Št. 114 (15.216) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam! 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-UMontecchl 6-Tel 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 -Tel. 0432/731190______ 7 tZnn | ID POŠTNINA PUČANA V GOTOVINI I DUU UK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% CISALPINA GESTIONI S,|v\. U i Jr,St 11] h / /> /14 D^ll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE DvJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA NEDEUA, 30. APRILA 1995 Zakaj jutri vsi v Doberdob Množična prisotnost na doberdobski osrednji proslavi ob 50-letnici Osvoboditve in zmage nad fašizmom, ki bo jutri popoldne, bo na najbolj prepričljiv način potrdila, da so med Slovenci vrednote, ki so zrasle iz osvobodilnega gibanja, globoko zakoreninjene v naši stvarnosti.. Slovenski narod, kljub svoji majhnosti, je v neenakem boju proti okupatorju potrdil, da je svoboda neprecenljiva vrednota, za katero se velja žrtvovati. Spominska slovesnost v Doberdobu pa želi biti tudi priložnost, da Slovenci ponovno stopimo skupaj in da na dostojen način zahtevamo to, kar nam pripada. Pred enajstimi leti smo z množično prisotnostjo na goriškem Travniku pokazali, da kar zahtevamo, ni nič več od tega, kar je zapisano v zakonskih in ustavnih listinah. V Doberdobu bomo ponovno opozorili nase, ker so doselj obljube ostale neizpolnjene, zakonske pravice neuresničene, in ker smo prav v zadnjih mesecih spoznali, da je določeni del italijanske družbe zelo daleč od tistih vrednot, ki so jih zarisala osvobodilna gibanja. Ponedeljkova prireditev v Doberdobu naj bo obenem sporočilo naše volje po sodelovanju in dogovarjanju, tako z demokratično Italijo, kakor tudi z matično domovino. Osrednja proslava ob 50-letnici osvoboditve, ki je izraz volje vseh Slovencev v zamejstvu, se bo pričela ob 16. uri v doberdob-skem občinskem parku. Pobudo zanjo je dalo Enotno zastopstvo Slovencev v Italiji, ki ga sestavljajo Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, Svet slovenskih organizacij, kulturne organizacije Slovencev iz videmske pokrajine, Demokratski forum Slovencev, deželni slovenski komisiji Stranke demokratične levice in Stranke komunistične prenove ter Slovenske skupnosti. V imenu slovenske države bo pozdav na tej manifestaciji prinesel Jožef Školč, predsednik slovenskega Parlamenta, deželna odbornica Viviana Londero pa bo imela nagovor v imenu Dežele Furlanije-Julijske krajine. Po pozdravnih posegih doberdobskega župana Marija Lavrenčiča in predstavnice mlajših generacij Valentine Humar, sicer tajnice Zveze slovenske katoliške prosvete, bo na doberdobski slovesnosti spregovoril kulturni ustvarjalec in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta. Kulturni spored bodo oblikovali združeni pevski zbori z Goriškega, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete. To so: mešani zbor Sedej iz Steverjana, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, mešani zbor Andrej Bratuž iz Gorice, mešani zbor Oton Župančič iz Standreža, mešani zbor PD Stan-drež, Sovodenjska dekleta, moški zbor Skala iz Gabrij, dekliški in moški zbor iz Doberdoba ter mešani zbor Hrast iz Doberdoba. Zbore bosta vodila Hilarij Lavrenčič in Marjan Pavlica. V kulturnem sporedu bodo sodelovali tudi člani treh goriških gledaliških skupin ter godba na pihala Kras iz Doberdoba. Režija je delo Emila Aberška. Manifestacija v Doberdobu se bo sklenila z družabnostjo in plesom ob zvokih ansambla Kraški kvintet. r ZAGREB / KRVAV INCIDENT NA AVTOCESTI h Zaostritev med Zagrebom in Srbi Krajinski Srbi iz maščevanja ubili tri Hrvate Zahod zaskrbljen zaradi nevarnosti spopadov ZAGREB, PARIZ - Včerajšnji krvavi incident na avtocesti Zagreb-Lipovac, v katerem so uporniški Srbi iz maščevanja ubili tri Hrvate, je vnovič zelo zaostril odnose med hrvaškimi oblastmi in krajinskimi Srbi. Posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Ja-suši Akaši je povedal, da so pripadniki Uncroja kmalu po dogodku avtocesto zaprli za ves promet. Predstavniki petih držav skupine za stike, so pozvali sprte strani v BiH, naj podaljšajo premirje, ki se izteče jutri. Izrazili so zaskrbljenost zaradi vnovič- nega izbruha oboroženih spopadov v tej državi. Zahodni diplomati so tudi preučili možnosti za trajen preklic ukrepov, ki jih je Varnostni svet pred tremi leti uvedel zoper ZRJ, Ce bi Miloševičev režim priznal BiH in Hrvaško v njunih mednarodno priznanih mejah. Iz virov blizu srbskim oblastem se je izvedelo, da je Miloševič pripravljen na ozemlju BiH priznati »hrvaško-mu-slimansko in srbsko politično entiteto«, o priznanju BiH ter Hrvaške pa še zaenkrat ne razmišlja. Na 10. strani VČERAJ V AGRIGENTU Scalfaro je podprl delo Dinijeve vlade OPĆINE - Prosešku Ul. 18 Tel. (040) 212720 - TRST RIM - Da junija ne bo predčasnih parlamentarnih volitev je trdno prepričan tudi sam predsednik republike Oscar L. Scalfaro (na sliki), ki je vCeraj v Agrigentu neposredno podprl Dinije-vo vlado. Nedavne u-pravne volitve so po predsednikovem mnenju pokazale, da večina Italijank in Italijanov nasprotuje takojšnjemu razpustu parlamenta in da hkrati podpira vlado pri izvajanju najpomembnejših programskih točk. Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je takoj pozdravil predsednikove besede in tudi izrazil upanje, da se bo politična situacija v državi na nek način kmalu pomirila. Vodja Hrasta je večkrat dal razumeti, da podpira možnost jesenskih predčasnih volitev. Scalfaro-ve besede pa niso navdušile desnice, prav nasprotno. Berlusconijeva stranka »Forza Italia« je prepričana, da se je vlada Lamberta Dinija sedaj iz tehnične skoraj Cez noC prelevila v izrazito politično vlado. Na 2.strani Pod pokroviteljstvom Zastopstva Slovencev v Italiji SKGZ inSSO vabita na ENOTNO DEŽELNO PROSLAVO 50. OBLETNICE OSVOBODITVE IN ZMAGE NADNACIFASIZMOM Doberdob, L moja, ob 16. uri Pozdravni nagovori: - Mario Lavrenčič, Zupan Občine Doberdob - Valentina Humar, tajnica ZSKP - Miroslav Košuta, kulturni ustvarjalec -Viviana Londero, deželna odbornica - Jožef Školč, predsednik slovenskega parlamenta Kulturni spored bodo oblikovali godba na pihala Kras, recitatorji in pevski zbori z Goriškega. Režija: Emil Aberšek Jutri v Primorskem dnevniku Moj pogled na l.%jt945 Milan Bolčič Manlio Cecovini Diego De Castro John Edrle Galliano Fogar Boris M. Gombač Matejka Gfgič Jože Koren MbanjKošiŠa Mario Magajna J m Nataša Nemec Boris Pahor Milan Pahor Samo Pahor JoZe Pirjevec Marta Verginella Danes v Primorskem dnevniku Pokojninska reforma napreduje Vlada in sindikati so se naCelno dogovorili za nov način obracunavnja starostnih pokojnin. Stran 2 Papež za obrambo življenja Janez Pavel D. je z pozivom elanom Katohške akcije posegel v polemike o splavu. O vprašanju sta včeraj govorila Baldassare in Veltroni. V večernih urah pa je papež prispel v Trident na pastirski obisk ob 450-letnici začetka protireformacije. Stran 2 Thaler danes v Mavhinjah Slovenski zunanji minister Zoran Thaler bo Častni gost na današnjem Pohodu prijateljstva od Gorjanskega do Mavhinj. Stran 4 Danes VN San Marina V Imoli bo danes dirka formule ena za VN San Marina. Najboljši štartni položaj bosta imela Schumacher (Benetton Renault) in Berger (Ferrari). Stran 35 Rokometaši Krasa Trimac v B ligi Z zmago nad drugo ekipo Principa so si rokometaši Krasa Trimac zagotovili prestop v B ligo. POKOJNINSKA REFORMA /NAČELEN DOGOVOR MED VLADO IN SINDINIKATI VATIKAN / PAPEŽEV POZIV Obračunavanje pokojnin po novem CGIL CISL in UIL optimisti glede Dinijeve vlade »Nujna je mobilizacija vesti v bran življenja« Baldassare je pojasnjeval svoje poglede na splav, Veltroni opozoril na pomen prevencije RIM - Pokojniska reforma postopoma dobiva oprijemljive obrise. Včeraj je prišlo do ponovnega sestanka med vlado in sindikati, na katerem so spet zabeležili nekaj pomembnih korakov v smeri do končnega cilja. Dosegli so namreč načelen dogovor o novi metodi obračunavanja pokojnin. Sestanek se je odvijal v dopoldanskih urah v PalaCi Chigi. Vlado sta zastopala predsednik Lamberto Dini in minister za delo Tiziano Tren, v imenu sindikatov pa so se srečanja udeležili zvezni tajniki CGIL Sergio Cofferati, CISL Sergio D'Antoni in UIL Antonio Larizza. Prisoten je bil tudi predsednik pokojninskega zavoda INPS Gianni Billia. Kot rečeno, so se na sestanku dogovorili predvsem o novi metodi obračunavanja pokojnin. Kdor bo stopil v prvo službo po odobritvi reforme, bo v starosti imel pravico do pokojnine sorazmerno s količino plačanih prispevkov. Tisti, ki bodo ob koncu leta 1995 imeli najmanj 18 let plačanih prispevkov, bodo prejeli pokojnine po starem sistemu, se pravi, njihova višna bo odvisna od višine plače v zadnjih letih službe. Pokojnine tistih, ki ob koncu tega leta bodo imeli manj kot 18 let plačanih pokojninskih doklad, pa bodo obračunavah po mešanem sistemu. Kot reCeno, gre za načelen dogovor. Podrobnosti, se pravi količnike, odstotke itd. bodo morah šenaknadno doloCih. Vse to so povedali sindikalisti Cofferah, D’Antoni in Larizza na tiskovni konferenci, ki so jo priredili ob koncu sestanka z Dinijem in Tre-uom. Pristavili so Se, da bo po novem sistemu pravica do upokojitve dozorela z 62 letom starosti, toda upokojitev ne bo obvezna. »V resnici ne bo noben zakon omenjal staro-sti 62 let,« je na srečanju s Časnikarji dejal Larizza. »To bo bolj mate-mahCna sklicna točka, ki jo bo vsekakor upošteval tudi delavec oziroma uslužbenec pri odločanju o tem, kdaj naj se upokoji. D’Antoni in Cofferati pa sta na tiskovni konferenci predvsem podčrtala tiste aspekte snujoče se pokojninske reforme, ki bodo predstavljali posebne ugo-dnosh za socialno šibkejše ah celo ogrožene osebe. Voditelji CGIL, CISL in UIL so v tej zvezi omenili tudi brezposelnost, ki je posebno huda zlasti v južnih italijanskih pokrajinah, ter pristavili, da z vlado vodijo pogovore tudi o tem problemu. DrugaCe povedano, Cofferati, D’Antoni in Larizza računajo, da bodo pred predčasnimi volitvami z Dinijevo vlado dosegh Se kak drug pomemben dogovor poleg pokojninske reforme. Skratka, tudi po mnenju sindikatov se z novimi vsedržavnimi volitvami nikakor ne mudi. Seveda pa velja pribih, da pokojninska reforma ni Se gotova. Na dnevnem redu je Se marsikatero vprašanje, ki bi bi se lahko izkazalo za trd oreh. Vlada in sindikati se bodo vsekakor ponovno sestali v torek, 2. maja. VATIKAN - Sprožiti bi bilo treba sprožno mobilizacijo vesti, zato da bi udejanili veliko strategijo v podporo življenju in skupaj zgradili novo kulturo o življenju, predvsem preko izoblikovanja moralne vesti. Tako je med drugim zatrdil papež Janez Pavel drugi včeraj v baziliki sv. Petra, ko je govoril približno 1.300 delegatom Katoliške akcije, zbranim na deveti vsedržavni skupščini. Splošna mobilizacija je po papeževi oceni nujna, svoj doprinos pa mora predvsem preko informiranja in Sirjenja nauka o »življenju, kot prvi in temeljni pravici, iz katere izvirajo vse ostale pravice človeka« nedvomno dati tudi Katoliška akcija. Tako se je seveda papež vključil tudi v polemike o splavu, ki jih je sprožil predsednik ustavnega sodišča Antonio Baldassare. Včeraj se je udeleževal simpozija v Firencah, od koder je ponovno pojasnjeval, kaj je pravzaprav želel povedati v intervjuju za vatikanski radio. V prvi vrsti je dejal, da ni za vsako ceno proti prekinitvi nosečnosti, saj je po njegovi oceni zakonska ureditev vpraša- nja velikega pomena, predvsem ker je dramatičen pojav splava potegnila iz območja nezakonitosti. Vendar pa je Baldassare trdno prepričan, da je italijanski zakon otrok svojega Časa, ko so vladala povsem drugačna gledanja kot danes, takratno mišljenje pa dandanes ogroža človeško sožitje. Bolj kot zakon kot tak - o njem glede na funkcijo ne bi smel govoriti - pa ga zanima vprašanje v odnosu do ustavnih vrednot, po Baldas-sarejevem mnenju v ustavi ni ničesar, kar bi opravičevalo svobodo odločanja ženske o splavu. V Firencah se je včeraj mudil tudi odgovorni urednik dnevnika L’Unita VValter Veltroni, ki je izjavil, da je po njegovem mnenju najveCja odlika zakona 194 v razgalitvi pojava mazaškega splava. Z zakonom o prostovoljni prekinitvi nosečnosti se je Število splavov znižalo, je še dejal, z njim pa so tudi pravno opredelili pravico ženske, da odloCa o možnosti, da postane mati. Vsekakor bi bilo treba po njegovem mnenju bolje uresničevati tisti del zakona, ki predvideva preventivne ukrepe. H V HRPELJAH h V torek slovo od Borisa Raceta TRST - Ob izgubi dolgoletnega predsednika Borisa Raceta - Žarka prejema Slovenska kulturno gospodarska zveza Številne sožalne brzojavke družbenopolitičnih predstavnikov z obeh strani meje. Po občuteni žalni slove-snoti, ki je bila v petek v tržaškem Kulturnem domu, ob prisotnosti velikega števila Žarkovih prijateljev, sodelo-valcev in soborcev, sta sedaj znana tudi točen datum in ura pogreba. Boris Race bo pokopan na pokopališču v Hrpeljah pri Kozini, v torek, 2. maja, ob 14. uri. Pred tem bo odhod pogreba ob 12.30 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v Trstu. AGRIGENTO / ZANIMIVO STALIŠČE PREDSEDNIKA REPUBLIKE Scalfaro: Dini ima za sabo večino AGRIGENTO - Predsednik republike Oscar Lu-igi Scalfaro (na sliki) je včeraj neposredno podprl vlado premiera Lamberta Dinija. Dejal je, da ima vlada, sodec po rezultatih nedeljskih upravnih volitvah, politično večino v državi in da zato lahko mirno izpolni vse svoje programske obveznosti. Predsednikove besede med obiskom v Agrigen-tu so razburile desnico in predvsem Berlusconijevo stranko »Forza Ita-lia«, s Scalfarovo analizo političnega položaja pa soglaša tajnik Demokrati- čne stranke levice Massi-mo D’Alema. Predsednik je ponovil svoje znano nasprotovanje junijskim predčasnim parlamentarnim volitvam, katerim očitno nasprotuje tudi večina Italijank in Italijanov. Di-nijeva vlada lahko torej po njegovem mirno nadaljuje z delom in to predvsem na gospodarskem in socialnem področju. Scalfaro je izrecno omenil pokojninsko reformo in izredne ukrepe za zajezitev nezaposlenosti, predvsem na Jugu, ki je je pod udarom hude ekonomske krize. Državni poglavar je znova branil sodstvo pred napadi politikov, omenil pa je tudi borbo in stalno budnost proti mah ji in organiziranemu kriminalu. Scalfaro tolmači spoštovanje republiške ustave tudi v duhu prizadevanj za splošne koristi države in državljanov, pri Čemer morajo politiki pustiti ob strani svoje strankarske ali osebne koristi in interese. Voditelj DSL D’Alema je, kot reCeno, pozdravil Scalfarove besede. Ne glede na izide nedeljskih deželnih volitev ni bilo in ni razlogov za junijske politične volitve, tudi zato, ker Dinijeva vlada še vedno uživa zaupnico senata in poslanske zbornice. D’Alema je vsekakor izrazil upanje, da bo volilnim polemikam sledila treznejša ocena realne situacije in da bo Di-nijevi vladi omogočeno, da izvede vse svoje programske obveznosti. Kritičen do predsednika republike pa je predsednik senatorjev Berlusconijeve stranke Enrico La Loggia. Dinijeva vlada po njegovem ni veC tehnična, ampak izrazito politična vlada. 450-LETNICA PROTIREFORMACIJE Papež prispel na pastirski obisk v Trident TRIDENT - SinoCi je prispel na uradni obisk tridentinske nadškofije papež Janez Pavel H. Sprejeli so ga predstavniki krajevnih verskih in političnih oblasti z množico vernikov. Vlado je zastopal minister za univerzo Salvini. Kot je povedal v svojem pozdravnem nagovoru, je papež prišel zato, da bi počastil 450-letnico tridentinskega cerkvenega zbora, a tudi zato, da bi prispeval k premoščanju pregrad, ki jih je pinesla protireformacija. IZREDNI KONGRES / OB UDELEŽBI IRENE PIVETTI SVP proslavila svojo 5(Hetnico Kongres pozdravil predsednik SSk Terpin ME RAN - »Južnotirolska ljudska stranka je in ostaja stranka nemške in ladinske manjšine. Branila bo že pridobljene pravice obeh teh skupnosti, zavzemala se bo za zagotovitev še ne doseženih in prizadevala si bo za dinamično avtonomijo Južne Tirolske.« Tako med drugim piše v resoluciji, ki jo je Južnotirolska ljudska stranka odobrila na svojem 8. izrednem kongresu, ki ga je včeraj priredila v Meranu za proslavitev 50-letnice svoje ustanovitve. Slavnostni govor je na kongresu imel voditelj stranke Siegfried Brug-ger. Dejal je, da se SVP ni nikoli odrekla pravici do samoodločbe, le da jo namerava zdaj zasledovati v smislu evropskega regionalizma. Glede italijanskega političnega trenutka je Brugger dejal, da SVP ostaja sredinsko usmerjena stranka, zanikal pa je možnost posrednega ali neposrednega sodelovanja s postfašiti-Cnim Nacionalnim zavezništvom. Po drugi strani je tudi dejal, da bi SVP težko pristala na sodelovanje s SKP. Kongres je pozdravila predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti. Dejala je, da manjšine predstavljajo bogastvo Italije in pohvalila je SVP kot primer politične stranke, ki je globoko zakoreninjena v kulturnem izročilu nemške in ladinske skupnosti na Južnem Tirolskem. Na kongresu so govorili tudi predstavniki iz Avstrije in Nemčije, zaključni govor pa je imel Častni predsednik Silvius Magnago. Kot predstavnik »prijateljske stranke« je kongres v Meranu med prvimi pozdravil tudi predsednik SSk Marjan Terpin. Poudaril je, da se je z nedavno demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije začelo novo pogavje v zgodovini Slovencev v Italiji in izrazil je prepričanje, da se bo slovenska manjšina postopoma dokopala do svojih pravic tudi s pomočjo sodelovanja, ki ga je SSk v zadnjih časih okrepila s SVP ter z Union Valdotaine in Partito autonomista trentino tirolese. REGGIO CALABRIA ’Ndragheta odkrila pravo zlato jamo s 700 stoti eksploziva Eksploziv je v potopljeni tovorni ladji REGGIO CALABRIA - »Doslej smo vedeli, da pokrajina Reggio Calabria plava na mamilih, sedaj vemo, da plava tudi na eksplozivu.« Tako je med včerajšnjo tiskovno konferenco dejal namestnik državnega pravdnika Roberto Pennisi, ki je pristavil, da je »’ndragheta« imela toliko eksploziva., da ga je lahko odstopala celo drugim kriminalnim organizacijam. Sedaj so ugotovili, kako se je z njim oskrbovala: hodila je ponj naravnost v morje, kjer je 100 metrov pred obalo pri Saline di Montello Jonico odkrila pravo zlasto jamo. Sedaj je do te »jame« prišla tudi policija: gre namreč za 150 m dolgo tovorno ladjo »Lauro C«, ki so jo leta 1941 s torpedom potopili zavezniki in naj bi po ohranjenih dokumentih prevažala kar 700 stotov trotila. Po mnenju policijskih izvedencev se je eksploziv dobro ohranil. Na tiskovni konferenci so med drugim omenili, da so eksploziv iz Reggio Calabrie morda uporabili pri atentatih v Palermu, kjer je umrl sodnik Borsellino, v Firencah, Milanu in Rimu. Poudarili pa so tudi, da jih leta ni nihče poslušal, ko so svarili pred izredno nevarnostjo »’ndraghete« in njeno vlogo tako v Italiji kot tudi na mednarodni ravni. V potrditev njihovih besed so v stanovanju družine Bubba v Lecceju včeraj našli veliko orožja in streliva, ki naj bi služilo kriminalni celici, ki naj bi pripadala »’ndragheti« in naj bi delovala v Severni Italiji. 50-LETN1CA OSVOBODITVE / PREDSEDNIK SKGZ PALC1C O DOBERDOBSKI PRIREDITVI Skupno proslavljanje je izraz volje naših ljudi Jutri popoldne bo v Doberdobu skupna proslava 50. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifasi-zmom. Pobudnika osrednje prireditve Slovencev v Italiji ob tej pomembni priložnosti sta SSO in SKGZ, s predsednikom Zveze Klavdijem Palčičem smo se pogovorili o glavnih namenih in pomenu pobude. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza sta prireditelja skupne osrednje proslave ob pomembni obletnici. Je to znak, da bomo tudi v prihodnje, ob morda manj slovesnih priložnostih Slovenci v Italiji nastopali enotno? »Mislim, da je skupno proslavljanje 50-letnice osvoboditve predvsem izraz volje naših ljudi. Zeljo, da na taksen način praznujemo pomembno obletnico, je bilo zaznati med našimi ljudmi povsod na Primorskem. Tako da je v okviru nase organiziranosti, tako v krovnih organizacijah kot v komponentah, ki so odraz našega pluralizma, dozorela želja, da se taksno proslavo priredi. Mislim, da je potrebno nastopati skupaj vedno in povsod, ko je v igri nas nacionalni interes. Enotna proslava pa je dober znak, da se podobne stvari lahko delajo in se morajo pripravljati tudi v bodoče.« Kakšno sporočilo naj Slovenci v Italiji pošljemo z jutrišnje proslave v Ljubljano in Rim? »V prvi vrsto to, da je bila po naši oceni osvoboditev izpod nacifasizma bistveno dejanje za povrnitev svobode. Pred 50 leti se je svet končno rešil nacifa-sisticne more in Slovenci v teh krajih oz. demokrati nasplošno smo bistveno, aktivno pripomogli k zmagi nad nacifasizmom. Po 50-ih se Se vedno zavedamo velikega pomena tistega dejanja, ker tudi naša svoboda sloni na tisti zmagi, je to praznovanje Se kako aktualno, Se posebej v času, ko se v Evropi spet pojavljajo nekakšne skušnjave, da bi se demokracija izničila in da bi se tudi svoboda ljudi omejila v službi nekih ožjih interesov.« Pobudnici sta krovni organizaciji, vendar komu je prireditev prvenstveno namenjena? »Prav dejstvo, da sta krovni organizaciji prevzeli nalogo organizatorja, Zeli biti znak, da je praznovanje namenjeno vsem našim ljudem. V napovedi je rečeno, da je proslava pod pokroviteljstvom skupnega predstavništva, kar naj bo dodatna obrazložitev, da gre za skupno odločitev vseh Slovencev. Zato je proslava namenje- na prav vsem.« Bodo mladi videli smisel takšne proslave, ste si mogoče zastavili to vprašanje? »Mislimo, da morajo predvsem mladi razumeti, zakaj prirejamo taksno proslavo. Kot sem že prej omenil, je dandanes veliko razlogov, da so takšne pobude potrebne, ker problem svobode in demokracije ne sodi v preteklost, temveč je centralno vprašanje današnjega dogajanja, Se zlasti v prostoru, kjer mi živimo. Brez demokratičnosti in brez svobode si za skupnosti in posameznike ni mogoCe zamisliti dostojnega, človeka vrednega življenja. Mladi, ki sedaj gradijo svoje življenje, ga morajo zgraditi na taksen način, da se - tudi v povezavi s starejšimi generacijami - utrdi prepričanje o temeljnem pomenu demokratičnosti in svobode. Teh bistvenih vprašanj pa se ne resi enkrat za vselej, temveč je to stvar vsakodnevne skrbi.« Pravzaprav že ves Cas govoriva o namenih velike proslave ob 50-letnici osvoboditve, so danes takšne množične prireditve tudi učinkovite? »Množična prireditev je lahko uspešna vedno takrat, ko zadene v jedro nekega aktualnega problema, ki ljudi zanima oz. ga Čutijo za svojega. Mislim, da je prav zaradi vsega, kar smo doživljali v zadnjih Časih in Se posebej zaradi našega, manjšinskega, Se vedno odprtega vprašanja, praznovanje nabito polno s sporočili, ki so pomembna za vse nas. Zato ne dvomim, da se bodo ljudje na primeren način odzvali na vabilo, Čeprav je prav na isti dan vse polno praznovanj dneva osvoboditve. Vendar pa je to tudi znak, da ljudje to obletnico doživljajo kot važen mejnik v svojem življenju, ne samo v življenju tistih, ki so pred petdesetimi leti končno svobodno zadihali.« Doberdobska proslava je - mislim - edina enotna v vsem slovenskem prostoru. Vendar pa se ne bi kazalo ob tej priiožnsti povezati še z italijanskimi demokrati, ki so bili pred pol stoletja prav tako osvobojeni? »Mislim, da je na Primorskem ob takšni priložnosti ljudem lažje stopiti skupaj. Slovenski ljudje na Primorskem so namreč dobro vedeli, kaj je fašizem, ker so ga imeli - Zal - možnost spoznati mnogo prej kot Slovenci drugod. Zato so se na Primorskem ljudje jasno opredelili za antifašizem in bili plebiscitarno na strani narodnoosvobodilnega boja, delavstvo, intelektualci, duhovščina, tako borci kot na splošno vsi naši ljudje, ki so dajali TRST / PRAZNIK POSVEČEN 50-LETNICI OSVOBODITVE Pivi maj s shodi, budnicami in z ljudskimi prireditvami Mestno manifestacijo se bo zaključila na Trgu Unita TRST - Praznik dela, a tudi praznik 50-letnice zmage nad nacifasizmom. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je jutrišnja prvomajska praznovanja posvetila obletnici Osvoboditve, na njih pa bo seveda tekla beseda tudi o aktualnih družbenih in sindikalnih problemih, od nezaposlenosti pa vse do napovedane reforme pokojninskega sistema. Osrednja mestna manifestacija se bo zaCela ob 8.30 pri Sv.Jakobu, končala pa se bo na Trgu Unita, kjer bosta med drugim spregovorila sindikalist CGIL Angelo Ai-roldi ter sindikalista CISL Daria Gherlani (v slovenščini). Prvomajska shoda bosta tudi v Miljah in v Križu (ob 11.uri na Kr-zadi). Na obeh manifestacijah bosta nastopila tudi slovenska govornika, Čeprav na letakih sindikalnih organizacij nista najavljena, kot tudi ni najavljena slovenska beseda na Trgu Unita. Prvi maj bodo v mnogih slo- venskih vaseh pozdravile tradicionalne budnice godb na pihala, ponekod pa bodo tudi zagoreli kresovi. V Križu in na Opčinah sta danes ljudska praznika DSL oziroma SKP. Na dvorišču Ljudskega doma bosta ob 18.uri govorila senator Darko Bratina in de-vinsko-nabrežinski župan Gior-gio Depangher. Na prazniku Komunistične prenove v openskem Prosvetnem domu, ki se je začel že včeraj, bo ob 17.uri koncert proseške godbe na pihala, zvečer pa bo ples. Praznika SKP bosta jutri tudi v Podlonjerju in v Ljudskem domu pri Sv.Sergiju. V Križu bodo danes in jutri tudi praznovali 20-letnico odkritja spomenika. Drevi ob 19.30 bo v Sirkovem domu kulturna prireditev, osrednja proslava pa bo jutri popoldne. Udeleženci se bodo zbrali ob 15.30 na dvorišču Ljudskega doma, od koder bodo v sprevodu sli do spomenika. Tukaj bodo govorili predsednik se- kcije VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč, zgodovinar Milan Pahor in predstavnik deželne VZPI-ANPI Silvino Poletto. Pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Dušan KoSuta se je moral iz zdravstvenih razlogov odpovedati sodelovanju na prireditvi, ki jo bodo popestrili domača zbora Vesna in nabrežinska godba na pihala. Uprava Občine Dolina sporoča, da bo danes polagala vence k spomenikom padlim. Zupan Boris Pangerc vabi občane k udeležbi s sledečim urnikom: ob 10.30 zbirališče pred županstvom, nato Dolina (10.40), Pre-beneg (10.50), Mackolje (ob 11.-uri), Domjo (11.15), Ricmanje (11.30), Boršt- spominska plošCa na hiši št.89 (11.40), Boršt-poko-pališCe (11.45), GroCana (ob 12,-uri) in Boljunec (ob 16.uri). V Boljuncu bo polaganje vencev soupadalo s proslavo Osvoboditve, ki jo prireja krajevna Zveza partizanov. podporo gibanju. Zaradi tega je tudi tokratno praznovanje nekakšen naraven odziv Primorcev na ta spomin. Glede povezovanja z italijanskimi demokrati pa bi želel podčrtati, da smo Slovenci vsakič sodelovali na proslavah 25. aprila. Tudi letos, ko se je pri nas zvrstilo kar nekaj prireditev, osrednja je bila v Rižarni, kjer smo tudi letos Slovenci bili prisotni. Spoznanje, da moramo Slovenci in Italijani, ki enako demokratično in dobro mislimo, sodelovati, je torej občuteno, vendar to ne izključuje možnosti, da tudi v našem krogu, bodisi po naših društvih bodisi v širšem smislu, damo praznovanju močen poudarek. Želel pa bi Se povedati in primerno podcrtati, da bo na naši proslavi slišati glas tudi visokega predstavnika slovenske države in predstavnika naše deželne vlade, kar pomeni, da želimo biti povezani s širšim okoljem, v katerem živimo. Na eni strani se Slovenci v Italiji prepoznavamo v deželi, v kateri živimo, istočasno pa tudi v dimenziji slovenskega naroda. V tem smislu je naša proslava izraz naše vključenosti v sedanjo stvarnost.« Zapisala Breda Pahor NOVICE Trgovinska združenja podpisala sporazum o nedeljskih umikih trgovin Včeraj dopoldne je bil v kavami Tommaseo podpisan sporazum med delavskimi sindikati in trgovinskimi združenji (SDGZ, Unione commercianti, Confesercenti in Acete) glede treh nedelj v mesecu maju, ko so trgovine lahko odprte; doslej so o tem sklepali le sindikati in Unione commercianti. Na osnovi sporazum bodo trgovine lahko odprte danes (tudi zaradi prisotnosti Zelenega vlaka in vzporednih prireditev na glavnem mestnem trgu), v nedeljo ko bo na sporedu jadralna regata Barcolana in v nedeljo nebovzetja. Podčrtati je treba dejstvo, da je o sporazumu tokrat sklepalo tudi SDGZ, ki ga je na sestanku v kavami Tommaseo zastopal predsednik sekcije trgovine na drobno Egon Meden. Omejitve v prometu zaradi dirke Trst-Opčine Tržaška občina sporoča, da bo danes zaradi zgodovinske avtomobilske dirke Trst-Opcine za promet zaprt Drevored Cacciatore od 10.30 do 13.30; od 7. do 13.30 pa bo prepovedano parkirati v istem drevoredu; prepovedano bo nadalje ustaviti se ali parkirati avtomobil na Bosketu od 7. do 13.30 in na trgu pod Ul. Pin-demonte in na področju pod bencinsko črpalko. Prijave smrti in dovoljenja za pogrebe tudi jutri Tržaška občina sporoča, da bodo jutri 1. maja občinski uradi, kjer sprejemajo prijave smrti in izstavljajo pogrebna dovoljenja, odprti od 9. do 11. ure. Z 2. majem pa bodo uradi, kjer izstavljajo gradbene koncesije, uradi za načrtovanje in uradi za državne nepremične odprti vsak dan od 12. do 13.30. Zelena številka za agro-živilske prevare Poveljstvo karabinjerjev sporoča, da bo od 2. maja dalje odprta zelena telefonska številka za prijavo agro-živilskih prevar. Brezplačna telefonska številka 1670-20320 bo odprta neprekinjeno. Omejitve v prometu v dolinski občini Ob prvomajskih praznovanjih bodo v dolinski občini veljale naslednje prometne omejitve: od 12. ure danes in do 3. ure 1. maja ter od 14. do 21. ure dne 4.maja bo glavni trg zaprt za avtomobilski promet; obenem bo vzpostavljen dvosmerni promet na cesti iz Boršta do trga in do zgornjega Boljunca; avtobusi se bodo v tem obdobju v Boljuncu ustavljali ob pokrajinski cesti pred trgom. V Borštu pa bo za promet zaprta občinska cesta pred gostilno Paoletti od današnje 12. ure pa do 3. ure dne 1. maja in od 15. do 22. ure dne 4. maja. "'V' AVTONOMNA DE2ELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Obvestilo o sprejemu v službo enega vodstvenega uslužbenca tehnika-informatike V Uradnem deželnem vestniku št. 17, z dne 28. aprila 1995, je deželna uprava objavila "Obvestilo o sprejemu v službo za nedoločen Cas na podlagi naslovov in izpita - kolokvija, z vpisom v vsedržavno kolektivno delovno pogodbo za vodilne uslužbence industrijskih podjetij, enega vodilnega uslužbenca tehnika-informatike v smislu člena št. 3, DZ št. 22/72 in člena St. 42 DZ 8/91” U D V, z objavljenim zgornjim obvestilom, bo razobešen v navedenih deželnih uradih, kjer bodo tudi na razpolago obrazci za izpolnitev prošenj: Trst - Deželno ravnateljstvo za organizacijo in osebje, Ul. Giulia 75; Videm - Deželno ravnateljstvo za krajevne avtonomije, Ul. Caccia 17; Pordenon - Urad za krajevne avtonomije v Pordenonu, Trg Ospedale Vecchio 11; Gorica - Urad za krajevne avtonomije v Gorici, Ul. Montesanto 17; TolmeC - Urad za krajevne avtonomije v TolmeCu, Ul. della Vittoria 15/D. Za prepustitev k selekciji se zahteva, poleg drugih, tudi sledeča pogoja; - univerzitetno diplom fizike, matematike ali informatike; - vsaj 2 leti delovnih izkušenj na vodilnem mestu v javnih ali privatnih ustanovah, na področju informatike ali vsaj 4 leta v kategoriji, ki je za stopnjo nižja od vodilnega mesta. Prošnje je treba nasloviti na "Direzione regionale deli’ Organizzazione e del Personale della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia” - Ul. Giulia 75 Trst , najkasneje do 17. ure, dne 29. maja 1995. Uradni deželni vestnik lahko dobite: v Trstu - knjigarna ’Ttalo Svevo”, Korzo Italia 9/1 (Pasaža Rossoni); v Vidmu - papirnica ”Benedetti“, Ul. Mercatovecchio 13; v Pordenonu - knjigarna “Minerva", Trg XX. septembra; v Gorici - papirnica "Antonini” - Ul. Mazzini 16. Vse informacije interesenti lahko dobijo od 10.30 do 12.30 vsak delavnik, razen sobote, v Ufficio Concorsi - Servizio Organizzazione e Metodi (Urad za natečaje, organizacijo in sisteme) - Ul. Giulia 75, Trst - tel. 040/3774277 - 3884278. OD GORJANSKEGA DO MAVHINJ Minister Thaler gost na pohodu Ob 15. uri prireditev v Mavhinjah Slovenski zunanji minister Zoran Thaler (na sliki) bo Častni gost na današnjem drugem Pohodu prijateljstva in odprte meje od Gorjanskega do Mavhinj. Pohod prireja športno-kulturno društvo Cero-vlje-Mavhinje v sodelovanju z občinama Devin-Nabrežina in Komen. Organizatorji pričakujejo množični obisk udeležencev s Tržaškega in Goriškega in seveda tudi iz obmejnih slovenskih občin. Udeleženci pohoda se bodo zbrali ob 10,-uri na športnem igrišču v Gorjanskem, od koder bo uro kasneje krenil pohod. Opoldne bo prihod na dvolastniško mejo pri Mavhinjah, kjer bosta na kratko spregovorila devinsko-nabrežinski župan Gi-orgio Depangher in njegov komenski kole- ga Jože Adamič. Na cilju v Mavhinjah bo na voljo topli obrok. Ob 15.mi bo na trgu v Mavhinjah kulturni program s posegi uglednih gostov (med drugim tudi šefa slovenske diplomacije), ob 18.mi pa bo v Vižovljah nogometna tekma med ekipama z Gorjanskega ter iz Cerovelj in Mavhinj. Za udeležence bo poskrbljen avtobusni prevoz iz Mavhinj do Gorjanskega in nazaj od 8.me dalje. Prireditelji pohoda in Občina Devin-Nabrežina so k sodelovanju povabili tudi nekatere ugledne italijanske predstavnike, ki pa, kot kaže, niso zagotovili svoje prisotnosti. BOLJUNEC / PROSLAVA OBLETNICE OSVOBODITVE Upreti se tistim, ki jim je mir v napoto Slavnostni govornik je bil pisatelj Ciril Zlobec Z včerajšnje proslave v Boljuncu (Križmančič/ KROMA V toplem spomladanskem soncu so se včeraj dopoldne ob osrednjem občinskem spomeniku v Dolini poklonili spominu žrtev druge svetovne vojne številni občani. Svečanost je ob zvokih ricmanjskega trobilnega kvinteta otvorila častna straža, v priložnostnem kulturnem programu pa so nastopili šolski otroci, elani zborov in godb, ki delujejo na območju dolinske občine. »Minilo je 50 let, toda pravega miru po vsem svetu nismo še dočakali. Svet se še ni umiril, še vedno si utira pot vojna kot sredstvo premoči in tlačenja.« S temi mislimi je svečanost pozdravil novoizvoljeni dolinski župan Boris Pangerc, ki je tako v svoji odgo- TRG UNITA’ / KMETIJSKI VLAK Pripeljal« je velik uspeh Na Trgu Unita se danes nadaljujejo razne prireditve, ki so povezane s postankom »Kmetijskega vlaka« v našem mestu. Trg je ob tej priložnosti z lesenimi stojnicami in številnimi gredicami popolnoma spremenil običajni videz; tudi lepo vreme je pripomoglo, da je prireditev uspela v veliko zadovoljstvo prirediteljev: občinske in pokrajinske uprave, Trgovinske zbornice in pa združenj - tudi slovenskih (na sliki stojnica Kmečke zveze) - ki delujejo v agro-živilskem sektorju, ki se predstavljajo s svojimi pristnimi proizvodi. V okviru manifestacije bodo danes ob 11.30 s trga odpotovab stari dirkalni avtomobili, opoldne pa bo nastopila mestna godba G. Verdi. Ob 16. uri se bo predstavila folklorna skupina Stu ledi, ob 20. uri pa bo tekmovanje v valčku ob zvokoh ansambla The Billovvs. Celotna prireditev se bo zaključila jutri. SALEŽ / V ZGONI5KI OBČINI Filma o Rižarni in Bosni uvod v niz prireditev S prvim od dveh filmskih večerov se je v zgoni-ški občini začel v petek niz prireditev v počastitev 50-letnice osvoboditve, ki bodo dosegle svoj višek v nedeljo, 7. maja, z osrednjo proslavo v Repniču. Po uvodnem posegu občinske odbornice Alenke Obad, so v dvorani občinske knjižnice v Saležu zavrteli dva filma, ki sta danes žal tako aktualna in tesno povezana med seboj. Film o Rižarni, ki ga je posnel Videoest po nalogu tržaške občine, objektivno prikazuje dogodke fašističnega obdobja in pretresljiva pričevanja o Prmrski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SKEDENJ / OB OBLETNICI OSVOBODITVE Večer v duhu antifašizma Neva Lukeš o pomenu prosiavljanja petdesetletnic Veliko je v teh dneh proslav 50-letnice osvoboditve. Ena od teh je bila v dvorani KD Ivan Grbec v Skednju v petek zvečer (Foto KROMA). Protagonisti večera so bili Mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj, ki ga vodi Tone Baloh, recita-torke ženskega pevskega zbora I. Grbec, govornica Neva Lukeš in pa Članice društva, ki so pripravile, po obsegu majhno, po vsebini pa zelo obširno razstavo fotografij o tistih dneh izpred 50 let. Lep, izredno občuten, močno povezan z obletnico, je bil nastop mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mackolj, ki je zapel v borbenem duhu šest pesmi, med temi tudi priljubljeno »Bratje le k soncu svobode« - in na željo vseh dodal še lepo slovensko Lipa, ki je v tistih težkih časih fašistične okupacije pomenila slovenskemu narodu upanje v ponovno pridobljeno svobodo. Na večeru je spregovorila Neva Lukeš, ki se je zaustavila prav pri vprašanju, kaj nam mora nam vsem, mladim in starejši generaciji, pomeniti niz proslav in praznovanj. »Borili smo se za mir, svobodo, demokracijo v svetu, za boljši in pravičnejši svet,« je med drugim poudarila. »Danes se moramo ponovno spoprijemati z vsemi temi problemi in čuvati tisto, kar smo si že priborih in nada- ljevati za ostale naše pravice,« je med drugim povedala. Udeleženci so bili nad večerom navdušeni, saj je potekal v duhu, kot so si ga sami želeh. Kot to znajo v Skednju, so Članice in člani pripravili vsem udeležencem lepo družabnost, ki se je nadaljevala z našo lepo pesmijo, pa še s sproščenim pogovorom o tistih težkih, a vendarle pomembnih časih izpred 50 let. delovanju edinega uničevalnega koncentracijskega taborišča v Italiji. Dokumentarec VVartape, katerega soavtor je bil v letih 1991 in 1992 pokojni Miran Hrovatin, pa prikazuje vojne grozote in žarišča napetosti na območju Hrvaške in BiH. Na številne udeležence so naredili močan vtis filmski posnetki, sliko o trenutnem stanju na bojnem polju biše Jugoslavije pa je s svojim pričevanjem dopolnil časnikar VValter Skerk, ki že tri leta neposredno sledi bojnemu spopadu na Balkanu. Predstavniki zgoniške občinske uprave in občinskega sveta so sinoči položili vence pred vse spomenike padlim v narodnoosvobodilnem boju na območju občine Zgonik. Zapel je tudi moški pevski zbor Rdeča zvezda iz Sale-ža. (B) Občutena prireditev v Ricmanjih V petek zvečer so v Babni hiši proslavili 50-letni-co osvoboditve člani ri-cmanjske godbe na pihala in SKD Slavec. Na pobudo obeh krajevnih kulturnih stvarnosti je zgodovinsko obletnico obeležila prireditev, v kateri so nastopili elani društvenega dramskega odseka s harmonikarjem Davidom Žerjalom, mešani zbor Sla-vec-Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca, domača godba na pihala pod vodstvom Marina MarsiCa, otroci ricmanjskega vrtca in osnovne šole. Z vezno besedo je posamezne točke uokviril Mario Cuk, režijsko pa jih je uskladila Boža Hrvatič. 'vorni upraviteljski vlogi tudi prvič uradno nastopil. Z govorniškega odra je dogodek označil tudi kot »pomislek in opozorilo, da po 50 letih še ni vse rešeno in ideali svobode, za katere je padlo tudi 208 dolinskih občanov, še niso povsem uresničeni.« Praznovanje zgodovinskega mejnika nas mora torej spodbuditi in obvezati, da izboljšamo sedanjost, da z vsemi svojimi moCmi prispevamo za mir v svetu. Glavni slavnostni govor v slovešCini je podal akademik Ciril Zlobec: spregovoril je o miru, ki mora biti naša vselej prisotna gonilna sila. »Ni bistveno, da verjamemo v vesoljni mir, bistveno je, da so vsi; ki v mir verjamejo, vedno prisotni in pripravljeni se upreti tistim, ki jim je mir v napoto in rajši segajo po orožju.« Tako kot je fašizem stalno prisotna oblika človeškega zla, tako mora torej biti vedno živ v nas boj za svobodo. Zlobec se je v govoru dotaknil tudi najaktualnejših poskusov »zgodovinske sprave« v sosednji Sloveniji. Ob bolečini, ki jo je smrt povzročila, je resnica v dejstvu, da dejanja padlih na tej in oni strani niso enaka in jih ne moremo enako vrednotiti. Pol stoletja pozneje naj velja na eni strani odpuščanje, na drugi pa dostojanstven poklon vsem padlim v boju za svobodo. V italijanščini je spregovoril zgodovinar Galli-ano Fogar, tajnik Deželnega inštituta za zgodovino odporništva. Povzel je osnovne vsebinske trenutke, ki so določili razvoj vojnega dogajanja v naši deželi. Poudaril je veCnarodnostno značilnost odporniškega gibanja, pozval je k ozavešča-nju mladih rodov, ki jim z ideali vseh, ki so se borili in padli, predajamo zahtevno, a nadvse pomembno dediščino. Vrednote NOB so jasne in nedvoumne, ne moremo jim krčiti pomena, kot to počenjajo nekateri v poskusih uglajevanja vloge napadenih in napadalcev. Posebno doživet je bil nastop gledališke igralke Mire Sardoč. Podala Je pesmi Široka in Minattija, občuteno je spregovorila o tihem herojstvu'in žrtvovanju žensk - življenjskih sopotnic, mater, in hčera, ki so med vojno doživljale še globljo notranjo bolečino. Priložnostni prireditveni okvir besedam so ustvarili elani pihalnega orkestra Breg, godbe na pihala iz Ricmanj, otroci slovenskih in italijanskih osnovnih šol in pa v skupnem nastopu pevci moških in mešanih zborov, ki delujejo v dolinski občini. Damjana Ota KARLU MIHAUU V SPOMIN Padel je na gradu sv. Justa tik pred osvoboditvijo Trsta Mnogo aktivistov in borcev je darovalo svoja mlada življenja za osvoboditev Trsta in naših krajev izpod nacifašisti-Cnega jarma. Za čaša NOB so tudi v našem mestu in na podeželju bili aktivisti organizirani in pripravljeni za konCni spopad s sovražnikom. Naše mesto je bilo proti koncu vojne razdeljeno na štiri sektorje, od katerih je imel vsak po štiri bataljone, ki so bili v pripravljenem stanju za vstajo proti fašistom in Nemcem. Prvega maja 1945 so se tržaški elani Delavske enotnosti na vse zgodaj zbrali na trgu pri Sv. Jakobu, kjer jim je dal naloge in jih spodbujal za končno zmago tov. Franc Stoka. Med njimi je bil tudi Karel Mihalj, borec IV. bataljona III. sektorja, odločen prispevati svoj delež za končno zmago. Mihalj se je rodil v Komnu. Se kot otrok se je s starši preselil v Trst, kjer se je izšolal in zahajal v družbo naprednih ljudi. Bil je terenec in aktivist že leta 1943 in si je kot nešteti antifašisti vneto želel svobode. 1. maja 1945 je potekal boj proti Nemcem, ki so bili na gradu sv. Justa in se niso hoteli predati našim Četam. V tem boju je bilo mrtvih tudi nekaj naših borcev in med njimi tudi Mihalj, ki je prav na pragu svobode daroval svoje življenje. Ob petdesetletnici konca vojne se ga spominjajo skupaj z vsemi drugimi borci, ki so darovali svoja življenja za mir in svobodo na tem svetu, žena, hčerka, svojci in znanci. dogodku jima iskreno čestitata in želita veliko toplega razumevanja, sreče in zdravja v življenju družini Peric in Gruden. Čestitkam se pridružujeta Zofka in Miljo Viđali. Danes stopata na skupno življenjsko pot MARTINA in MAURIZIO. Da bi srečno živela in se vedno rada imelo to vama iz vsega srca želita družini Kuret in Vannella. Slovo od borca Stanislava Stoke V petek, 21. t.m., smo se na Kontovelu poslovili od poštenega in zavednega sovaščana, bivšega partizanskega borca Stanislava Stoke. Rodil se je na Kontovelu leta 1925. Kot njegovi soletniki je bil tudi on nasilno mobiliziran v kazenski bataljon, od koder se je vrnil ob kapitulaciji Italije in kmalu nato odšel v partizane. Kot borec je sodeloval v Kraškem bataljonu in pozneje v zaščitnem bat. IX. korpusa. Med zadnjo nemško ofenzivo aprila ’45 je bil od Nemcev zajet in odpeljan v koronej-ske zapore, od koder so ga pravočasno rešile edinice, ki so takrat osvobajale mesto. Po vojni je bil zaposlen v ladjedelnici, kjer mu je hrup hudo prizadel sluh. Imel pa tudi druge težave, zaradi katerih je moral zadnja leta večkrat na zdravljenje v bolnico. Tako je bilo tudi pred kratkim, vendar tokrat žal brez povratka. Pogreba po civilnem obredu se je udeležila množica domačinov ter prijateljev in znancev iz sosednjih vasi. Pevski zbor »Vasilij Mirk« mu je v slovo ob odprtem grobu odpel žalostinko in partizansko pesem. Član krajevne borčevske organizacije pa je v poslovilnem nagovoru podal kratek življenjepis pokojnika. V imenu Združenja partizanov VZPI-ANPI Proseka Kontovela izrekamo ženi Anici, hčerkama in vsem svojcem in sorodnikom iskreno sožalje. G.A. Danes se poročita Martina in Maurizio Mnogo srečnih dni jima želijo teta Vilma, teta Pepca in družine V teh dneh je na fakulteti političnih ved z odliko diplomiral Davide Sinigoi Svojemu elanu in sodelavcu iskreno Čestita Godbeno društvo Nabrežina E3 ČESTITKE Danes stopata na skupno življenjsko pot MAURIZIO in MARTINA. Ob srečnem V PETEK, 5. MAJA 1995 HI PREDSTAVE KRIŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na praznovanje 20-letnice odkritja spomenika. Danes, 30.t.m., ob 19.30, v Sirkovem domu kulturna prireditev, jutri, 1. maja, od 15.30 dalje osrednja slavnost pred spomenikom. TRŽAŠKA FEDERACIJA DSL prireja danes, 30. t. m. in jutri, 1. maja »Prvomajski praznik« na dvorišču Ljudskega doma v Križu. SKD CEROVLJE -MAVHINJE v sodelovanju z občinama Devin-Na-brežina in Komen prireja danes, 30. t. m. 2. POHOD PRIJATELJSTVA GORJANSKO - MAVHINJE Z ODPRTO MEJO. Program: ob 10. uri zbirališče na športnem igrišču v Gorjanskem s spremno besedo in malico, ob 11. uri odhod, ob 12. uri prihod na dvolastniško mejo z govori županov občin Devin - Nabrežina in Komen, na cilju v Mavhinjah bo na voljo topel obrok, ob 14.30 govori osebnosti in kratek kulturni program, ob 18. uri nogometna tekma med ekipama Cerovlje -Mavhinje in Gorjansko na Spornem igrišču v Vižovljah. Za ucleležence bo poskrbljen avtobusni prevoz iz Mavhinj do Gorjanskega in nazaj od 8. ure dalje. SEKCIJA ZDRUŽENJA PARTIZANOV - ANPI Prosek-Kontovel vabi na BUDNICO jutri, 1. maja . Zbirališče ob 8.30 pred SošCevo hišo. ODBOR ZA PROSLAVO 25. APRILA SV. IVAN IN KOLONJA obvešča, da se bo vršilo danes, 30. t. m., ob 12. uri pred Narodnim domom, Vrdelska cesta 25 ( pred plošCo padlim) polaganje vencev. Ob priliki bosta recitirala Stane Raztresen in Ketti Daneo, spregovorila pa bosta Rada Cergol in Silvio Bruni. Sledil bo verski obred. Vabljeno prebivalstvo naj počasti spomin padlih s cvetjem. PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA prireja ob 1. maju - praznik delavcev BUDNICO po vaseh dolinske občine s sledečim urnikom: Boršt ob 7. uri, Zabrežec ob 7.15, GroCana ob 8.30, Draga ob 9. uri, Domjo, ob 9.30, Bol junec ob 10. uri, Dolina ob 10.30, Pre-beneg ob 11. uri in Mackolje ob 11.30. SKUPNOST DRUŽINA - Sekcija slovenskih mladih postovoljcev vabita na celodnevno SREČANJE danes, 30. t. m. , ki bo na Božjem polju v prostorih skupnosti družina od 10.30 dalje. Na programu so pričevanja socialnih delavcev in kulturno zabavni program. V OKVIRU slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaret-to Vecchio 8,/l. nadstr, prof. Franco Vecchiet predaval v italijanščini O EKSPRESIONIZMU IN AVANTGARDI V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI V DVAJSETIH LETIH. Vljudno vabljeni. KLUB PRIJATELJSTVA V TRSTU vabi na DRUŽABNO SREČANJE, ki bo v sredo, 3. maja v Ul. Donizetti 3, ob 16. uri. Prisoten bo dr. Sedmak, ki bo z nami razpravljal o alternativnem zdravljenju. NA INSTITUTU ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO Univerze v Trstu bo v četrtek, 4. maja, ob 11. uri predaval prof. Mi-chele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sa-pienza v Rimu. Obravnaval bo temo: USODA RUSIJE V POEZIJI MAKSIMILJANA VOLOSINA ( 1877-1932). Predaval bo v sejni dvorani Filozofske fakultete, Ul. Lazza-retto Vecchio 8/1. nadstr. SKD TABOR - VZPI Opčine - Prosvetni dom V sredo, 3. maja ob 20. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA _____VABILO DELNIČARJEM na redni in izredni občni zbor, ki bo v drugem sklicu ob 18. uri, v Kongresnem centru Pomorske postaje v Trstu, Nabrežje Bersaglieri 3, s sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor: 1. Obveznosti in sklepi v zvezi s členom 2364 c.z.; 2. Pooblastilo za nakup lastnih delnic. Izredni občni zbor: 1. Povišek družbene glavnice od 50.000.000.000 lir na 90.000.000.000 lir, z izdajo proti plačilu 4.000.000 rednih delnic po nominalni vrednosti 10.000 lir in z dodatkom v ceni v višini 8.500 lir za vsako delnico. Vse nove delnice za povišek glavnice so namenjene izključno novim bančnim partnerjem, stari delničarji se odpovejo opcijski pravici. 2. Sprememba členov 5., 9., 13. in 14. družbenega statuta. Za udeležbo na občnem zboru in pravico do glasovanja se upoštevajo veljavni zakonski predpisi. Upravni svet V________________________________________________________________________________________J _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________-___________________________________________________________ uri KAR PRAZNIK JE, BILO JE KRIŽEV POT, KOT GA TRPIJO ZDAJ SE MARSIKOD. Recital ob 50-letnici osvoboditve. Oblikujejo MoPZ in ZePZ Tabor, harmo-nikaši GM, recitatorji, diapozitivi. Vezni tekst in režija Drago Gorup. Vabljeni! MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja SPOMINSKO SVEČANOST ob 50-letnici konca druge svetovne vojne v Četrtek, 4. t. m. V cerkvi ob 19. uri maša zadušnica za vse farane žrtve druge svetovne vojne. V Mladinskem domu ob 20. uri kulturni program, recital prerez fašističnega obdobja v slovenski literaturi, govor pisatelja Borisa Pahorja in nastop cerkvenega ženskega pevskega zbora. VAŠKE ORGANIZACIJE iz Bazovice vabijo na ogled razstave danes od 10. do 13. ure in od 18. ure dalje. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihrižda-na KulenkoviCa Mimice -"Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja. V KRAŠKI GALERIJI v Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih noš. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. n_____________IZLETI SD POLET prireja v nedeljo, 7. maja, izlet po notranji Istri. Člane društva in interesente vabimo naj se zglasijo na tel. št. 213420 ob uri kosila in ob večernih urah na tel.St. 212554. Rok za prijavo zapade danes, 30. t.m. MALI OGLASI IZGUBILA sem majhnega psička pasme Scit-zu v soboto, 15. aprila na Hrvškem blizu Umaga. Nagrada najditelju. Tel. št. 040/ 213503. TRGOVINA rezervnih delov za kmetijske stroje išCe mlado/ega prodajalko/ca, z opravljenim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem. Zaželjeno poznanje dela s kmetijskimi stroji. Klicati v torek, 2. maja na tel. št. 632200. MIZARSKA delavnica isce izkušenega delavca. Interesenti naj tel. na št. 226354. PRIZNANO import/export podjetje iz Gorice išče uradnico/ka s tekočim znanjem francoščine in angleščine. Curriculum poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro “Urad- nik/ cfl** SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah išCe pomožno oseoje. Tel. št. 911055 PRODAM na Krasu zazidljivo zemljišče z odobrenim nacrtom. Tel. St. 212376 po 19. ure. V ZELENJU Gabrovca prodam vilo z velikim vrtom. Tel. St. 948664. ISCEM zazidljivo zemljišče za enostano-vanjsko hišo s pogledom na morje. Tel. st. 662023. FRANC in TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek. OSMICO ima odprto Frandoli, Slivno 25. OSMICO odpre Farma Kraljic, Prebeneg 99. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja, Medja vas. Toci belo in Crno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto v Trnovci Berto Škrk. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo sortiranih in odprtih vin, domače salame in oljenega olja. OSMICO ima odprto Emil PuriC, Repen 15. t Zapustil nas je naš dragi Ferdinand Škabar Pogreb bo v torek, 2. maja, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo žena Santina, hči Sonja, zet Karlo, vnuka Matej in Igor, sestra Vittoria in brat Bruno z družinama ter ostalo sorodstvo Trst, 30.4.1995 Ob boleči izgubi dragega očeta oz. moža Ferdinanda izrekajo prijateljici Sonji in družini ter gospe Santini najgloblje sožalje družine Kocman, Pilat in Cuk Ob smrti Nandija Škabarja izreka svojcem iskreno sožalje družina Kukanja Žalovanju svojcev ob izgubi dragega Nanda se pridružujeta družini Rolli in Triolo Ob izgubi dragega oCe-ta Ferdinanda izreka iskreno sožalje ženi Santini in hčeri Sonji družina Hmeljak Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo Sonji Škabar in družini globoko sožalje Upravni odbor, Nadzorni odbor, Ravnateljstvo in ostalo osebje Tržaške kreditne banke Ob boleCi izgubi dragega oCeta izrekajo gospe Sonji Škabar občuteno sožalje uprava in uslužbenci Adriaimpex SpA t Zapustil nas je naš dragi Izidor Colja (Dorče) Pogreb bo v torek, 2. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v TržiCu naravnost v mavhinjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Sergio, hci VVilma z družinama in drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Cerovlje, 30. aprila 1995 Našega dragega Borisa Raceta Žarka bomo pokopali v torek, 2. maja, ob 14. uri na pokopališču v Hrpeljah. Odhod iz kapele v Ul. Pieta bo ob 12.30. Družina Race Trst, 30.4.1995 Ob smrti Borisa Raceta izrekata Andreju, Mitji in vsem svojcem iskreno sožalje Jasna in Mitja Vavpetič Ob smrti Borisa Raceta izrekam ženi Justi, sinovom in drugim sorodnikom iskreno sožalje dr. Drago Štoka Svojcem Borisa Raceta izraža iskreno sožalje družina Salvi iz Doline Ob boleči izgubi Borisa Raceta globoko sočustvujeta s svojci Dragica in Ramiro Blaževic Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika se klanja spominu Borisa Raceta - Žarka in izreka prizadeti družini najgloblje sožalje. Boris Race - Žarko Odločen v izbirah Uravnovešen v dejanjih. SKD Tabor - OpCine se spominja s hvaležnostjo aktivnega sooblikovalca nase identitete in izreka svojcem občutene sožalje. SD Polet se pridružuje žalovanju Justi in družine ob izgubi dragega Žarka Raceta. Sekcija PDS-DSL Zorko Kralj TrebCe-Pa-drice-Gropada izreka globoko sožalje vsem svojcem ob smrti Borisa Raceta - Žarka Ob izgubi Borisa Raceta se pridružujem globoki žalosti, ki je prizadela ženo Justi in sinove z družinami Stanko Bole s hčerkama Ob izgubi DorCeta Colje se pridružuje žalovanju SKD Cerovlje-Mavhinje. BAZOVICA vabi na proslavo ob 50 letnici osvoboditve danes, 30. tm. ob 20. uri v kinodvorani: kultumi progam, poklon spominu padlim, tek z bakto, kres, poklon bazoviškim junakom in nočni pohod na Kokoš. Vaške organizacije. ZVEZA BORCEV - Boljunec v sodelovanju s KD F. PREŠEREN priredi danes, 30. t.m. PROSLAVO OB 50 - LETNICI OSVOBODITVE pri vaškem spomeniku padlih. Zbirališče na trgu Gorica v Boljuncu ob 16. uri. FOTOKROŽEK FOTO TRST 80 Mala retrospektiva izraznih diapozitivov mojstra fotografije Rafaela Podobnika V petek, 5. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/n. nad. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS prireja na Opčinah v Prosvetnem domu PRVOMAJSKI PRAZNIK DANES, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17. 30 koncert proseSke godbe in od 19. ure dalje ples z ansamblom Krt. JUTRI, od 14. ure dalje odprtje kioskov, ob 18. uri govori, ob 19. uri koncert TPPZ P. Tomažič, sledil bo ples z ansamblom Krt. V primeru slabega vremena bo koncert TPPZ v dvorani Prosvetnega doma. Praznik je posvečen 50. obletnici osvoboditve SKD CEROVE JE - MAVHINJE v sodelovanju z občinama DEVIN - NABREŽINA in KOMEN PRIREJA DANES, 30. APRILA 1995 2. POHOD PRIJATELJSTVA GORJANSKO - MAVHINJE Z ODPRTO MEJO §1 Miimj) Mii? Cenjene bralce obveščamo, da je za potovanje v od 8. do 15. maja na razpolago Se nekaj prostorov. Zainteresirane prosimo, da se zglasijo v torek pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Milano 20 ali da telefonirajo na Štev. 630261. KD SLOVAN - Padriče proslavlja 50 - LETNICO OSVOBODITVE danes, 30. t.m., ob 19. uri na vaškem trgu Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 V (Savina in Anna) vljudno vabijo vse občane na prvomajsko večerjo, ki se bo odvijala v nedelio.7. maja z začetkom ob 20. uri. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Furlan. Rezervacije sprejemamo na tel. št. 229168. Sgaravatti V MESECU MAJU NUDIMO ŠIROKO IZBIRO CVETJA ZA STANOVANJE -BALKON in VRT TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fizika) VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 30. aprila 1995 PIJ Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.15 - Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 21.01. Jutri, PONEDELJEK, 1. maj 1995 PRAZNIK DELA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura traka 14,6 stopinje, zračni tlak 1019,8 mb narašča, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Dell’Erba, Mattia Signorello, Federico Stacchetti, Davide Dossi, Federico Reganzin, Valentina Padoan. UMRLI SO: 86-letna Na-talia Purin, 80-letni Ferdinande Škabar, 46-letni Vitto-rio Germani, 88-letni Miche-le Dl Giuseppe, 51-letni Gino Redvice, 90-letna Anna Cofa ina, 82-letna Maria Matone, 79-letna Maria Sandrin, 49-letni Giovanni Pippa. LEKARNE NEDELJA, 30. aprila 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 BUDILKA, KI TE BUDI ZE 80 LET JE ŠE VEDNO BUDILKA CAVALLAR? OD DANES DALJE BO ŠE VEDNO TVOJA BUDILKA V PRENOVLJENEM, ELEGANTNEM IN FUNKCIJONALNEM AMBIENTU. NADALJUJE SE, BOLJE KOT PREJ, TRADICUA KJER SE KLASICNOST PRILAGAJA NOVIM ČASOM A L L A R URE - ZLATO - SREBRO ULICA SAN LAZZARO 15 - TRST do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). PONEDELJEK, 1. maja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00Trg Giotti 1, Ul. Bel-poggio 4, Istrska ulica 33,. Zavije - Ul. Flavia 89, Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Od TORKA, 2., do NEDELJE, 7. maja 1995 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454).. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. KD S. ŠKAMPERLE Vrdelska cesta 7, Trst Ob 50. obletnici osvoboditve OBUDIMO SPOMIN Samo Pahor OSVOBODITEV TRSTA ob * glasbeni spremljavi harmonike Neve Cergol Vljudno vabljeni nocoj ob 20.30 v društvene prostore ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. □ OBVESTILA TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X, ki ga je ustanovil msgr. Lefevre, bodo danes, 30. t. m., na praznik sv. Kate-rine s Siene - italijanske zavetnice, darovali sv. maso v latinščini po tridentinskem obredu. TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X se bodo udeležili romanja na dan binkošti iz Chartres do Pariza (110 km hoje) dne 3., 4. in 5. junija 1995.Tema: Sveto srce proti barbarstvom za krščanstvo. Za informacije tel. št. 0541/727767 (gospod Giuseppe Rottoli) ali na St. 040/941588 (Alberto Fernet-ti). SK BRDINA sklicuje 3. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in drugi pa pol ure kasneje. RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da so Se v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem brdu in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72. OB 50. OBLETNICI osvoboditve se PD MACKOLJE Zeli pokloniti vsem žrtvam vojne v sredo, 3. maja 1995. Pričetek ob 20. uri s sv. maso v župni cerkvi; priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar in pel bo MePz MaCkolje. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La morte e la fanciulla, r. Roman Polan-sky. 0.15 »Buon compleanno Mister Grape«. EXCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sostiene Pereira«, i. Mar-cello Mastroianni. AMBASOATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renb, Gary Oldman. NAZIONALE 1- 16.30, 17.40, 19.55, 22.10 »Out-break - Virus letale«, i. Dušim Hoffman, Morgan Free-man. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Abatantuno, Marco Leonardi. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Street Figther - Stida finale«, i. Jean - Claude Van Damine, Raul Julia. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Prima dell’alba«, i Ethan Hawke, Julie Delpy. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Duro e crudele«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. Anna Galiena, Silvio Orlando, Fa-brizio Bentivoglio. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Uomini, uomi-ni, uomini«, r.-i. Cristian De Sica, i. Leo Gullotta. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Crpalke:AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D'Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gnili 8 ESSO Trg Liberta 10/1 IP Ul. F. Severo 2 Drev. D'Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Civilno in kazensko sodišče v Trstu Izvleček iz prijave S prijavo so Ruoez Alessandro, Ferluga Luigi, Jes Carlo, Ferluga Argia, Marži Giorgia, Marži Annamaria, Alessandro Loccardi, Marži Giovanni, ki ga zastopa Loccardi Alessandro, Raflaele Semec, Giorgina Semetz Stibiel, Jes Luciana in Jess por. Abatangelo Maria zahtevali, da se na avdienci na Civilnem in kazenskem sodiščem v Trstu dne 25. novembra 1985 zgla- Stefano less pok. Andrea, Tomaso Jez pok. Valentino, Tomaso less pok. Valentino, Giuseppe less pok. Valentino, Carlo less pok. Valentino, Nicolb less pok. Valentino, Stefan lez pok. Andrea, Marija lez pok. Andrea, Franja Jez pok. Anfrea, Matevž lez pok. Andrea, Josip lez pok. Ivana, Valentin lez pok. Giorgiota, Stefan lez pok. Andreja, Marija lez pok. Anfreja, Matevž lez pok. Andrea, Fran lez pok. Ivana, Giuseppe less pok. Valentina, Tomaso less pok. Valentina, Nicold less pok. Valentina, Carlo less pok Valentina, Semič Raffaele pok. Giovan-nia, Semič Giovanna roj. lez, Matteo Jez pok Andrea, Maria Krede pok. Giuseppe, Giacomo Krečič pok. Giuseppe, Giovanni Krede pok. Giuseppe, Filippo Krede pok. Giuseppe, Antonia Krede pok. Giuseppe, Giorgio lesch pok. Giacomo, Andrea lesch pok. Giacomo, Caterina le-sch pok.Giacomo, Giuseppe lesch pok. Giacomo, Giusto lesch pok- Giacomo, Giovanni lesch pok. Giovanni pok Giacomo, Giuseppe lesch pok.Giovanni, Nicold less pok. Valentino, Giuseppe less pok. Valentino, Tomaso less pok. Valentino, Nicolo less pok. Valentino, Carlo less pok. Valentino, Franc Krede pok. Martina, Marija Krede pok. Martina in Rozalija Krede pok. Martina in zainteresirane osebe v pravdi, da bi se seznanili z naslednjimi zaključki sodisca 1. izjavi in ugotovi se, da so navedene osebe v zakoniti, kontinuirani, mirni, nemoteni, javni in vec kot dvajsetletni posesti opisanih posameznih nepremičnin; spodaj navedene osebe se zaradi priposestvovanja proglasi za lastnike naslednjih napremicnin: 1. gospod Alessandro Rudez, rojen v Jugoslaviji, 31.10.1947, s stalnim bivališčem v Trstu, Ul. Risano 4/3, postane namesto mame Anne Jez Rudez lastnik katastrske parcele (K. P.) SL 295 , gozd BI, v skupni izmeri 280 kv. metrov; K. P. SL 294, pašnik, v skupni izmeri 450 kv. metrov; K. P. 293, setveno polje, v skupni izmeri 1137 kv. metrov; K. P. SL 292/1, hiSa in dvorišče v skupni izmero 159 kv. metrov obrobljena z zelenim v načrtu geometra Puppisa, z dne 6.12.1984; 2. Gospoda Luigi Ferluga, rojen v Trstu, 3.6.1926, s stalnim bivališčem na Furlanski cesti 157, Jez Carlo, rojen v Trstu 9.8.1918, s stalnim bivališčem v Trstu, Ul. Galilei 2 in gospa Ferluga Argia, rojena 19.9.1921 v Trstu, s stalnim bivališčem v Trstu, Ul Baiamonti 12 postanejo lastniki v visini 1/3 vsak K. P. SL 287, gozd IB, v skupni izmeri 1125 kv. matrov; K. P. SL 321, setveno polje, v skupni izmeri 550 kv. metrov; K. P. SL 292/2 hiSa in dvorišče v skupni Smeri 71 kv. metrov v visini 1/2 p. i. na vsakega, kot je v nadtu geometra Puppisa z dne 6. 12.1984 označeno z rumeno barvo; 3. Marži Giorgia, rojena v Trstu 24.3.1949, s stalnim bivališčem v Ul. Alpi Giulie 13, in Marži Annamaria, rojena v Trstu 8. 8.1951, s stalnim bivališčem v Trstu Ul. Moreri 5/1 kot dedinji pokojnega Marži Riccarda, rojenega 2.10.1916 v visini 1/6 vsaka, Loccardi Alessandro, rojen v Trstu 3.2.1942, s stalnim bivališčem v Trstu v Ul. Mauroner 11 in Giovanni Marži, ki ga zastopa Loccardi Alessandro pa v visini 1/3 vsak, postanejo lastniki K. P. St. 291, gozd BI, v skupni izmeri 1823 kv. metrov; K. P. SL 290, pašnik v skupni izmeri 250 kv. metrov; K. P. 289, paSnik, v skupni izmeri 332 kv. metrov; K. P. SL 288, gozd E, v skupni izmeri 290 kv. metrov, kisov načrtu geometra Puppisa z dne 6.12.1984 označene z rdečo barvo; 4. Raffaele Samec, rojen 2.7.1926 v Trstu in Giorgina Semetz, vdova Stibiel, rojena 10.4. 1919 v Trstu, postaneta lastnika v visini 1/2 vsak K. P. SL 318, setveno polje VI v skupni izmeri 620 kv. metrov; K. P. SL 322, setveno polje VI v skupni izmeri 263 kv. metrov; K. P. SL 286/1, gozd E v skupni izmeri 1172 kv. metrov; K. P. SL 284/1 gozd E v skupni izmeri 495 kv. metrov in v nacrtu geometra Puppisa z dne 6.12.1984 označeno z modro barvo; 5. Jess Maria Abatangelo, rojena v Trstu 6. 2.1925, s stalnim bivališčem v Trstu v Trstu, Ulica Toti 2 in Jes Luciana, rojena v Trstu 27.12.1931, s stalnim bivališčem v Trstu, Ul. de Jenner 16 postaneta lastnici v visini 1/2 vsaka K. P. SL 326, hiSa, hlev in dvorišče v skupni izmeri 200 kv. metrov; K. P. St. 327, setveno polje v skupni izmeri 520 kv. metrov; K. P. dL 325 vinograd VI v skupni izmeri 507 kv. metrov; K. P. St. 286/2, gozd E v skupni izmeri 511 kv. metrov; K. P. St. 284/2 v skupni izmeri 785 kv. metrov; vse skupaj je v načrtu geometra Puppisa z dne 6.12.1984 označeno z rjavo barvo. 2. odredi, da si stranke razdelijo s troske za izrek razsodbe. Po opravljenih formalnostih je bila v zvezi s pravdo izrečena razsodba. Preiskava pa je bila obnovljena, ker je preiskovalni sodnik menil, da morajo biti s tem seznanjeni tudi zainteresirani, ki so vpisani kot lastniki v zemljiških knjigah. Zato je sklicana obravnava za dan 10.7. 1995 ob 9.30 pred preiskovalno sodnico dr. Beccaro. Na zahtevo tožiteljev je predsednik sodisca s sklepom z dne 9.8.1994 odobril objavo tega javnega proglasa in Se posebej objavo v F AL in Primorskem dnevniku. Trst, 17.2.1995 SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS, Ljubljana,Kuzmičeva7,.tel.061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, • tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor,Cankarjeva3,.tel.062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512 . S ■ BARI 31 40 22 45 63 CAGLIARI 24 54 57 80 3 FIRENCE 13 59 81 21 10 GENOVA 75 26 80 29 74 MILANO 25 63 68 35 67 NEAPELJ 29 58 47 63 74 PALERMO 53 i 28 85 42 RIM 63 68 74 20 72 TURIN 82 47 19 40 64 BENETKE 45 87 12 47 57 ENALOHO X 1 1 2 1 1 X 2 : 2 X X 2 KVOTE 60.345.000 1.841.000 - 168.000 •- GORICA / KULTURNI VEČER PRED OSREDNJO PROSLAVO 50-LETN1CE Občuten in slovesen recital skupin ZSKD Mermolja: »Vponosu moč za nadaljnje osvobajanje« V nabito polni dvorani Kulturnega doma v Gorici so predinoci množično proslavili 50-letnico osvoboditve in zmage nad nacifaSizmom. Slovesnost so oblikovale Članice Zveze slovenskih kulturnih društev na pobudo ZSKD, SKGZ, VZPI-ANPI in Kulturnega doma. Slavnostni govornik je bil kulturnik in predsednik ZSKD Ace Mermolja. Opozoril je na nevarnost desničarske revizionistične zgodovine, ki skuša prikazati fašizem in nacizem v drugačni, manj strašni luCi in zagovarja torej nesprejemljivost njune totalne obsodbe. »Fašizmu Čistka ni uspela, ker smo se ji Slovenci uprli,« je dejal Mermolja in dodal, da je nacizem Sel korak dlje in ta korak mora biti sodobnikom jasen. Pokolov je bilo v zgodovini več, toda nacizem je' napravil “kvalitetni skok”, ki ga ne smemo izbrisati. Nacizem je v imenu rasne nadvlade uporabil novo tehnologijo in znanost zato, da bi brisal različne. »Slovenski narod ni imel izbire, ko ne bi vstal, bi podpisal lastno Človeško in narodno kapitulacijo,« je poudaril Mermolja, ki je zatem podal krajšo analizo povojnega obdobja. Kljub različnim sta- Ace Mermolja (foto SR) liscem, ne moremo mimo dejstva, da »je slovenski narod v tem času stopil na pot modernizacije,« je dejal govornik. »Samo zrela ocena vrednosti osvobodilnega boja in partizanščine ter nestru-mentalno razmišljanje o povojnem obdobju, sta lahko podlaga zreli demokraciji, kjer ne bo politični poraženec obsojen na nov pekel, kjer ne bo politika strah,« je Se povedal Mermolja in podčrtal: »Ne ubijajmo svojih življenjskih šans s takšno politiko, ki bi za dosego oblasti in moCi ne izbirala sredstev in bi bila nasilna nad današnostjo in preteklostjo.« Svoj govor je Mermolja zaključil z ugotovitvijo, da »osvoboditev ni nikoli dokončna kot ni dokončna nobena zmaga. Zato moramo braniti svoj ponos, da smo pred petdesetimi leti z nenavadnimi žrtvami znali zapreti vrata nacifasističnega pekla. Del nastopajočih na petkovem recitalu (foto Studio Reportage) V tem ponosu je naša moC za nadaljnje osvobajanje.« Pozdrav je prinesel tudi predsednik goriskega odbora VZPI-ANPI Silvino Poletto, ki je opozoril na nevarnost izkrivljanja zgodovinskih dejstev in na potrebo, da se ta dejstva Se dodatno preučujejo, vendar brez vsakršnega instrumentaliziranja. Sledil je recital “To je ta cas”, ki ga je režiral Emil AberSek, po predlogu predstavnikov nekaterih zborov in kulturnih društev, ki delujejo v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev. Zamisel se je porodila v začetku sezone, konkretno pa se je začela uresničevati januarja letos. Društvom je organizacijsko priskočila na pomoč sama ZSKD, nato pa še SKGZ, uprava kulturnega doma in VZPI-ANPI, kar je dalo petkovi prireditvi še močnejši peCat. Recital je izraz ustvarjalnosti go-riških kulturnih skupin in posameznikov, ki so združili svoje moči in oblikovali kvaliteten ter dovršen program. Za pevski del so poskrbeli dekliška vokalna skupina So-vodenjska dekleta, dek-liški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor Oton Zupančič iz Standreža, moški zbor Jezero iz Doberdoba, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore ter moški zbor Skala iz Gabrij. Splet poezij so TV Primorka (kanal 67 s Trsteljaj bo jutri ob 18.45 v tedenski oddaji "Med SoCo in Nadižo” predvajala celotno petkovo prireditev v goriškem Kulturnem domu ob 50-letnici osvoboditve. doživeto podali člani go-riške gledališke šole Erik in Robert Bensa, Viljena Devetak, Katja in Tanja Gaeta, Luisa Gergolet ter Erika Nardin. Za glasbeno opremo je poskrbel Miran Rustja, izvajali pa so violinist Danijel Devetak, flavtist Fabio Devetak in violončelist Boštjan Harej. Recital je izzvenel občuteno, doživeto in slovesno, predvsem na koncu, ko so vsi pevci (na odru jih je bilo več kot sto) združeno zapeli Vstajenje Primorske Frana Venturinija in Rada Simonitija. Prireditev se je zaključila z bučnim ploskanjem vsem nastopajočim, ki so se res dobro odrezali. Višek slavja ob 50-letnici osvoboditve pa bo jutri, 1. maja v Doberdobu, kjer bodo sodelovali tudi vsi nastopajoči s petkovega recitala. A.F. PROSLAVA 50-LETNICE OSVOBODITVE Vsi nastopajoči so izredno motivirani Tako zagotavlja režiser jutrišnje osrednje proslave v Doberdobu Emil Aberšek Režiser jutrišnje 50-letnice osvoboditve v Doberdobu je Emil Aberšek. Srečali smo ga tik po proslavi v Kulturnem domu v Gorici. Po nastopu v Gorici, ki je žel velik uspeh, vas jutri pričakuje še večji dogodek v Doberdobu. Da, in to še dvakrat večji. Dvakrat veC pevcev, recitatorjev in, upajmo, desetkrat več publike. Vsekakor pa bo dogajanje v Doberdobu nadaljevanje proslave v Gorici. Petek je bil, lahko bi rekli, akademski, ponedeljek bo prikrojen potrebam in zahtevam velikega, odprtega prostora. Proslava bo razdeljena v tri sklope, katerih centralni del bo tekstovno vodil v slovenske zgodovinske temelje. Kako ste si iz umetniškega vidika zanisli-li ta doberdobski 1. maj? Pri izboru tekstov sem gledal, da bi vse izzvenelo Čimbolj pristno in resnično. Plašč je treba obrniti na današnji čas, ko praznujemo to petdesteto obletnico osvoboditve. Pomemben je takratni dogodek in naše Čutenje danes. Ton pa vsekakor ne bo vehementen. Tekste sem črpal iz del Ljubke Šorli, Alojza Gradnika, Ervina Fritza in Cirila Kosmača. Vsekakor bo tema dneva domo- vinska ljubezen. V svoji postavitvi sem skušal pripraviti Cim veC takih trenutkov, ki bodo namenjeni mladim, katerim moramo posredovati naš zgodovinski spomin. Praznik bo tehnično zelo zahteven. Kako vam je uspelo usklajevanje in sodelovanje s tako velikim številom nastopajočih? Za ta l.maj bosta najpomembnejša ozvočenje in lepo vreme. Za ozvočenje smo poskrbeli, vremenski obeti pa so dobri. Moštva pa, ki so sodelovala pri realiziranju tega projekta, so bila vseskozi izredno disciplinirana in motivirana. Ta obletnica pomeni veliko vsem in prav vsi so se potrudili, da bi čim bolje uspela. Proslava bo skupna, sodelovali bosta obe komponenti naše manjšine. Lahko rečemo, da je bilo to dvoročno organiziranje uspešno? Ta vzajemnost me ne preseneča in sem tudi vajen nanjo, saj sem večkrat režiral skupne proslave dneva slovenske kulture. Kulturna društva so v resnici vezi, ki povezujejo ne glede na razlike druge narave. Kadri so dobri na obeh straneh in kot Slovenec z onstran meje imam občutek, da se pri vas skriva ogromen potencial. Doberdob: danes razstava in predstavitev publikacije V Doberdobu je že vse nared za veliko manifestacijo ob 50-letnici osvoboditve, ki bo jutri ob 16. uri. Se pred jutrišnjo enotno manifestacijo pa bodo danes in jutri dopoldne v Doberdobu številne prireditve, ki jih prireja občinska uprava v sodelovanju z VZPI, krajevnimi društvi in organizacijami. Danes ob 10.30 bodo v glasbeni sobi odprli razstavo “Zgodovinski letopis odporništva v Italiji in Evropi”, ob 11. uri pa bo v občinski sejni dvorani sledila predstavitev publikacije Karla Cemica “Nočemo pozabiti - Non vogliamo dimenticare”. Res obsežna in poglobljena zgodovinska publikacija bo za prostovoljni prispevek na voljo udeležencem tudi jutrišnjih manifestacij: pričakujejo, da bodo prispevki primerni vrednosti tega dela in solidarnostnemu namenu, saj je občinska uprava sklenila, da bodo z izkupičkom posvojili nekaj sarajevskih sirot. Jutri, 1. maja, bodo v Doberdobu že dopoldne proslavili 50-letnico osvoboditve občine. Zbi- rališče bo ob 9.30 pred županstvom, ob 10. uri bo maša za padle v NOB. Sledila bodo polaganja vencev k spomenikom padlim na Poljanah (10.45), v Dolu (11.00) in Jamljah (11.15). Osrednja proslava pa bo ob 11.30 pri spomeniku padlim v Doberdobu. Ob polaganju vencev in slavnostnih govorih bo na proslavi tudi kulturni program, ki ga bodo oblikovali Godba na pihala Kras, Moški pevski zbor Jezero, Mešani pevski zbor Hrast in Dekliški pevski zbor Jezero. GORICA / PROMET RASTE Obračun SDAG je pozitiven Nujno je prilagajanje novostim Družba SDAG, ki upravlja obmejne naprave na mednarodnem prehodu pri Standrežu in blagovni terminal, je lansko poslovanje skelnila s 504 milijoni dobička. Vrednost vseh dejavnosti je narasla od 3.451 milijonov leta 1993 na 4.137 milijonov. PoveCali so število zaposlenih in izvedli investicije v vrednosti, ki presega pol milijarde. Te podatke je predsednik Beppino Zanotto predstavil na skupščini članov, ki je soglasno odobrila obračun. Povedal je tudi, da so zabeležili 20-odstotni porast komercialnega prometa: od 182.449 so v neem letu prešli na 219.579 prehodov tovornjakov. Z zadovoljstvom je pozdra- vil uvedbo 24-umega delovanja carinskih služb. Nadaljnji koraki morajo sedaj biti prilagajanje obmejnih struktur na predvideno razširitev Evropske zveze, ki bo s časom zajela Slovenijo in druge vzhodne države. O tem je govoril tudi župan Valenti (občina je 98-od-stotni delničar), ki je dejal, da bo treba pri realizaciji tretjega sklopa av-toporta realizirati vse tiste nove storitve, ki bodo potrebne spričo predvidljive nove vloge teh naprav ob vstopu Slovenije v EZ. Podčrtal je tudi pomen sodelovanja med občino in SDAG, ki je prav te dni obrodilo pozitivne premike glede financiranja del za avtocestno povezavo od meje do Razdrtega. FINANCARSKA ŠOLA Tudi Pokrajina za razvoj letališča Marcolinijeva bo šla s člani Odbora za letališče na Deželo k Guerri Pokrajinska uprava se namerava, kakor kaže, aktivneje vključiti v akcije za razvoj mirenskega letališča, s tem pa seveda zavzema tudi odklonilno stališče do gradnje financarske Sole, ki bi zavrla te razvojne možnosti. Predsednica Monica Marcolini in odbornik Claudio Calligaris sta včeraj sprejela delegacijo Odbora za razvoj letališča, ki jima je predstavila načrte za ustanovitev kozorcija, ki bi skrbel za rast letalskih in drugih s temi povezanih dejavnosti v Gorici. Podčrtali so tudi nevarnost, da se vsi ti načrti in dobri nameni izjalovijo, če bo prišlo do gradnje financarske vojašnice na letališču, ki ji nasprotuje velika večina prebivalst- va. Dokaz tega nasprotovanja je 10 tisoč podpisov pod peticijo odbora za letaliSCe, 3 tisoč podpisov za razpis referenduma, pa tudi anketa Časopisa ‘Tl piccolo” in javnomnenjska raziskava, ki jo je naročil sen. Darko Bratina, sta jasno pokazala, da večina Goričanov noCe gradnje vojašnice na letališču. Predsednica Marcolinijeva je prisluhnila predstavnikom odbora in v bistvu podprla njihova izvajanja. Na srečanju so se namreč dogovorili, da bo predsednica Pokrajine že v prvih dneh meseca maja spremljala predstavnike odbora za letališče na srečanju s predsednico deželne vlade Alessan-dro Guerra. NOVICE Sindikalni shod v Krminu Prvomajski sindikalni shod zvez CGIL, CISL in UIL za Goriško bo jutri v Krminu. Zbirno mesto je ob 9.30 na križišču Ara Pacis - Piazzale Mostra del Mobile. Sprevod bo krenil ob 10. uri, ob 10.30 bodo na Trgu 24. maja pozdravni nagovori in govor vsedržavnega sindikalnega predstavnika. Pianist Igor Lazko v Gorici V Kulturnem domu v Gorici bo v sredo ob 20.30 na 5. koncertu sezone Centra E. Komel nastopil slavni ruski pianist Igor Lazko. Glasbenik, ki je pri 14 letih postal najmlajši zmagovalec Bachovega tekmovanja v Leipzigu, živi danes v Parizu, koncertira pa po vsej Evropi in po svetu. Jutri ne bo avtobusov Avtobusno podjetje APT sporoča, da jutri, 1. maja, avtobusi na medkrajevnih progah na Goriškem ne bodo peljali. Prav tako bo jutri prekinjen avtobusni promet na progah Mestnega podjetja v Gorici. Kraja torbice s čedno vsoto Neznanec je v petek okrog 18. ure v goriški kavami De Rocco izkoristil trenutek nepozornost gospe B.F. iz Krmina in ji izmaknil torbico. V njej je ženska imela kar milijon 800 tisoč lir. Krajo je prijavila na kvesturi. Jutri bodo muzeji odprti Uprava pokrajinskih muzejev sporoča, da bodo muzeji na goriškem gradu jutri, 1. maja, odprti od 10. di 13. in od 15. do 19. ure. Galerija sodobne umetnosti Spazzapan v Gradišču bo odprta od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. DOBERDOB / OBRAČUN UPRAVITELJEV NA PETKOVEM OBČNEM ZBORU Nadvse uspešno poslovanje dobeidobske zadružne banke V bančnih predpisih temni oblaki za bodočnost slovenskih bank Število članov se je v letu dni povečalo od 202 na 247. Vloge so se povišale za 10, 81% in dosegle 45.378.253.168 lir, posojila so narasla za 23, 45% in prišla na 26.102.387.931 lir, čistega dobička so ustvarili 391.251.308 lir, premoženje je ponovno naraslo in že presega 6, 5 milijard lir, podružnica v Ronkah deluje nad vsemi pričakovanji. To so zelo pozitivni lanski rezultati Zadružne kreditne banke v Doberdobu, ki so jih predsednik Andrej Gergolet, predsednik nadzornega odbora dr. Dario Peric in ravnatelj dr. Maks Gergolet (na sliki - Fotost. Reportage) predstavili članom na petkovem rednem občnem zboru. In vendar se nad banko zgrinjajo oblaki, ki se nočejo in nočejo oddaljiti. Oblake je prinesel bančni zakon v delu, ki govori o bodočem poslovanju bank zadružnega tipa, nekdanjih kmečko-obrtnih posojilnic, ki so se lani preimenovale v “zadružne kreditne banke”. Te banke so prej imele omejene bančne pristojnosti in istočasno nekatere davčne ugodnosti. Sedaj so postale v poslovanju enakovredne drugim bankam, razširile so torej svoje poslovanje. Kot zadružne banke pa morajo izpolnjevati nekatere predpise. Posojila morajo do 51% vrednosti dati le svojim članom. Do tega morajo priti tekom leta 1987. To določajo predpisi. Upra-viteji slovenskih zadružnih bank v Doberdobu, Sovodnjah in na Opčinah o tem že dalj časa razpravljajo, saj med njihovimi klienti prevladujejo nečlani, še zlasti italijanske narodnosti. O tem so govorili v bančni sekciji SDGZ (v njej je sedaj vseh 5 slovenskih bank) kot tudi v upravnem odboru deželne federacije posojilnic v Vidmu, v katero so tri zadružne banke včlanjene. O tem je na občnem zboru govoril predsednik deželne zveze Picco, ki je obljubil svoje zani- manje za rešitev vprašanja pri osrednjih oblasteh Banca dltalia v Rimu. O tem je govoril tudi podpredsednik bančne sekcije SDGZ Kraus, ki je tudi poročal o posegih za rešitev tega vprašanja. Našim zadružnim bankam, če ne bo sprememb v predpisih, preti nekaj, česar si niti upravitelji niti člani ne želijo: sprejeti člane neslovenske narodnosti in izgubiti slovensko istovetnost, ali pa zmanjšati poslovanje. Morda bodo do jeseni izvedeh kaj bolj določenega. Prav zato v petek v Doberdobu ni bilo tudi izrednega občnega zbora, na katerem naj bi razpravljali in sklepali o spremembah statuta. Izredni zbor bo predvidoma na jesen. Na petkovem občnem zboru sta predsednik Andrej Gergolet in ravnatelj dr. Maks Gergolet podrobno obrazložila lansko delovanje. Njuna izvajanja je potrdil predsednik nadzorstva dr. Dario Peric. Člani, prisotnih je bila polovica, nekateri so imeli tudi pooblastila odsotnih, so soglasno odobrili obe poročili. Kaj več povedati o poslovanju od tega, kar je v obeh jezikih objavljeno v skoro sto strani obsegajoči knjižici? Poslovanje je lani kljub težkemu go- spodarskemu stanju naraslo še zlasti po zaslugi podružnice, ki so jo novembra 1993 odprli v Ronkah. Tam so zbrali nad 7 milijard lir hranilnih vlog in dali 4 milijarde posojil. Ze res, da se je del klientov iz Laškega, ki so prej prihajali v Doberdob, preusmeril v to podružnico. Vendar so pridobili tudi kar 700 novih klientov. To je zelo pomembno in dokazuje upravičenost njihove izbire ter dejstvo, da so jih ljudje v Laškem dobro sprejeli, pa čeprav je v Ronkah in Tržiču cel kup drugih bank. Važno je povedati, zakaj se je kljub večjemu poslovanju zmanjšal čisti dobiček. Lani ga je bilo nekaj nad 391 milijonov, medtem ko so ga predlanskim uneli več kot 828. V podatkih za nekaj let nazaj ugotovimo, da so manjši dobiček imeli v že daljnem letu 1987 (264 milijonov), ko pa so hranilnih vlog imeli le 17 milijard in posojil 9 milijard. V kasnejših letih so ustvarih iz leta v leto večji dobiček. Lanski rezultat ne sme nikogar prestrašiti. Zadružne banke morajo po novem plačevati več davkov. Z odprtjem podružnice in posledičnim najemanjem novih uslužbencev so stroški narasli. Najbolj pa je po njihovem zaslužku udaril padec inflacije in s tem povezani manjši dobiček od državnih vrednotnic. Tudi doberodbska banka, kot vse druge, je za svoj odvečni denar kupovala BOT-e in druge vrednotnice, ki so v prejšnjih letih dajale odličen dobiček, lani pa so se obresti zmanjšale kar za tretjino. Zato je v blagajno banke prišlo manj denarja. S podobnimi vprašanji se ubadajo tudi druge banke, kar sta izrecno povedala tudi Picco in Kraus. Vse banke v Italiji beležijo manjše dobičke v lanskih obračunih, nekatere pa celo izgube. Picco je še dodal, da ima doberdobska zadružna banka boljše poslovne rezultate od drugih podobnih v deželnem merilu. Na občnem zboru so tudi sprejeli nekaj notranjih poslovnih predpisov. Doslej so posojila lahko dosegala največ 600 milijonov lir. Večina članov je sprejela predlog odbora, da bo odslej možnost posojila dvignjena na 1 milijardo lir. Kdo lahko vpraša za tolikšno vsoto? Povedali so nam, da so to v praksi lahko gradbena podjetja, ki gradijo stavbe za zadruge in jih prodajo večjemu številu ljudi. V praksi bi to posojilo šlo več ljudem, ne pa enemu samemu prosilcu. Se naprej bo veljalo pravilo, da bo lahko največ 40 odstotkov posojil na dolgoročno obdobje. Vpisnina za nove člane ostaja 50 tisoč lir, od 80 na 120 tisoč lir pa so dvignili sejnino odbornikom, ker je po novih predpisih tudi njihov riziko večji. O tem je seveda bila živahna razprava. Dosedanjemu podpredsedniku Bernardu Sobanu je potekel mandat in ni želel več kandidirati. Na njegovo mesto je bil izvoljen Klavdij Radetič iz Ja-melj, potrjen pa je bil Stanislav Kosič, ki mu je prav tako potekel mandat. MARKO VVALTRTTSCH KRONIKA / TRČENJE PRI MADONINI TRŽIČ / PRAZNIK ZA VSE SLOVENCE V LAŠKEM Spet smrtna nesreča Žrtev je 67-letni Giovanni Godeas Albina Pahor dočakala 90 let Njena življenjska zgodba je podobna mnogim v teh krajih V silovitem trčenju na križišču tik na začetnem delu državne ceste na Majnicah pri Madonnini se je včeraj ob 10. uri smrtne ponesrečil 67-letni Giovanni Godeas iz Ul. Brig. Trapam 12. Mož se je peljal na furgonu ape piaggio in naj bi, po prvih ugotovitvah, izsiljeval prednost alfi 155, na kateri se je peljal 28-letni Stefmo Canzutti iz Coma. Trčenje je bilo skoraj čelno. Godeasa se v nezavesti prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga s strogo pridržano prognozo sprejeli v oddelku za oživljanje. Dobil je pretres možganov s krvavenjem in druge težke poškodbe. Umrl je včeraj popoldne. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA - PEC vabi na tradicionalni PRAZNIK FRTALJE Spored: DANES, 30. APRILA ’95 - Ob 16.30 nastop mladinskih in otroških zborov: Vrh sv. Mihaela, Rupa - Peč, Stmaver, O. Zupančič iz Stan-dreža. Tekmovanje v pripravi najboljše frtalje. Ples z ansamblom HAPPY DAY. PONEDELJEK, 1. MAJA ’95 - Ob 18.30 Veseloigra Človek brez smeha (Janez Starina). Igra dramska skupina PD Standrež. Ples z ansamblom HAPPY DAY Tudi v Laškem ni več redkost, če kdo dočaka starost 90. let. Tako je pred kratkim Albina Pahor praznovala v krogu svojih naj dražjih visoko okroglo obletnico. Tamkajšnji Slovenci so zabeležili dogodek in se veselili praznika, ki je vreden objave, saj gre za družinsko življenje, ki je bilo bogato in pomembno za našo skupnost. Albina se je rodila v Dolu pri Sk-ropčevih v zaselku, ki ga domačini imenujejo “hišarji”, in se je že v letu 1914 skupaj s starši, bratom in štirimi sestrami preselila v Ronke v zaselek S. Vito, kjer so kupili hišo. V ronški okolici so namreč njeni starši imeli precej zemlje, tudi na območju, kjer je danes letališče. Med vojno je šla z družino, kot skoraj vsi prebivalci Laškega, v begunsko taborišče, ki je bilo najprej v Wagni in nato skupaj z drugimi slovenskimi družinami v madžarskem kraju Tolna. Konec vojne so dočakali v taborišču pri Bruck an der Leite. Od vseh tistih krajev ji je gotovo ostala v spominu predvsem velika lakota, ki ni nehala niti, ko so se vrnili v Ronke, kjer so dobili hišo v razpadajočem stanju, brez oken in vrat. Na srečo, so se lahko preživljali s kmetijo in zelenjavo, saj je pridelke mama prodajala na tržnici v Tržiču. Albina se je izučila šivanja pri teti Mariji Pahor v Trstu. Tam je ostala dve leti. Kot šivilja je spoznala in poročila leta 1928 Jožefa Lakoviča (Lukotovih) iz Doberodoba (1902-1974), sorodnika slikarja Vladimira iz Ljubljane. Mož, ki je opravil srednjo šolo v Gorici in nekaj višje na Dunaju (med vojno), je od leta 1921 delal v ladjedelnici kot uradnik in se je tam navadil tudi italijanščino. Seveda se je iz Doberdoba peljal delat s kolesom. Imela sta tri fante, Eligia, Armanda in Jožefa (Pino, poznan odličen šahist). Do leta 1940 sta stanovala v Doberdobu in nato v Tržiču. Med vojno so kot vsi Slovenci po svojih močeh pomagali osvobodilnemu gibanju. To predvsem mož, ki je bil odbornik demokratične fronte Slovencev v ladjedelnici. Po vojni so otroci obiskovali slovenske šole v Tržiču in Trstu. Oče pa se je kot prosvetni delavec zanimal za društvo Triglav, katerega je postal blagajnik. Od takrat so vedno naročeni na slovenske časopise in so obiskovali slovenske prireditve v Laškem. Jožef, ki je pred upokojitvijo bil namestnik šefa administracije, je v letu 1966 prejel od predsednika republike Saragata red Viteza republike. Čestitkam Albini in voščilom za na-daljna zdrava leta se pridružuje društvo Jadro. KINO GORICA VTITORIA 17.20-19.40- 22.00 »Pret a porter«. Rež. Robert Altman. I. Juha Roberts. Ozv. Dolby stereo. KULTURNI DOM 14.40- 16.00 »La carica dei 101«. WaltDisney. 17.30-19.45-22.00 »Quiz show«. Rež. Robert Redford. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »In trappola«. Prep. ml. pod 18. letom. TRŽE COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »La morte e la fanciulla«. Rež. R. Polanski. E3 ČESTITKE Danes si bosta izmenjala zlata prstana MAURI-ZIO VDALI in MARTINA GULLI. Sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja jima želijo sorodniki z Goriškega. [?] OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi člane, da se udeležijo 16. spominskega pohoda Steverjan-Gonjače v nedeljo, 7. maja, ob 9.30. Odborniki bodo zbirali prijave pol ure pred odhodom. S_______________IZLETI SPD GORICA vabi 21. maja na avtobusni izlet na Golico. Prijave v sredo od 11. do 12. ure ter v četrtek od 19. do 20. ure na sedežu. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi izletnike na Sicilijo in Sardinijo, da poravnajo saldo do 5. maja. Odhod bo v soboto, 13. maja, ob 5. uri s Trga sv. Martina v Doberdobu. [J LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri jezeru - Al Lago, Vrtna ul. 2, tel.78300. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne črpalke GORKA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich RONKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMBM AGIP - Drev. V. Giulia STARANCAN AGIP - Ul. Trieste BAMEmtO Vam nudi cvetlice vseh vrst po zelo ugodnih cenah Obiščite nas, v ul. Monte Calvario, 14 Podgora (GO) Vsak dan od 15.00 ure dalje VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 23. do 29. aprila: RODILI SO SE: Fran-cesco Aizza, Nicola Pit-teri, Ida Canturi, Tomas o Matija VVinkler, Sara Braida, Anna Marchetto, Antonio Previti, Ana Raum, Giancarlo Milotti, Giulia Zamar, Carlo Li-beratore. UMRLI SO: 84-letna Marija Rojic, 82-letni Leopold Glede, 81-letni Angelo Lasorsa, 77-letna Livia Macuzzi, vdova Piccolo, 87-letna Kristina Petrovčič, vdova Nanut, 84-letni Valerio Co-cetta, 50-letna Liliana Prež, poročena larz, 83-letna Ottavia Bosco, 71-letni Bruno Crovetti, 88-letna Daniela Dmfovka, 88-letni Alessandro Par-rotta, 85-letni letni Romano Sosol, 84-letna Raffaella Grion, vdova Olivo, 59-letmi Luigi Pe-lesson, 84-letna Adelma lancig, vdova Todisco, 88-letna Katerina Kovic, vdova Tomšič, 85-letna Norma Samar, vdova Pettarin, 93-letna Ama-lia Komavli, vdova Con-tino, 82-letna Nella Beli-gni, vdova Roncucci, 91-letni Attilio Favaro, 86-letna Maria Miclaucig, vdova Sgubin, 71-letna Ida Kumar, vdova Mau-ri, 75-letni Vittorio Me-leagri, 79-letni Giuseppe Sapienza, 83-letni An-selmo de Franzoni. OKLICI: karabinjer Marco De Gorato in prodajalka Annalisa Bia-sion, obrtnik Albert Sošol in gostinska pomočnica Vesna Primožič. POROČILI SO SE. delavec Giuliano Lamanda in brezposelna Doriana Precali, zdravnik Piero Moretti in profesorica Maria teresa Blokar, elektronski tehnik Fabio Mlakar in uslužbenka Patrizia Bitežnik, bančni uradnik Michele Tripani in prodajalka Valentina Vettorello, vzgojitelj Corrado Cicciarella in psihologinja Daniela Bortolin, uslužbenec Davide Bonaldo in študentka Erika Regulyova. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Kristine Petrovčič vd. Nanut se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Standrež, 30. aprila 1995 Člani Gospodarske zadruge Vrh, zbrani na obenem zboru dne 28. aprila 1995, smo se s hvaležnostjo spomnili zavzetosti in prizadevanja BORISA RACETA, predsednika SKGZ, da se na Vrhu zgradi Kultur-no-Sportno središče Danica. Klanjamo se njegovemu spominu in izrekamo svojcem občuteno sožalje. SEUL / POLEMIKE ZARADI POMANJKLLJIV1H VARNOSTNIH NORM Eksplozija v Južni Koreji bo imela politične posledice Predsednik Kim pod udarom zaradi pičle varnosti SEUL - Eksplozija, ki je v petek povzročila smrt sto ljudi v korejskem mestu Taegu, je razplamtela hude polemike glede varnosti v državi. Razjarjena javnost zahteva revizijo vseh varnostnih norm, ki zadevajo poslopja in infrastrukture. V tisku je brati trditve, da bi eksplozijo z veC posluha za varnost lahko prepredli, Čeprav potrjujejo, da je vzrok nesreCe bilo uhajanje plina iz prekinjene plinske cevi. Petkova katastrofa je bila le zadnja v vrsti nesreč, ki so prizadele Korejo v zadnjem letu. Obračun žrtev sega v stotine, polemike pa zadevajo pomanjkljive varnostne predpise in Se bolj pomanjkljive kontrole. Po mnenju izvedencev je slo v večini primerov za posledice korupcije, varčevanja pri gradbenem materialu in za povsem zanemarjena varnostna pravila. Vse pa je odvisno od mrzličnega hlastanja za blagostanjem. Zadnja nesreča bo nedvomno vplivala tudi na junijske volitve, še zlasti kar zadeva usodo-predsednika Kima. Pred dobrim mesecem se je predsednik pojavil na televizijskih ekranih in prosil državljane za odpuščanje potem ko se je zrušil most v Seulu, kjer je jasno prišla na dan odgovornost vlade, takrat je Kim napovedal tudi orekpitev varnostnih ukrepov. V petek je v eksploziji umrlo sto ljudi, kar odpira spet dvome o učinkovitosti vlade. OKLAHOMA CITY / DESET DNI PO KRVAVEM ATENTATU OKLAHOMA CITY -Policija je v kalifornijski Santa Monici aretirala moškega, ki ga FBI išCe v zvezi s pokolom v Oklahoma Cityju. O zadevi ni drugih informacij, razen te, da je možakarja policija aretirala, ker je vozil ukraden avto. Človek naj bi baje bil podoben fotorobotu, ki ga je policija izdelala takoj po eksploziji v Oklahomi. Deset dni po krvavem atentatu je število mrtvih še vedno neznano: prevladuje prepričanje, da ne bodo nikoli mogli izvleci izpod ruševin vseh žrtev najbolj krvavega atentata v zgodovini Združenih držav. Doslej so izkopali in ugotovili istovetnost 125 žrtev, pod ruševinami pa naj bi bilo še 75 ljudi. Vseh ostankov, še zlasti zelo majhnih otrok, najbrž ne bodo nikoli izkopali. Bomba je poleg smrtnih žrtev povzročila tudi 400 ranjenih in za sedaj še nedoločeno gmotno škodo, saj je eksplozija poškodovala kar 312 poslopij v premeru nekaj milj. Na sliki: k zvezni palači prihajajo še vedno svojci žrtev, tudi najmanjši. NOVICE Razveljavili rzsodbo zaradi nizkega IK porote VVASHINGTON - Prizivno sodišče v kalifornijskem Fresnu je razveljavilo obsoodbo zaradi spolnega zlorabljanja češ da je inteligenčni kvocient ene od porotnic 66, kar ji preprečuje, da bi sledila sodnemu postopku in ga docela dojela. SodišCe z njenim omejenimi intelektualnimi zmožnostmi ni bilo seznanjeno, vendar pa je neki psiholog po koncu procesa ugotovil, da je inteligenčni kvocient ženske prenizek (moral bi biti najmanj 70 po ameriških standardih): Članica porote se je le s težavo in za omejeno Časovno obdobje lahko koncentrirala in ni v celoti razumela pričevanj. Preplah na Poljskem Varšava - Na poljske te dni predvajajo ameriški film »Smrtonosni virus«, katerega propagandna kampanja je v Lodzu povzročila pravi preplah. Po mestu so namreč krožili atomobili z zvočniki in pozivali ljudi, naj hodijo v kino, Ce se hoCejo izogniti »smrtonosnemu virusu«. Pri tem je treba omeniti, da je propagandna kampanja startala prav na dan obletnice jedrske katastrofe v Černobilu. Pred lekarnimi so se vile dolge vrste ljudi, ki so pokupili vso zalogo nekega zdravila, katerega osnovna sestavina je jod in ki naj bi bilo učinkovito v primeru jedrskega žarCenja. Nesreča v pekinški diskoteki PEKING - V največji pekinški diskoteki, kjer lahko hkrati pleše 3000 ljudi, se je zrušila raz-svetljevalna struktura, pri Čemer je bilo nekaj desetin ljudi ranjenih. V prvih trenutkih po nesreči je kazalo, da so bile posledice še hujše. Pekinška diskoteka JJ je ena najbolj sodobnih v Aziji z najsodobnejšo razsvetljavo. Kot marsikje pa so tudi v tej diskoteki varnostne mere bile pravzaprav neobstoječe. Sedež Vzvišene resnice močno zastražili TOKIO - Policija je moCno zastražila sedež japonske sekte Vzvišene resnice, ki jo dolžijo, da je z živčnim plinom zastrupila potnike v japonskem metroju. Na sedeži sekte je policija na tisoče portretov in slik voditelja te sekte S oko Asahara. TURČIJA / AMBICIOZEN NACRT JUŽNOVZHODNEGA ANATOLSKEGA NACRTA Turki si od vodnega bogastva Evfrata in Tigrisa obetajo velik kvalitetni skok v poljedelstvu Sicer pa je tehnološka zavest turških kmetov še na zelo nizki ravni, namakalni načrt pa velja uresničiti SANLIURFA - Oblečen v značilno arabsko haljo je Halil Karaliman z roko pokazal svoje posestvo, ki leži na vzhodu Turčije. »Ce bi ga lahko namakali, bi želi kar trikrat na leto,« je zaneseno izjavil 62-letni mož in med nasmehom pokazal svoje zlato zobovje. Govoril je v arabščini, v turški jezik pa je prevajal njegov sosed. Karaliman upa, da se bo njegovo življenje precej spremenilo, takoj ko bo lahko namakal izsušena polja. Turčija si namreč prizadeva, da bi zaCela izkoriščati vodno bogastvo rek Tigrisa in Evfrata. Oscar Unver, predsednik Juž-novzhodnega anatolskega načrta (GAP), pravi, da gre za največji regionalni projekt, od katerega bi imelo koristi deset milijonov Arabcev, Turkov in Kurdov, ki živijo na osiromašenem območju, kjer divja kurdska vstaja. Turčija upa, da bo namakalno ozemlje obsegalo približno 75 tisoč kvadratnih kilometrov državnega ozemlja in da bo tako veliko kot dve Belgiji. Načrt naj bi tudi umiril uporniške Kurde, pripadnike Kurdske delavske stranke, saj je v bojih med uporniki in vladnimi Četami padlo že veC kot 11 tisoC ljudi. Zaradi turških načrtov sta precej vznemirjeni sosedni državi - Sirija in Irak. Po večkratnih pogovorih predstavnikov vseh strani niso zgladili nesoglasij. Pri izvedbi projekta sodelujejo turške projektivna in gradbena podjetja, v katerih naj bi dobilo delo veC kot tri milijone ljudi. Izvedba projekta bi kar štirikrat povečala dosedanjo pridelavo na tem območju, ki pokriva desetino Turčije, vendar pa njegov prihodek znaša le štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Predvsem se bo spremenilo življenje tamkajšnjih ljudi. Jakin Erturk, sociologinja z ankarske tehnične univerze, meni: »Ne bo se spremenilo le življenje ljudi, drugačni bodo tudi medsebojni odnosi. Tehnološki napredek lahko pripelje do družbenih trenj, predvsem tam, kjer je položaj že zdaj nestabilen.« Zaradi zemljiških reform je začela oblast ljudi seznanjati z načinom obdelovanja namakalne zemlje. »Veliko kmetov se ne udeležuje srečanj. Raje ostajajo doma in delajo na poljih. Prepričani so, da bo žetev po uvedbi namakanja bogatejša in da posebnega znanja o tem ne potrebujejo,« je izjavil dr. Omer Cetin, ki poučuje skupino kmetov, v kateri je tudi Karaliman. Pri svojem delu se srečuje tudi z jezikovnimi težavami, saj veliko kmetov govori arabsko, nekateri celo samo kurdski jezik. Kmetje iz doline Haran živijo tako kot pred več stoletji - glavno besedo imajo nekakšni plemenski poglavarji, age, ki poberejo večino pridelkov in nadzorujejo volitve. Erturkova meni, da bi taikšna organiziranost celo koristila novemu načinu obdelovanja zemlje. Vaščani iz doline Haran nosijo tradicionalna oblačila - široke hlače. Živijo v sk- romnih kočah, vendar pa jih ima veliko televizijske sprejemnike in celo antene za spremljanje satelitskih programov. Zato naj bi sprejeli tudi sodoben način obdelovanja zemlje, ki bi z uporabo umetnih gnojil in kolobarjenjem celo za štirikrat povečal pridelek. Zaceli naj bi sejati semena soje, koruze in nekaterih drugih žitaric. V akumulacijskih jezerih naj bi gojili ribe, vsesplošen gospodarski razvoj pa naj bi privabil tudi ljudi z drugih območij. Za ta naCrt Turčija namenja tretjino sicer skromnega državnega proračuna, to pa je posredno tudi vzrok za 73-odstotno letno inflacijo. V preteklosti je veC naCrtov, ki naj bi prispevali k večjemu razvoju države, končalo v predalih. Turbine v Ataturk Damu so začele leta 1992 sicer proizvajati električno energijo, zaradi nesoglasij o denarnih sredstvih pa se je ustavila gradnja predorov Sanliurfa, skozi katere naj bi iz akumulacijskega jezera pritekala voda v dolino Haran. Po načrtih naj bi bil objekt zgrajen že maja, vendar strokovnjaki dvomijo, da bodo dela res končana. Nekateri prebivalci doline so se morali preseliti v novo naselje Jeni Samsat. Med izseljenimi je tudi 2000 vaščanov, ki menijo, da so zaradi elektrarne ostali brez sredstev za preživljanje, ker je njihove domove in zemljo poplavila voda. »Gap o v naCrt ni bil dovolj natančno izdelan. Ljudje so ostali brez dela in preživetja,« je izjavila Er-tukova. Nekateri domačini dvomijo o obljubah, da bo življenje res lažje in da se bo gospodarstvo postavilo na noge. »Veliko ljudi je revnih, neizobraženih in lenih. Prav zato se območje brez pomoCi ne bo dovolj hitro razvijalo,« je izjavil voznik avtobusa Muslum Karabag. »Jugovzhodna Turčija je zelo zaostala - približno tako, kot da bi primerjali Turčijo in zahodno Evropo.« Sima Erdem/Reuter Nedelja, 30. aprila 1995 SVET HRVAŠKA Streljanje na avtocesti Zagrebtipovac ZAGREB - Štirje mrtvi, en Srb in trije Hrvatje; to je Crna bilanca spopada, do katerega je v noCi s petka na soboto prišlo na avtocesti Zagreb-Lipovac. Na sedežu Uncroja v Zagrebu so sporočili, da je incident povzročil neki Hrvat, ki se je na bencinski Črpalki v bližini Nove Gradiške sporekel z nekim krajinskim Srbom, nato pa izvlekel pištolo in ga ustrelil. Sledilo je maščevanje: brat ubitega Srba ter nekaj njegovih prijateljev in sorodnikov je začelo streljati na avtomobile, ki so vozili po avtocesti. Pri tem so bili ubiti trije potniki hrvaške narodnosti. Pripadniki Uncroja so v noči s petka na soboto avtocesto zaprli za ves promet. Informacijo, da je hrvaški begunec v neposredni bližini motela Slaven pri Novi Gradiški, na odseku Novska-DragaliC, ustrelil nekega Srba iz bližnje vasi pod nadzorom uporniških Srbov, je potrdil tudi Urad predsednika Republike Hrvaške. V sporočilu za javnost piše, da so Hrvata takoj aretirali in zoper njega vložili obtožnico. Kmalu za tem se je na avtocesti zaCela noč groze. Kljub številnim posvetovanjem s predstavniki sprtih strani pripadniki Uncroja niso nemudoma zaprli avtoceste, s tem pa posredno omogočili, da so se sorodniki in prijatelji ubitega Srba lahko nemoteno maščevali. Pri tem so ubili tri ljudi, prerešetali veC deset vozil, nekatera so ustavili in jih oropali, veC ljudi so NOVICE Zair izganja mandske begunce KIGALI, KINSASA - Posebna komisija ZN se je odpravila v begunsko taborišče Kibeho v Ruandi, kjer bo raziskala poboje, ki so jih prejšnji konec tedna zagrešili pripadniki vladne vojske. Hkrati se bodo skušali pogoditi s petsto begunci, ki so ostali zabarikadirani v taborišču. Negotova je postala tudi usoda drugih ruandskih beguncev. Zairski parlament se je namreč odločil brezpogojno izgnati vseh 1,2 milijona ruandskih beguncev, večinoma pripadnikov plemena Hutu. Odločitev parlamenta mora potrditi še predsednik vlade Kengo wa Dondo, vendar za zdaj še ni znano, kako se bo odločil. (Reuter, Telefoto: AP) Čečeni okrepili napade na ruske enote MOSKVA - CeCenski uporniki so včeraj kljub moskovski enostranski razglasitvi premirja okrepili napade na položaje ruskih enot, ki so na izzive odgovorile. Najhujši boji so potekali na vzhodu in jugu te kavkaske republike. O spopadih poročajo tudi iz Groznega. Vrhovno poveljstvo ruske vojske v CeCeniji je sporočilo, da je od petka opolnoči, ko naj bi zaCelo veljati premirje, v spopadih z uporniki življenje izgubilo devetnajst ruskih vojakov. Tiskovna agencija Interfaks dodaja, da so CeCeni včeraj sestrelili tudi dva ruska helikopterja, (dpa) Referendum v Kazahstanu ALMA ATA - Referendum o podaljšanju mandata kazahstanskemu predsedniku Nursultanu Nazar-bajevu do leta 2000 je veljaven, je sklenila volilna komisija, potem ko so se referenduma do včeraj popoldne udeležile štiri petine volilnih upravičenčev. Za priznanje referenduma v Kazahstanu zadostuje že 50-odstotna volilna udeležba. Nazarbajev, ki je na oblasti od leta 1990, se je po dvomljivi zmagi na predsedniških volitvah leta 1991 (ustavno sodišče mu je očitalo volilno prevaro) oklical za predsednika Kazahstana. Marca lani je razpustil parlament, ki je nasprotoval njegovim gospodarskim reformam. Z referendumom skuša Nazarbajev okrepiti svoj položaj in vpliv v novem parlamentu. V Akna Ati, kjer je oddal svoj glas, je Kazahstancem vnovič obljubil, da bosta po referendumu njegovi prvi nalogi razvoj demokracije in modernizacija gospodarstva.(dpa) Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je zaradi incidenta prekinil obisk v Švici tudi zajeli in jih nasilno odpeljali v OkuCane. Promet na avtocesti Zagreb-Lipovac je trenutno prekinjen, ni pa jasno, kdaj bo vnovič stekel. Ja-suši Akaši, ki upa, da bo cesta kmalu spet odprta, novinarjem ni hotel zaupati podrobnosti o krvavem incidentu, saj preiskava še poteka. To je bil prvi večji incident na tej avtocesti, odkar so pred letom dni nekdanjo avtocesto Zagreb-Beograd odprli za promet. Incident bo bržkone občutno zapletel pogajanja med zagrebškimi in kninskimi oblastmi, kar pa uradnemu Kninu nedvomno ustreza. Darko Pavičič ŠRILANKA / ZAČETEK VELIKE OFENZIVE? Tamilski uporniki so sestrelili vojaški letali in potopili dve bojni ladji COLOMBO - Tamilski uporniki so v petek in včeraj s protiletalskimi raketami sestrelili dve vojaški letali, v katerih je umrlo 97 ljudi. To je prvi tovrstni napad v dvanajst let trajajoči vojni za loCeno državo na severovzhodu Srilanke. 2e pred tem so uporniki potopili nekaj ladij, in tako povsem prekinili oskrbo vladnih enot na severu države. Po mnenju vojaških analitikov so vsak trenutek pripravljeni izvesti večji napad. V sredo so Tamilski tigri prekinili 14-tedensko premirje, ko so potopili dve vladni topnjači. Pri tem je življenje izgubilo dvanajst mornarjev. Uporniki so izjavili, da so napadli zato, ker vlada ne odgovarja na njihove zahteve. »Oporišča na severu so pod hudim pritiskom,« je izjavil neki vojaški analitik. »Kako bo vojska enote oskrbela s hrano, orožjem in okrepitvami brez ladij in letal?« se sprašuje. Dodal je še, da pričakuje skorajšnji napad na oporišča na otokih Jaffna. Vojska je sporočila, da uporniki uporabljajo rakete, ki so opremljene z iskalcem vira toplote. Izstreljujejo jih kar z ramena. »Vendar pa so ti izstrelki izredno dragi, tako da jih imajo zelo malo. Zato išCejo le velike cilje,« je dejal predstavnik vladne vojske. Dodal je še, da bo zdaj morala država odšteti precej denarja za protiraketne rakete. »Vojska mora svojo obrambno Crto premakniti naprej, Ce hoče Tigrom preprečiti napade na letala. To pa bo povzročilo hude spopade,« je izjavil neki vojaški analitik. Obe sprti strani sta se med 14-te-denskim premirjem pripravljali na nadaljevanje spopadov. Tamilci so usta-novili svojo mornarico, ki so jo poimenovali Morski tigri. Na cmem trgu so kupili precej novega orožja, pridružilo pa se jim je tudi približno deset tisoč novih rekrutov. VeC oklepnih vozil, patruljnih Čolnov in transportnih letal je kupila tudi vladna vojska, ki je za te nakupe porabila petsto milijonov dolarjev ali petnajst odstotkov celotnega proračuna. Minoli de Soysa / Reuter O čem pišejo drugje po svetu O obletnici konca vietnamske vojne »Nikoli in nikjer se komunistično gibanje ni tako jasno potrdilo kot v zmagi severnega Vietnama in partizanskem bojevanju vietkongovcev proti ameriškemu gospostvu in saigonski vojski. Vietnamska različica komunizma je postala tako rekoč vrhunec boljševističnega boja proti imperializmu. Toda izkazalo se je, da je ta komunistični imperij zaradi svojega slabega gospodarjenja v zadnjih desetletjih doživel poraz in da je bila zmaga nad Američani pravzaprav zadnje vietnamsko zmagoslavje. To je bil za'uboge vrage'tudi zadnji opravljen izpit.... Američani so revnim Vietnamcem nadeli ime 'ljudje s Čolnov', tem je bilo namreč najbolj jasno, kakšen je v resnici komunistični Vietnam. Protiimperialistična osvoboditev je v resnici vodila v okrutno vojaško diktaturo in plansko gospodarstvo, ki je državo pripeljalo na rob revščine, v pravo moralno in materialno lakoto.« (Liberation, Pariz) O francoskih predsedniških volitvah »Kaj pomaga, Ce pa je izkupiček glasov za Lione-la Jospina po prvem krogu predsedniških volitev najmanjši od vseh, ki so jih poželi socialistični kandidati od leta 1974 naprej. Realnost pri tem nima nic, odločilna je politična sposobnost kandidata. Čeprav so skoraj vse javnomnenjske raziskave pokazale, da je Jospin kljub zmagi dosegel zelo slab volilni izid, so si njegovi presenečeni privrženci prisvojili pravico do razglasitve 'zmage'. Jospinova zmaga v prvem krogu volitev pa se utegne kaj kmalu sprevreči v slabost: Francija, ki zdaj ne more več podcenjevati socialističnih kandidatov, se namreč ne bo veC pustila presenetiti. Prav to je danes Chiracov adut, a ne edini. Po nesporazumih in nesoglasjih po prvem krogu volitev ima zdaj Chirac vse možnosti za protiofenzivo.« (Le Figaro, Pariz) O moskovski slovesnosti ob obletnici konca vojne »Po eni strani poveličujemo veliko zmago nad fašizmom, po drugi pa nam grozi nevarnost, da bomo razvrednotili spofnine in da bomo nesposobni obsoditi vojne v sedanjosti. Tudi slovesnost ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne, ki bo 9. maja v Moskvi, se utegne sprevreči v nekaj povsem drugega kot spomin na zmago nad nacistično Nemčijo. Državniki, ki se bodo udeležili slovesnosti v Moskvi, se tega zavedajo. Clinton, Major in kancler Kohl so drug za drugim odklonili udeležbo na veliki vojaški paradi. Vojaki, ki so uničili Grozni, bodo namreč sodelovali tudi pri rekonstrukciji bitke za Stalingrad.... Prav v teh dneh, ko se spominjamo zmage zaveznikov proti nacistom, je Moskva razvrednotila sporazum z Zahodom o zmanjševanju konvencionalne oborožitve in števila vojakov. V Groznem je vzpostavila nov režim, hkrati pa grozi s tretjo svetovno vojno, Ce bi Poljska in Češka pristopili k Natu, s tem pa vnovič spušča vojaško zaveso med Vzhodom in Zahodom - vzdolž nemške meje.« (La Štampa, Torino) O ruskem premiera Čemomirdinu »Predsednik Jelcin je s tem, ko je premiera Cemo-mirdina poslal na politično fronto, sprejel zelo pomembno odločitev. Ce bo Čemomirdinu uspelo, lahko računa z Jelcinovo podporo pri kandidaturi za novega predsednika Rusije. ... Jelcin veliko tvega, toda v trenutnih razmerah je zelo pomembno, da naredi prave in odločilne korake. Po CeCenski krizi namreč Jelcin skuša najti pravo strateško pobudo. S politično in finančno podporo vladajoče elite in kapitala Čemomirdinu seveda ne bo težko stopiti v volilni boj. Toda mska duša je večna uganka, še posebej ko se Rus odpravi na volišče.« (Kuranti, Moskva) Sirija ne verjame v uspeh mirovnih pogajanj z Izraelom DAMASK, JERUZALEM (Reuter) - Vodilni sirski dnevnik Al Tavra, ki običajno izraža stališča sirskih oblasti, je v včerajšnjem uvodniku zapisal, da se bo zadnji krog izra-elsko-sirskih mirovnih pogajanj, ki se je pred nedavnim začel v ameriški prestolnici, po vsej verjetnosti končal neuspešno, saj izraelska stran vztraja pri svojih dosedanjih stališčih, ki so za uradni Damask popolnoma nesprejemljiva. »Izraelski predstavniki počasi, a vztrajno spodkopavajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu, saj nenehno ponavljajo svoja stara stališča,-ki jih je naša država že večkrat odločno zavrnila,« piše Al Tavra. Izraelski ministrski predsednik Jicak Rabin pa je v intervjuju za izraelski radio izrazil upanje, da bo izraelsko-sirski mirovni sporazum podpisan še pred parlamentarnimi volitvami v Izraelu, ki bodo predvidoma julija prihodnje leto. »Res je, da je prepad med našimi in sirskimi pogledi na nekatera sporna vpra- šanja zelo globok,« priznava vo- mira.« Kljub temu pa Rabin me-ditelj izraelske vlade, »toda trdno ni, da se izraelska vojska ne more sem prepričan, da si tudi Sirci kar takoj in brez slehernih var- prav tako kot mi želijo predvsem nostnih zagotovil umaknili z za- Sirski predsednik Asad ostaja gluh za izraelske ponudbe sedenega Golanskega višavja, ki so ga Izraelci osvojili med tretjo arabsko-izraelsko vojno leta 1967. V nadaljevanju je izraelski premier ostro napadel desničarsko opozicijo pod vodstvom Li-kudovega predsednika Benjamina Netanjahuja, ki naj bi po njegovem mnenju skušala preprečiti nadaljevanje mirovnega procesa. »Tisti, ki izraelske državljane prepričujejo, da je mirovni sporazum s Sirijo mogoče skleniti brez kakršnihkoli ozemeljskih in dragih koncesij, lažejo in skušajo prevarati naše ljudi,« je ob koncu svojega intervjuja zatrdil Rabin. Palestinski voditelj Jaser Arafat je v pismu generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju izraelske oblasti obtožil, da skušajo s pomočjo konfiskacije arabske zemlje spremeniti etnično razmerje v vzhodnem Jeruzalemu. Arafat je generalnega sekretarja svetovne organizacije zaprosil, naj prepreci izraelske načrte, saj »resno ogrožajo že doseženo stopnjo zaupanja in s tem tudi nadaljevanje mirovnih pogajanj.« SVET Nedelja, 30. aprila 1995 VIETNAM / DVAJSETA OBLETNICA ZMAGE Malo hrupa za veliko denarja HOSIMINH (Reuter) - Danes mineva dvajset let, odkar so sevemovietnamske komunistične enote zavzele Sajgon in končale enajst let trajajočo vojno z Južnim Vietnamom in njegovimi zavezniki Američani. »Zmaga nad ameriškimi imperialisti... je bila velika zmaga ... Nase ljudstvo se je spoprijelo z najmočnejšimi agresorji na svetu,« je na predvečer osrednje slovesnosti izjavil vietnamski predsednik Le Duc Anh. Danes bo v Hošiminhu množični miting z vojaško parado, kjer bo Anh skupaj z drugimi najvisji-mi voditelji izkazal spoštovanje veteranom bojev s Kitajci, Francozi in Američani. V Vietnamu je zadnje dni nadvse slovesno, po ulicah vseh mest in vasi je na tisoče zastav, razpoloženje med ljudmi pa Se zdaleč ni tako zelo protiamerisko kot prejšnja leta. Kljub trem milijonom žrtev vojne, si Vietnamci želijo cim tesnejših gospodarskih vezi z nekdanjimi sovražniki. Proslave so naravnane tako, da bi Cim manj vznemirjale morebitne investitorje. Tudi predsednik Le Duc Anh je pozval državljane, naj poskusijo pozabih preteklost in naj razmišljajo o razvoju in blaginji. »Ponižanje, ko si izčrpan, zaostal in zapuščen od drugih narodov, ni nic manjše od ponižanja, ko izgubiš državo,« je rekel predsednik in ponudil roko sprave. Poudaril je, da strpnost izraža moc Vietnamcev, ki bodo, kljub neizmernemu trpljenju med vojno, pomagali pri iskanju pogrešanih ameriških vojakov. Prav nejasna usoda 2000 pripadnikov ameriških oboroženih sil zavira sodelovanje med Vietnamom in Združenimi državami Amerike, potem ko sta februarja 1994 vzpostavili omejene diplomatske odnose. Vietnamski vojak z dekletom salutira fotografu v Hošiminhu (Telefoto: AP) Dolar močnejši od brzostrelk HOSIMINH - Medtem ko prebivalci Vietnama danes praznujejo 20-letnico zmage nad Južnim Vietnamom, si vlada v Hanoju prizadeva vzpostaviti diplomatske odnose z Washingtonom. Na voljo ima le sest mesecev, da bi ameriškega predsednika Clintona prepričala, naj pozabi na politično breme vietnamske vojne in podpise sporazum. Predsednik vietnamske vlade Vo Van Kit je ta teden izjavil, da »je skrajni čas za vzpostavitev normalnih diplomatskih, gospodarskih in trgovinskih vezi med Vietnamom in ZDA«. Sporazum bi morah skleniti do začetka volilne kampanje ameriškega predsednika prihodnje leto, saj bo pozneje Clinton veliko težje tvegal odločitev, ki bi razburila majhen, vendar glasen protivi-etnamski lobi. »To lahko stori do oktobra,« meni neki vietnamski politični analitik. »Pozneje bodo na vrsti volitve kandidatov v stranki. V letu vohtev ne bo imel možnosti za podpis sporazuma.« Tudi če se bo Clinton odločil za vzpostavitev odnosov s Hanojem, lahko sovražni, desno usmerjeni kongres prevlada nad njegovo odločitvijo. Cista ironija je, da je trenutno največji vietnamski zaveznik nekdanji ameriški obrambni minister Robert McNamara, ki je nedavno zapisal, da je VVashington naredil »strahovito napako«. V Vietnamu so izjavo sprejeli kot zakasnelo, vendar dobrodošlo. »Menim, da je to povedal nekoliko prepozno. Vendar je izjava poštena in hrabra,« je komentiral vietnamski general Vo Nguien Giap, upokojeni glavni strateg zmage nad Francijo leta 1954 in zmage nad saj-gonskim režimom 30. aprila 1975. Nekateri analitiki verjamejo, da bo McNamarova izjava služila kot katalizator, ki bo v ZDA omogočil razpravo o Vietnamu in pomagal Clintonu zavzeti prvotno protivojno stališče. Vietnamska vlada trenutno ne žeh vznemirjati Američanov, zato bodo slovesnosti ob 20-letnici zmage precej skromne. Komunistične zastave sicer vihrajo po nekdanjem Sajgonu, vendar tokrat proslave potekajo brez protiameriskega naboja. »Ne želimo obujati sovraštva,« je razložil Kit. Njegov poziv k vzpostavitvi gospodarskega sodelovanja vključuje tudi željo po pridobitvi statusa države z največjimi trgovinskimi ugodnostmi, ki ga Vietnam potrebuje za konkurenčnost na ameriškem trgu. »Zakonsko gledano ta odločitev ni stvar diplomatskih odnosov ... O tem odloča ameriška administracija,« je za Reuter izjavil namestnik zunanjega ministra Le Mai. Vendar vietnamski poslovneži ne verjamejo, da jim bo VVashington dodelil ta status, preden bosta državi dokončno vzpostavili odnose. Ameriške naložbe v Vietnamu so se povečale po delni vzpostavitvi uradnih odnosov prek diplomatskih birojev v januarju 1994 in po odpravi gospodarskega embarga februarja tega leta. Na lestvici najvecjih vlagateljev so se ZDA z 31 projekti, vrednimi 517 milijonov dolarjev, prebile že na osmo mesto. Kljub temu ostajajo daleč za azijskimi državami. Pridružitev Vietnama Zvezi južnoazijskih nacij (ASEAN) bo še povečala možnost za vvashingtonsko priznanje. ZDA imajo popolne odnose z vsemi šestimi članicami ASEAN, tako da bodo morali taksne vzpostaviti tudi s sedmo članico. Pri zahtevah po normalizaciji odnosov z Vietnamom so najglasnejši pripadniki ameriških vojaških krogov, ki jih zanima usoda več kot dva tisoč pogrešanih vojakov. Vprašanje vzpostavitve diplomatskih odnosov je bilo nazadnje tako blizu končni rešitvi leta 1978, preden je Vietnam zasedel Kambodžo. »Takrat smo bili zelo blizu sprejetja sporazuma... Vendar so se pozneje okoliščine spremenile. Predsednik Carter se je odločil drugače,« pojasnjuje Le Mai, ki se z odnosi med državama ukvarja že od 70. let. Spravo so doslej oteževali ameriški strah pred ohladitvijo odnosov s Kitajsko, pogrešani ameriški vojaki, eksodus »ljudi s čolnov« in zasedba Kambodže. John Rogers / Reuter To je bil dan, ko so vietnamski komunisti za vedno zrušili mit o ameriški nepremagljivosti PARIZ - Kdor je z letalom družbe Air Vietnam priletel v Saigon le dva dni, preden so komunisti 30. aprila 1975 prevzeli oblast, se je počutil, kakor da razpada svet. Naloga pilotov je, da pomirjajo potnike. Tokrat je bilo treba pomiriti pilota. Ko se je živčno sprehajal med praznimi vrstami sedežev v letalu, je spraševal svoje štiri potnike -belgijsko televizijsko ekipo in mene: »Kaj mislite, da se bo zgodilo? Bodo komunisti prevzeh oblast? Kaj nam bodo naredih?« Nismo mu znah odgovorih. To je bil zadnji civilni polet v Saigon, preden je padel v roke komunistov. Prazno letalo so z raketo razstrelili še isto noc, Republika Vietnam, Južni Vietnam, pa je kmalu za tem izginila. Ko smo prispeli na letališče Ton S on Nhut, mi je carinik prišepnil: »Imate dolarje? Zamenjam vam jih po izvrstnem tečaju.« Ko sem prispel v Reuterjevo pisarno v središču mesta, je bilo tropsko nebo nad mano cmo od deževnih oblakov, v daljavi pa je odmevalo grmenje. Nenadoma so se zaradi silnih eksplozij stresla tla. Ljudje so zaceli kricah in bežah na vse strani. Par južnovietnamskih letal je morda zaradi napake, morda v enem od številnih poskusov vojaškega udara, le nekaj sto metrov stran stresel ves tovor bomb na predsedniško palačo. Streh iz ročnega orožja so preparali zrak in niso potihnili vse do konca čez dva dni. V sivo oblečeni policist je stekel v zaklon, strgal uniformo s sebe in zbežal v spodnjem perilu. V naslednjih 48 urah so se ulice napolnile z odvrženo vojaško opremo in uniformami. Povsod navzoča južnovietnamska rumena zastava z rdečimi vodoravnimi Črtami je nenadoma izginila. Prebivalci so dvignili francosko tribojnico v upanju, da jih bo zaščitila krhka vez z nekdanjo koloni- zatorko. Francoske zastave so kmalu zamenjale tajvanske, potem kitajske komunistične in na koncu grobo seših vietkongovski praporji. Med preplašenimi prebivalci so se z bliskovito hitrostjo širila ugibanja o namerah in zavezništvih njihovih zavojevalcev ah osvoboditeljev. V preddverju hotela Caravelle me je neki Vietnamec zagrabil za roko in pokazal na zapeljivo vzhodnjakinjo, ki je z otopelim obrazom ošabno zrla vame. Zahvaljujoč operaciji je imela okrogle zahodnjaške oči in delno razgaljeno oprsje dimenzij Jay-ne Mansfield. »Zelo znana igralka je. Komunisti jo bodo ubih, ker je delala filme za vlado. Ce se poročiš z njo in jo s svojim potnim listom spraviš iz države, h bo plačala veliko denarja,« je predlagal njen agent. Zamrmral sem nekakšno opravičilo in se izvil stran. Bil sem že poročen. Ljudje so kmalu ugotovili, da se ameriški avtobusi, namenjeni na letališče, ne vračajo. Začelo se je plenjenje. Bosonogi otroci se se trgali za stole in mize, ki so bile večje od njih. Tisto noc so raketni izstrelki komunistov zadeli rezervoarje goriva na letališču, žareči oranžni plameni so bruhnili nekaj sto metrov v zrak in spremenili noc v dan. Razmere so bile Se bolj nore naslednji dan, ko so helikopterji postali edina pot iz mesta za tisoče južnovietnamskih uradnikov in uslužbencev ameriške vojske. Ti so obkolili ameriško veleposlaništvo in moledovali za sedež. Marinci so jih najprej pretepali s pestmi in puškinimi kopih, potem pa zaceli streljati prek njihovih glav. Pobegnih je uspelo le pescici. Druge so komunisti za desehetje poslali v »prevzgojna taborišča«. Naslednje jutro se je z dvorišča veleposlaništva dvignil dim. Povedali so nam, da stražarji zažigajo skoraj tri milijone dolarjev v majhnih bankovcih, s katerimi so plačevali špiclje. Denar je zavzel preveč prostora za prevoz. Komunisti so se v poslopje prebili že naslednji dan, nato pa so se usmerili proh vladni palači. Bosonogi najstniški gverilci so zavzeli glavno ulico Tu Do. Ozračje se je sproshlo, ko so Saigonci ugotovih, da ne bo množičnih pobojev »kolaboratorjev«, kot je bil hsh pri Hueju leta 1968. Ponoči sem zaslišal trkanje na vrata. V sobo je stopil mlad American, ki sem ga srečal ob prihodu. Nekdanji vojak s frizuro kot Elvis je ves bled in suh segel po zavojčku cigaret, ki ga je nosil v rokavnem zavihku. Brezposelni pobalin se je iz New Vorka vrnil pred tednom, »da bi rešil svoje dekle pred komunisti«. Že prejšnjo noč se je odpravil, da bi jo poiskal nekje med bojnimi položaji. »Nisem je našel. Sem pa srečal dva njena prijatelja. Tako smo se napili, da sem prespal evakuacijo. MoraS me rešiti.« Pridružil se je stotini drugih Američanov, ki so ostali in preživeli vse leto v zavetišču Rdečega križa, preden so jim komunisti dovolili oditi. V naši pisarni je ostala tudi slavna »spominska miza«, ki so jo opisovali Številni pisatelji, med njimi John Le Carre. To je bila stara lesena miza, ki jo je prekrivala debela steklena ploSCa. Pod njo so za Časa poročanja iz Vietnama generacije Reuterjevih novinarjev spravljale svoje identifikacijske sličice. Med njimi sta bili tudi fotografiji Avstralca Brucea Pi-gotta in Britanca Rona Laramyja, ki so ju ustrelili leta 1968. Svojo sliko je pod steklom pustil tudi pogumni avstralski snemalec Neil Davis, ki je za Reuter snemal padec Saigona. Ubili so ga leta 1985 med snemanjem tajske vstaje. Bernard Edinger / Reuter KRONOLOGIJA VIETNAMSKE VOJNE 1954-1975 \ sfl/ L^ietnarn /-/< eL:^ \43ii' 1859-83 Francija kolonizira Indokino. 1940 Japonska okupira Indokino. 1946 Začetek odporniškega gibanja proti francoskim kolonistom. 1954 Francoski poraz pri Dien Bien Phuju. Na mirovni konferenci v Ženevi razdelijo Vietnam po 17. vzporedniku na Severni in Južni Vietnam. Sporazum predvideva svobodne volitve, ki pa niso izvedene. 1959 Severni Vietnam začne po Hošiminhovi poti oskrbovati Vietkong, gverilce na jugu. 1962 ZDA imajo v Južnem Vietnamu 12 tisoč vojaških svetovalcev. 1963 Novembra je v vojaškem udaru odstav Ijen Diem, predsednik Južnega Vietnama. Njega in njegovega brata prevratniki umorijo. 1964 ZDA začnejo bombardirati S. Vietnam. 0bm°t/e ' ’*...... 1965 Ameriški marinci se 8. marca izkrcajo pri Da Nangu. Prva uradna ameriška vojaška akcija v Vietnamu. 1967 V Vietnamu je že pol milijona ameriških vojakov. Začnejo se protivojne demonstracije v ZDA. 1968 Ofenziva Tet. Severnovietnamska vojska in Vietkong napadeta ameriške položaje v Južnem Vietnamu. Ameriški vojaki v vasi My Lai pobijejo štiristo civilistov. Rekordno število, 549 tisoč ameriških vojakov v Vietnamu. Oktobra konec bombardiranja Severnega Vietnama. 1969 Ameriški predsednik Nixon začne umikati vojsko. Začetek bombardiranja ciljev v Kambodži. 1975 Ofenziva Hošiminh. Severnovietnamska vojska in Vietkong z usklajenimi napadi zavzemata mesta v Južnem Vietnamu. Saigon pade 30. aprila. Slovenci smo prav dobro oboroženi Od 300 do 500 častnikov in vojakov orožje hrani doma LJUBLJANA - Zakon o vojaški dolžnosti, objavljen v Uradnem listu RS, St. 18/91, določa, da vojaški obveznik rezervist, ki ima določen vojaški razpored, svoje orožje lahko hrani doma, podrobnejše določbe o hrambi vojaške oborožitve in opreme pa ureja tudi 55. Člen zakona o obrambi. Vojaške starešine orožje izročijo rezervistu, ki mora biti zaradi svoje razporeditve v stalni pripravljenosti, šele po skrbnem preverjenju njegovih psihofizičnih lastnosti. Rezervist prejme tehnično pregledano in konservira-no orožje v vakuumsko zaprti embalaži, ki jo lahko odpre le na ukaz svojega predpostavljenega. Ob prejemu orožja mora rezervist podpisati posebno izjavo, v kateri se obveže, da bo orožje in strelivo varoval in hranil tako, da ne bo prišlo v roke nepokhca-nim osebam, in da ga ne bo dehermetizbal in uporabil brez povelja nadrejenega starešine, za kar je materialno in kazensko odgovoren. Zaupano orožje mora rezervist na zahtevo pristojnih dati na pregled oziroma vrniti, Ce mu je zaupana druga vojaška dolžnost ali Ce se odseli v drug kraj oziroma gre v tujino za čas, daljši od 30 dni. V primeru nenamerne poškodbe embalaže se rezervist obvezuje, da bo to takoj sporočil pristojnemu poveljstvu. Rezervist orožje lahko nosi s seboj le v primeru mobilizacijskih vaj oziroma vpoklica enot, kar dokaže z vojaško knjižico ali vpoklicem. Po nekaterih podatkih naj bi danes po vsej Sloveniji doma hranilo orožje od tristo do petsto častnikov in vojakov obveznikov, v zadnjem Času pa naj bi bilo to zaupanje zlorabljeno v vec primerih, od katerih so se trije končali s smrtjo. Najbolj odmeven je bil aprilski primer, ko je 22-le-tni rezervist Daniel Cergol na Klancu pri Kozini postrelil svoje najbližje: oCeta, mater in osemnajstletnega brata. V Sloveniji je registriranih veC kot 70 tisoC kosov različnega orožja, konec leta 1994 je imelo v naši državi orožne liste 35.379 ljudi, 9962 pa jih je imelo dovoljenje za posest orožja. V pobcijskih registrih je zabeleženih skupaj 72.789 kosov različnega strelnega orožja, za katere so slovenski državljani imeli orožne liste ali dovoljenja za posest, podjetja ali druge organizacije pa so imele v posesti 7375 kosov orožja. Zaradi bližine vojnih območij je v Sloveniji bržkone kar nekajkrat veC orožja. Takšno sklepanje potrjuje poročilo ministrstva za notranje zadeve za leto 1994, ki pravi, da so pobcisti zaradi nezakonite posesti orožja ali nošenja orožja brez ustreznega dovoljenja v tem letu zasegb 2031 kosov različnega orožja: 408 kosov vojaškega, 165 lovskega, 220 športnega in 1238 drugačnega orožja (hladno orožje, plinsko, signalno...) Razen tega so zasegb 241 roCnih bomb, 446 eksplozivnih teles, 1748 plinskih nabojev in razpršilcev ter 1.418.636 kosov pirotehničnih sredstev. Razen orožja so pobcisti posameznikom zasegb še 102.821 kosov različnega streliva, 134.556 kilogramov razstreliva, 594 detonatorjev... Zaradi kršitev zakona o orožju je bilo lani vloženih 112 kazenskih ovadb, 1416 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške in 67 predlogov za uvedbo upravnega postopka za odvzem orožja. Zaradi neustreznega hranjenja orožja v objektih ah prevoznih sredstvih je bilo lani ukradenih 38 kosov vojaškega orožja, 22 kosov lovskega in 15 kosov športnega orožja. Zaradi malomarnega ravnanja z orožjem ah razstrebvom so lani obravnavali 66 poškodb, šest ljudi je umrlo zaradi nestrokovne demon-taže mine, štiri osebe pa so storile samomor z ročnimi bombami. Eksplozije oziroma nepravilna uporaba orožja so lani v Sloveniji poškodovale tudi 29 otrok. Vlado Kadunec V zadnjem času je bilo več smrtnih žrtev zaradi zlorabe orožja, ki ga imajo nekateri rezervisti Slovenske vojske shranjenega na domu. Menite, da bi morali ukiniti hrambo orožja doma? Nedavno je 22-letni rezervist s kalašnikovim postrelil svoje najbližje. Dogodek je bil v javnosti deležen izjemne pozornosti in je aktualiziral vprašanje, koliko orožja je sploh v Sloveniji in kako preprečiti njegovo zlorabo, saj omenjeni primer ni edini, ampak so se že trije končali s smrtjo. Po nekaterih podatkih naj bi danes po vsej Sloveniji doma hranilo orožje od tristo do petsto častnikov in vojakov obveznikov, sicer pa naj bi bilo v naši državi registriranih več kot 70 tisoč kosov različnega orožja. Agencija Ninamedia je v torek, 25. aprila, opravila javnomnenjsko raziskavo, v kateri so 377 vprašanim zastavili vprašanje, ali bi morali ukiniti hrambo orožja na domovih slovenskih rezervistov. Kar 84,1 odstotka anketirancev je odgovorilo pritrdilno, 7,7 odstotkov jih je bilo nasprotnega mnenja, 8,2 odstotka vprašanih pa o tem vprašanju nima mnenja oziroma nanj nima odgovora. OB PRAZNIKU PEIA / POLOŽAJ DELAVCEV Še nikoli ni bilo delodajalcem tako lahko vreči delavca na cesto kot danes LJUBLJANA - Pet let po prehodu slovenske države v tržno gospodarstvo se zastavlja vprašanje, ali je še smiselno praznovati praznik dela, saj kapital dobiva Čedalje večjo vlogo, moC delavstva pa slabi. Odgovor je vsekakor pritrdilen, saj se bo s kapitalom lahko ukvarjala le pešCica ljudi, večina pa nas bo še naprej živela od svojega dela in znanja. Ali prihajajo za zaposlene vendarie boljši časi? (Foto:BOBO) Zato se velja tudi vprašati, kaj je država v minulem letu storila za izboljšanje položaja delavcev, Ce vemo, da imamo veC kot trinajstodstotno brezposelnost, socialna in pravna varnost delavcev pa je v zadnjih letih doživela najni-žjo točko, saj delodajalcem Se nikoli ni bilo tako lahko vreCi delavca na cesto kot zdaj. Na drugi strani pa so kazalci gospodarskega razvoja razmeroma ugodni, povečuje se gospodarska rast, kar pozitivno vpliva na zaposlovanje. Nezaposlenost postopoma upada, Čeprav je še vedno visoka. Kljub čedalje skromnejšim sredstvom, namenjenim aktivni politiki zaposlovanja, je zavod za zaposlovanje lani posvetil tej problematiki precejšnjo pozornost. Dnektor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer je dejal, da je zavod lani pomagal vec kot sto tisoC osebam, med katerimi je bilo 40 tisoč prejemnikov denarnega nadomestila ah denarne pomo- či, 53.674 štipendistov in 37.185 brezposelnih, ki so se vključili v njihove programe zaposlovanja. Pomagati so jim pri premagovanju hudih posledic brezposelnosti, študiju ali izboljševanju možnosti za vnovično zaposlitev. Čeprav so dogajanja na področju zaposlovanja že od začetka lanskega leta zelo ugodna (konec marca je bilo registriranih le še 119.807 brezposelnih ah 13 odstotkov manj kot konec leta 1993), se povečuje skupina brezposelnih, ki Čedalje težje pridejo do dela, kjer gre zlasti za starejše, invabde, manj usposobljene ah prve iskalce zaposlitve. Tako lahko v naslednjem letu pričakujemo veC možnosti za zaposlovanje, na drugi strani pa težave pri zagotavljanju delavcev. »Zaradi znanih težav s proračunom v zavodu ne bomo mogli pomagati vsem, ki pomoč pričakujejo,« meni Glazer. Sindikati vedo na račun države in neučinkovitosti njenih institucij povedati marskikaj. Država bi morala storiti vec v prid delavskih pravic. Pravna varnost delavcev je še vedno šepava, Čeprav je bil lani sprejet zakon o delovnih sodiščih. Dokler Čakalne dobe za reševanje tožb ne bodo krajše in pritožbe iztožljive, pravne države ne bo, pravi Andrej Magajna iz sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih. Kljub temu pa so sindikati s kolektivnimi pogajanji marsikaj dosegb. »Minimalna placa 45 tisočakov je za mnoge prenizka, vendar nam je s tem uspelo 33 tisoC delavcem dvigniti place,« meni Dušan Semolič iz svobodnih sindikatov. Sindikatom gre tudi zasluga, da je nekaj podjetij ostalo v večinski lasti delavcev in da se je vzpostavilo delavsko soupravljanje. Vsaj na papirju ima Slovenija poleg Švedske in Nemčije najboljši zakon o soodločanju delavcev v podjetjih. Med nalogami, ki bi si jih morala država oziroma resorno ministrstvo zastaviti v prihodnjem letu, so po besedah Franceta Tomšiča iz Neodvisnosti-KNSS na prvem mestu izboljšanje zakona o delovnih razmerjih, sprejetje novega zakona o stavki in zakon o kolektivnih pogodbah, kjer bo- do zapisane ostre sankcije za kršitelje kolektivnih in drugih delovnih pogodb. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ri-na Klinar meni, da je praznik dela priložnost, da se vnovič zavemo, kako pomembno in dragoceno je delo ter pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo. Za vse to pa ne zadostujejo le prizadevanja države, vsak posameznik lahko stori marsikaj, pri tem pa ne smemo pozabiti na pomoč tistim, ki si z delom sami ne morejo zagotoviti socialne varnosti. Ministrica tudi meni, da bi bile brez sodelovanja ministr- stva pri prestrukturiranju gospodarstva razmere za delavke, delavce in podjetja veliko težje. Klinarjeva je poudarila, da je poleg priprave sistemskih rešitev oziroma zakonskih in podzakonskih predpisov ministrstvo najvecjo pozornost namerulo ukrepom aktivne politike zaposlovanja. Pri tem je šlo za sofinanciranje programa ohranjanja in odpiranja novih delovnih mest, pripravništev, štipendij, programa prekvalifikacij in dokvalifikacij ter za usposabljanje in zaposlovanje invabdov. Margareta Jarc, Maja Grgič Na bregu reke niso govorili o koncu vojne Božo Kovač Mlada žena je bežala proti reki, je zapisano v poročilu ene od organizacij, ki pomagajo najbolj prizadetim beguncem v balkanski vojni; z eno roko je stiskala k sebi dojenčka, z drugo vlekla za sabo desetletno hči. Skupina vojakov je bila čedalje bliže. Ko je pritekla do strmega brega, se je pognala v vodo. Bila je globoka in deroča. Z dvema otrokoma je ni mogla preplavati, zato se je skušala vrniti na breg. Ker je bil prestrm, je dojenčka podala enemu od vojakov, ki so pritekli za njo. Nekdo iz skupine je tedaj zavpil: »Vrzi ga!« Mater in desetletno hčer so vojaki potem odvedli s seboj. Ko so prišli na cilj, so mlado ženo z glavo naprej potisnili v ozko leseno kletko, kakršne uporabljajo za prevoz prašičev. Ko so jo nehali zlorabljati, so jo pustili na kraju dogodka. S hčerko se je prebila do begunskega taborišča, kjer je povedala, kaj so počeli z njo. Dojenčka ni omenila. Kaj se je zgodilo z njim, je povedala hči. Takšne in podobne nečloveške zgodbe, ki so se dogajale in se morda še vedno dogajajo komaj dobrih sto kilometrov stran od Slovenije, bodo začele prihajati na dan, ko bo mednarodno sodišče v Haagu obravnavalo zločine proti človeštvu, storjene med vojaškimi spopadi in etničnim čiščenjem na Balkanu. Poznavalci razmer napovedujejo, da bo med obtoženimi največ bosanskih Srbov, vendar nikakor ne bodo edini. Trenutno pa so v središču pozornosti, saj so se na seznamu osumljenih za zločine zoper človeštvo znašli tudi trije vodilni bosanski Srbi, med njimi Radovan Karadžič. Haaški tožilec je nedvomno lahko zbral dovolj gradiva za tako pomembno odločitev, ki bi mogla imeti tudi daljnosežne politične učinke. Celo če Radovan Karadžič nikoli ne bo stopil pred sodnike, so se mu dokončno zmaknila trdna tla. Z osumljenim za zločine proti človeštvu se nihče ne bo resno pogajal. Bosanski Srbi imajo poslej dve izbiri. Lahko se odločijo za še hujšega jastreba, lahko si poiščejo voditelja, ki bo težil k miru in spravi med narodi, ki živijo v Bosni in Hercegovini. V prvem primeru bo vojna še bolj krvava, o njej pa še zapisovati ne bi imel kdo, saj celo modre čelade napovedujejo, da se bodo umaknile na varno, če ne bo podaljšano iztekajoče se premirje. Zmaga pa bi bila v zaostreni vojni močno negotova. Med vojskujočimi se stranmi je vzpostavljeno ravnovesje in Muslimanom bojna sreča nič več ne obrača hrbta. Vladne sile so osvojile pomembne strateške točke, s katerih lahko neposredno napadejo tudi sedež bosanskih Srbov na Palah. Ce pa si bodo bosanski Srbi poiskali spravljivejšega voditelja, bi se lahko začelo obdobje resnejšega iskanja poti k miru. Čedalje hujši vojaški spopadi, ki jih je mogoče pričakovati v prihodnjih dneh, bi bili v takšnem primeru »labodji spev« junte s Pal. Prvo besedo bi pri vseh sprtih straneh dobili pogajalsko naravnani ljudje, ki bi jih nastajajoče ravnovesje strahu obdržalo za mizo tudi tedaj, ko bi jih najbolj mikalo k topovom. V Sarajevu bi najbrž močno podvomili v takšen razplet. S prostim očesom lahko opazujejo četniške zastave na pobočju nad mestom, prav od tam pa priletijo topovske granate in krogle ostrostrelcev. Dosedanji poskusi, da bi četnike pregnali z obrobja mesta, so se končali neuspešno in z ogromnimi žrtvami v vladnih enotah. Brez novih žrtev na sarajevski strani jih očitno lahko umakne samo vodstvo bosanskih Srbov, seveda novo, ki bi se bilo pripravljeno resno pogajati. Se potem bi bilo daleč do miru, a bliže kot zdaj. Zdi pa se, da bo moral tudi svet še kaj postoriti, sicer se ne bo mogoče resno pogovarjati o koncu vojne. Nezaupanje krščanskega sveta do bosanskih Muslimanov, češ da kažejo resne nastavke islamskega fundamentalizma, namreč otežkoča iskanje rešitev, ki bi ustrezale tudi temu narodu. Najbrž od tod pobuda iz bosanskih krogov, da bi sklicali strateško konferenco katoliških in muslimanskih državnikov z vsega sveta. Dialog na takšnem shodu naj bi odpravil strah pred muslimanskim fundamentalizmom na Balkanu in določil prihodnost Bosne. Življenj in izgubljenega dostojanstva tako ali tako ne bi mogel vrniti. J_mzo Savarese je bil od izvolitve eden od najbolj radikalnih poslancev Forza Italia, vselej pripravljen na zaostritev spopada z levosredinsko koalicijo. Zaradi tega so parlamentarni novinarji kar osupnili, ko je pred nekaj dnevi trdil, da je sedaj potrebna zmernost in da takojšnje predčasne politične volitve niso umestne. Savaresejeva »spreobrnitev« je le eden od morda marginalnih, toda pomenljivih signalov novega vzdušja, ki je zavladalo na italijanski politični sceni po deželnh volitvah. Ce so ugodne volilne napovedi exit poli silile Kartel svoboščin k precejšnji evforiji, so jih realni podatki, ki so bili znatno manj ugodni, prisilih k treznemu razmisleku in h koreniti spremembi politične taktike. Ce izzvzamemo KrSCanski demokratski center Pierferdinanda Casinija in Clementeja Mastelle, ki se je uveljavil tudi v večji meri, kot so upali njegovi voditelji, so ostale komponente Kartela dosegle precej manj od tega, ki so jim obetale predvolilne javnomnenjske raziskave in nato napovedi eadt poli. Berlusconijeva Forza Itaha je nazadovala v primerjavi z evropskimi volitvami in ohranila glasove lanskoletnih političnih vohtev, vendar ni veC prva italijanska stranka. Prehitela jo je DSL, ki si je očitno pridobila zaupanje nekaterih sredinskih sil. Rocco Buttiglione je s svojim desnim krilom Ljudske stranke prinesel precej manj glasov kot so upali predstavniki Kartela in kot je upal tudi sam Buttiglione. Povezava s filozofom in njegovimi somišljeniki se ni obrestovala. Toda izidi deželnih volitev so razočarah tudi voditelja Nacionalnega zavezništva Gianfianca Finija Napo-vedovali so mu vsaj 17 odstotkov glasov in znatno veCji vpliv v Kartelu, medtem ko je ostal pri 14 odstotkih. Popoln fiasco pa je dožilev Marco Pannella s svojimi reformatorji, ki je zgubil veC kot polovico lanskoletnih glasov in le za spoznanje presegel en odstotek. Udarec je bil za Kartel precej hud. In ne samo zato, ker ni dosegel tiste moči, ki so mu jo obetale javnomnenjske raziskave. Z vidika Kartela, predvsem pa z vidika njegovega koordinatorja Silvia Berlusconija je bilo morda Se najhujSe dejstvo, da so ga volilni izidi postavih na laž. Izkazalo se je namreč, da so volilci s svojim glasom legitimirali novo razmerje sil v parlamentu, ki ga je Berlusconi prikazoval kot prekudjo. Skratka volila so nagradili sile, ki so omogočile rojstvo Dinijeve vlade in so se uprle takojšnjim političnim volitvam takoj po odstopu Berlusconijeve vlade. Di-nijeva vlada ni bila torej posledica prekudje, ampak izraz pravilnega tolmačenja potreb države. V Kartelu svoboSCin je bilo vzdušje napeto že pred deželnimi voht-vami, saj se je marsikdo zavedal, da je Silvio Berlusconi po velikem in tudi ne povsem pričakovanem uspehu na lanskoletnih političnih vohtvah, doživel same poraze. Zato so nekateri skušah zavirati njegovo pohtiko frontalnega spopada z levosredinsko koahdjo, s predsednikom republike Scalfarom in s premierom Lamber-tom Dinijem. Nedeljski neuspeh pa je voditelje Kartela prepričal, da je treba korenito spremeniti taktiko. Prvi in navzven najvidnejši sad te spremembe je dejstvo, da se je Kartel odpovedal zahtevi takojšnjih predčasnih pohtiCnih vohtev. Berlusconi je nekaj Časa vztrajal v tej zahtevi, naka-zadje pa je moral kloniti pritisku Casinija in Finija, pa tudi »go- P O DEŽELNIH VOLITVAH iiilliiiifliiiilifliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiifliiiiiiilfl Ali so se jastrebi res spremenili v golobice? mmm Vojmir Tavčar m ■ lobic« Forza Itaha. Z vsebinskega vidika pa je morda še bolj zanimiv in pomemben preokret v odnosu do pokojninske reforme. Ce je bil Berlusconi še dokaj oster v odnosu do vladnih predlogov, so bili Fini, Casi-ni in Mastella pripravljeni na soočanje z vlado. »Levica mora dokazati, da res žeh strogost v pokojninski reformi, mi pa bomo morah dokazati, da ne preziramo vprašanja državne zadolžitve in ne sedimo v parlamentu, da bi izrekah same ”NE-je“,« je rekel Fini tedniku Panorama, medtem ko je predsednik KDC Clemente Mastella dodal, da bo »Kartel predlagal popravke, Ce Dinijev osnutek reforme ne bo strog in pravičen«. Poudarila sta skratka pripravljenost na tisto parlamentarno soočanje in normalno dialektiko med strankami, Id ga je Kartel doslej stalno zavračal. Na Četrtkovi novinarski konferenci je bila glavna skrb voditeljev Kartela ta, da bi novinarje in javno mnenje prepričah o enotnosti pogledov in o dobrih odnosih. Toda njihovo izvajanje je pokazalo, da so bile domneve o razhajanjih povsem upravičene. Ce je Berlusconi poudarjal, da mora Lamberta Dinija naslediti predvolilna vlada, ki naj bi imela edino nalogo, da popelje državo k predčasnim volitvam, se Fini in Casi-ni nista izjasnila o Dini j e vi usodi in dopustila možnost raznih rešitev, tudi podaljšanja mandata sedanji vladi. Nepričakovana zmernost Kartela in njegova pripravljenost na soočanje sta vzbudila precejšnjo nezaupljivost na nasprotnem bregu, ki se vprašuje, kam meri Kartel. To bo najbrž dovolj jasno v kratkem Času. Soočanje o pokojninah pa tudi o vprašanjih, o katerih bi se morah volilci izreci junija na referendumih (predvsem televizijski sistem, pa tudi prispevki za sindikate in drugi), bodo poka-zari, kolikšna je pripravljenost Kartela na dogovarjanje o teh problemih in o tistih »pravilih igre«, o katerih vsi pravijo, da jih je treba spremeniti. Na deželnih volitvah so stranke, ki nasprotujejo Kartelu svoboščin, dosegle precejšnjo in nepričakovano uveljavitev. Ta izid (predvsem pa volilni rezultati v deželah, kjer so bile poražene) je pokazal, da se leva sredina lahko uveljavi samo, Ce nastopa s skupnim organskim predlogom. To je prispevalo k nekaterim premikom Tajnik levega krila Ljudske stranke Gerardo Bianco, ki je pred volitvami imel nekatere pomisleke o kandidaturi Romana Prodija, je po nedeljskih izidih priznal profesorja iz Bologne za liderja in sku- . i. ..|U pnega kan-dida- i ta za novega premiera. Tudi Zeleni so nekoliko pozabiti na svoj »problem vidljivosti«, Demok- rati pa silijo, da bi se sile, ki se je spoznavajo v DSL bolj organsko povezale in se iz grmičev pod Hrastom spremenile v krepkejšo Oljko. Izidi deželnih vohtev so okrepiti Prodijevo kandidaturo in njegov naCrt, da bi združil v zmagovito koa-hdjo levosredinske sile. Te sile so v zadnjih dveh mesecih navezale v parlamentu precej tesno sodelovanje s Severno ligo, s katero so skupaj podprle Dinijevo vlado. To sodelovanje sicer ni prepričalo Umberta Bossija k volilnemu zavezništvu za deželne volitve, ker je hotel »senatur« izmeriti dejansko moC svojega gibanja. Sedaj pa bo povezava najbrž nujna, toda Bossi - Ce resnično razmišlja o zavezništvu - bo moral premagati odpor do sodelovanja z DSL, ki je v njegovi stranki še precejšen, kot med drugim dokazujejo izjave bivšega ministra za ustavne reforme Francesca Speronija. Utrditev vezi z Ligo je po oceni Romana Prodija ena od prvih nalog, saj je profesor iz Bologne prepričan, da se mora njegov avtobus srečati z avtobusom premierskega kandidata »Lumbardov«. Bossiju je v teh dneh ponudil roko tudi Massimo D’Ale-ma, saj je to najbrž smisel njedove izjave, da bo podprl referendum o privatizaciji Raia, med predlagatelji in zagovorniki katerega je tudi Liga. Drugi problem levosredinskega zavezništva je odnos do Stranke komunistične prenove. Usmeritev SKP je težko združljiva z gospodarskimi in pohtiCnimi izbirami vseh komponent leve sredine (zelo nazorna je bila na primer polemika prejšnjih dni med h-derjem SKP Faustom Bertinottijem in tajnikom DSL Massimom D’Alemo o obdavčitvi državnih vrednotic), obenem pa je jasno, da brez prispevka DSL levosredinska koalicija najbrž ne more računati na uveljavitev. Ati bo možna kakšna oblika sodelovanja? SKP je ponudila volino zavezništvo, ki pa predpostavlja precejšnjo »vidljivost« komunistov. Stranka pa je tudi o tem vprašanju razdvojena, kot je bila v odnosu do Dinijeve vlade. »Tako glede pokojnin kot tudi do Prodijevega programa SKP ne sme imeti apriori negativnega stališča,« je posvaril bivši predsednik poslanske skupine Famiano Crucia-nelli, medtem ko sta predsednik Armando Cossutta in tajnik Fausto Bertinotti že povsem negativno ocenila možnost dogovora med vlado in sindikati po pokojninski reformi. Vodstvo SKP bi bilo zelo zadovoljno, Ce bi mu uspelo vreCi Dinija prav pa pokojninah. Vzdušje na italijanski politični sceni je po deželnih volitvah povsem različno od tistega, ki je vladalo pred njimi. Čelni spopad je trenutno zamenjala težnja po soočanju. Vprašanje pa je, ali bo ta težnja zdržala ob razvozlavanju nekaterih zahtevnih vozlov. Italijanski vo-lilci so z glasovi na deželnih volitvah pokazali, da ne nasprotujejo vzorcu zrelih zahodnih demokracij, v katerih se za vladno krmilo potegujeta dve veliki koaliciji. Italijanske stranke doslej niso bile dorasle tej želji in zaenkrat ni zelo jasno, ali jim bo v prihodnje uspelo ustrezno odgovoriti na Zeljo volhcev in izoblikovati tako zavezništvi, ki bosta tekmovati za oblast, a se bosta tudi vzajemno priznavati. Tega pa najbrž ne bo mogoCe doseči brez nekaterih pretresov in brez odstranitve nekaterih političnih voditeljev. BENEŠKA SLOVENIJA Velik uspeh naprednih list, sedaj pa bo treba začeti z delom Rudi Pavšič Izreden uspeh, Ja so ga v Benečiji zabeležile napredne liste, odpira novo stran v stvarnosti tega območja, ki je bilo od vedno znotraj manjšinskega teritorija najbolj izpostavljeno različnim pritiskom, predvsem narodnostnega in gospodarskega značaja. Benečija je tesno povezana z izseljeništvom in posledično z vprašanjem upadanja števila prebivalstva. Podatki v tem stoletju so naravnost katastrofalni: večji centri SO postali na pol zapuščene vasi; nekateri zaselki so se popolnoma izpraznili; mladine je vse manj in starejši ljudje samevajo v velikih domačijah. Ekipa, ki jo je vodil župan Firmi-no Marinič, zavedajoč se, da besede in načelne izjave ne bodo bistveno spremenile stvarnosti, se je odločila za drugačno p olitično-upravno izbiro. Udejanila je edino možno varianto, ki bi tem krajem lahko nudila kanček upanja za boljši jutri. Utrditev gospodarstva, tako je načrtovala, bo najprej povečala število zaposlenih in bo posledično preprečila nadaljnjo izpraznitev vasi; nadalje pa bo ljudem vlivala novo zaupanje in jih vsestransko akti- vizirala, tudi za kulturne in narodnostne probleme. Vsemu navkljub, načrt je uspel. Politične izbire špetrskega župana, katerim se strateško približujejo tudi pogledi Luigija Palettija, ki je pred petimi leti prevzel upravo v občini Rezija, so se udejanjale ob velikem nasprotovanju takratne de-mokrščanske oblasti, ki je - z izjemo Spetra - povsod gospodarila v Na-diških dolinah in imela tesne povezave na pokrajinski in deželni ravni. Pri analizi nedeljskega volilnega rezultata je važno tudi drugo dejstvo, ki je vezano na prisotnost naše skupnosti v teh krajih. Očitno je, da lažna propaganda, ki je vse tiste, ki so se izrekli za Slovence, enačila s »slavocomunisti«, je zabeležila prvi vidni poraz. Ljudje ji niso nasedli in so raje verjeli temu, kar so videli s svojimi očmi. Videli so, da se je v zadnjih letih obrtno-industrijska cona v Spetm povečala, videli so da so se komunalne strukture izboljšale, voda je prišla v vsako hišo, vozili so se po asfaltnih cestah. Medtem ko so v drugih krajih zapirali šole, so v Spetm lahko poslušali veseli živžav sto in več otrok dvojezičnega centra, ki očitno ni bil tisti center komunistične indoktrinacije, o katerem smo večkrat slišali; na žalost tudi iz ust nekaterih Benečanov, ki so stopili na slepo ulico vrednotenja narečja in zanemarjanja knjižnega jezika. Zmaga napredne liste pa je bila tudi nekakšen referendum o dvojezičnih tablah, ki ga je špetrska Ljudska stranka zahtevala misleč, da bodo ljudje množično na njeni strani. Tudi s tega vidika je bila poražena. Vse to se je dogajalo v edini napredni upravi v Nadiških dolinah. Kaj pa v drugih občinah? Nadaljeval se je žalostni trend izpraznjevanja vasi, iskanja zaposlitve v furlanski nižini, staranja vasi in zaselkov. Po vsej verjetnosti so tudi nadiški volilci pomislili na ta dejstva, preden so odšli na volišča, in se večinsko opredelili za tiste liste, ki so si, podobno kot špetrska ali rezijanska, prizadevale za drugačno vizijo življenja teh krajev. Izreden uspeh naprednih, levosredinskih list pomeni predvsem voljo po novem. Ljudje, ki so se vendarle otresli »demokrščanskega jarma« so odšli na volišča z zavestjo, da je od njih samih v največji meri odvisno, če se bo stvarnost teh krajev res spremenila. Nagraditi pa je bilo treba liste, ki so v sozvočju z voljo ljudi, voliti je bilo treba ljudi, ki so izraz krajevne stvarnosti in ki dobro poznajo potrebe posameznih občin. To so tudi storili. Nedeljski uspeh, čeravno ga lahko opredelimo za zgodovinskega, novim županom in njihovim upravam nalaga velike odgovornosti. Odslej bo treba s stvarnimi potezami delati v smeri, ki jo pričakujejo občani. Pokazati bo treba, da je beneška družbena kriza predvsem rezultat dosedanjih slabih in neodgovornih političnih izbir. Naloga bo vse prej kot lahka. Izvedeli smo, da bodo 1. maja popoldne pripravili družabno srečanje v Spetm; udeležili se ga bodo župani in svetovalci vseh zmagovitih naprednih list Z njimi bodo praznovali tudi številni občani. To je lepo in prav. Ze v torek bo treba resno prijeti za delo in začeti dolgo pot, ki bo trajala štiri leta. Zavedati se je treba, da bodo napredne uprave pod drobnogledom političnih nasprotnikov, ki ne bodo zamudili priložnosti, da bodo kritizirali, napadali, obrekovali in storili vse, da bi že v naslednji volilni preizkušnji ponovno zmagali. Z resnim delom jim nove uprave ta načrt lahko preprečijo. TRŽAŠKA V kraških občinah tudi italijanska desnica Nedeljske volitve v dolinski, zgoniski in repentabrski občini niso povzročile večjih pretresov. Občani so potrdili veliko zaupanje dosedanjim naprednim in demokratičnim upravam, v Zgoniku in na Re-pentabru so potrdili župana Tamaro Blažino in Aleksija Križmana, v Dolini pa izvolili Borisa Pangerca, ki se je od vsega začetka odkrito skliceval na zgodovinske izkušnje svojih predhodnikov Dušana Lovrihe, Edvina Švaba in Marina Pečenika. Tudi zaradi precej omejenega števila volil-cev so bile volitve v treh tržaških občinah res le upravne volitve, brez političnega naboja, ki so ga vseskozi imele drugod po državi. Pangercev uspeh presega vsa tudi najbolj optimistična pričakovanja. Njegov volilni izid (dobil je skoraj 70 odst. glasov) dokazuje - mimo osebnega uspeha - da je lista »Sku-paj-Insieme« zelo dobro tolmačila zahteve in pričakovanja velikega dela občanov, ki so tudi ugodno sprejeli združitev tudi med sabo zelo različnih strankarskih komponent. To različnost v enotnosti bo treba seveda sedaj ohraniti tudi v občinskem svetu, kar, sodeč po poteku skupne volilne kampanje, najbrž ne bo tako težka zadeva. Novoizvoljenega župana so podprli tudi številni volilci italijanske narodnosti. Ta podatek postavlja na glavo pred- Sandor Tence volilne očitke listi »Skupaj-In-sieme«, da je slovenska Usta in da bo s svojo etnično obarvanostjo prej ah slej spodbudila ah povzročila narodnostne spore in podobno. Ta očitek je prihajal predvsem s strani zelenih, ki pa pri tem niso upoštevali realnega položaja v dolinski občini. Dobno so namreč zamenjab z Bočnom, spregledali pa so tudi, da dolinska občina ni devin-sko-nabreži nska. Pangerc in novi upravitelji bodo morali vsekakor začeti resno razmišljati o realnih razvojnih prespektivah občine, posebno na osnovi projekta »Dolina 2000« ter zanimivih izhodišč, ki jih je pred voht-vami izpostavilo Gibanje civilne družbe. Upati je, da to gibanje sedaj ne bo zamrlo, in da bodo njegovi pobudniki še dalje pozorno spremljali občinska dogajanja. Se posebno v »odboru modrecev«, za katerega se je novi župan javno obvezal pred in po vobt-vah. V Zgoniku je bila po pričakovanjih izvoljena Tamara Blazina. Napredna Usta, ki je dolga povojna leta upravljala občino, je s politično inteligentno pobudo spodbudila rojstvo zavezništva »Skupaj-Insieme«, ki je svojo predvolilno pozornost namenilo tudi italijansko govorečim občanom. Volilni izidi dokazujejo, da je bila ta izbira posrečena. V sozvočju z novimi časi se nam zdi tudi izbira obeh občinskih odbornikov, ki nista člana občinskega sveta. Slovenska skupnost je v Zgoniku ohranila svoje tradicionalne pozicije in bo lahko -kot v preteklosti - še naprej tvorno vpUvala na delo uprave. Niti v repentabrski občini ni prišlo do presenečenj. Za župana je bil izvoljen predstavnik Napredne liste Aleksij Križman, vidno pomlajena stranka Slovenske skupnosti pa se je kar dobro izkazala. V novem občinskem svetu jo bo zastopal tudi svetovalec ita-Ujanske narodnosti, kar predstavlja za to stranko že pravo zgodovinsko novost. V vseh treh občinskih svetih bodo sedeli tudi zastopniki zavezništva, ki se politično skhcuje na Berlusconija in Finija. Novost je izrazitejša za Zgonik in Repentabor, kjer se prvič v povojnem času pojavljajo svetovalci itaUjan-ske desnice. »Polo per Sgoni-co« in »Polo per Monrupino« sta gotovo upala v »prodor« med volilci itahjanske narodnosti, ki pa jima je spodletel. Izvolitev njunih predstavnikov bo najbrž spremenila predvsem potek občinskih sej, tako da bosta imela Blažinova in Križman po novem morda opravka z glasnejšo opozicijo. Tudi to vsekakor sodi v demokratično politično soočenje. G O R I Š K A V vseh občinah samo Slovenci V treh slovenskih občinah na Goriškem, Doberdobu, Sovodnjah in Steverja-nu, so volilci tudi letos izbirali upravitelje med tradicionalnima slovenskima listama Občinske enotnosti in Slovenske skupnosti. V prvih dveh so potrdili dosedanji upravi, čeprav je opozicija v obeh krajih napredovala, v Steverjanu pa je prišlo do zamenjave. Kljub temu menim, da je ena naj izrazitejših značilnosti volilnih izidov dokajšnja kontuniteta s preteklostjo. V tej luči lahko razlagamo tudi števerjanski izid, kjer je prišlo do zamenjave upraviteljev brez kake posebne selitve glasov od ene k drugi listi. Leta 1990 je namreč Občinska enotnost prevladala za par desetin glasov, tokrat pa je SSk prehitela konkurente za samih 11 glasov. Upoštevati gre tudi števerjansko specifiko, ki pravzprav razlaga volilno dogajanje v zadnjem desetletju. Občinska enotnost je namreč pred desetimi leti prvič prevzela upravo občine predvsem zaradi internega spora pri konkurentih. Danes je SSk spet absorbirala disidente, morda ne prav v celoti vendar v zadostni meri za povratek na čelo občine. Pomemben izraz konti- Marko Marinčič nuitete je tudi ta, da bodo še naprej v občinskih svetih treh naših občin slovenski predstavniki. Možnost, da bi italijanske liste izvolile svoje predstavnike v občinske svete, je bila konkretna zlasti po izidih lanskih političnih volitev, ko so takratne sile pola svoboščin (z Ligo vred) dosegle na primer v Sovodnjah skoraj 30 odstotkov glasov. Gotovo pa so občinske volitve nekaj povsem drugega kot politične. Sile pola, ki so takrat prestregle tudi številne slovenske glasove, očitno niso bile sposobne sestaviti lastnih kandidatnih list na občinski ravni, čeprav so nekateri to poskusili. Edinole v Steverjanu, kjer za kandidatno listo ni bilo treba zbirati podpisov, se je predstavila skrajna desnica, njen rezultat pa jasno kaže, da Steverjanci še ne potrebujejo borcev za italijansko-st Kako pa naj ocenimo rezultate v Doberdobu in Sovodnjah, kjer so volilci potrdili zaupanje dosedanjim upraviteljem, hkrati pa so pomenljivo nagradili tudi opozicijo? Po številu glasov so vse liste napredovale, predvsem zaradi tega, ker tokrat ni bilo več mogoče glasovati le za posameznega kandidate, temveč so vsi volilci izbirali enega ali drugega župana in z njim povezano listo. V obeh krajih sta listi Očinske enotnosti pridobili glasove, še več pa sta jih listi SSk, ki je napredovala tudi v odstotkih. Zanimivo je, da je SSk dosegla enak izid v obeh občinah z dvema povsem različnima županskima kandidatoma: kandidatka, ki je izraz bolj tradicionali-stično-konservativnega dela stranke, in kandidat, ki je bil povsem nov za politiko in torej strankarsko neobremenjen, sta dosegla skoraj enak odstotek glasov. To nam daje slutiti, da napredka SSk ne gre pripisovati toliko lokalnim kolikor splošnejšim razmeram, tudi zato, ker se konkretni upravni programi obeh list niso bistveno razlikovlai. Delno je k temu morda prispevalo močno angažiranje celotne SSk v volilno kampanjo, ki je tokrat bila samo v teh treh občinah, medtem ko so liste Občinske enotnosti lahko računale zlasti na lastne sile. Se bolj pa so morda v to smer delovali drugi dejavniki, od krize drugih ideologij in posledičnega opredeljevanja na osnovi nacionalnosti, do razpada nekdanje socialistične stranke, do splošnega trenda premika političnih programov proti sredini. • e NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. aprila 1995 FILIBERT BENEDETIČ BORISU RACETU -ŽARKU V SPOMIN V tkan v slovenski duši samobitnih ljudskih korenin, je Boris Race - Žarko opredeljeval Življenje resničnega človeka v boju za ohranitev, priznanje in nadaljnjo rast slovenske narodnostne sk.upnosti v Italiji. Izhajajoč iz te postavke je izoblikoval koncept skupnega nastopanja vseh Slovencev, vseskozi podvrženih usodnim postopkom ideolozke in strankarske nestrpnosti. Bolečim ranam, ki jih je fašizem tako globoko zarezal v živo tkivo našega ljudstva še iz časov požiga Narodnega doma v Trstu, so se po letu 1945 pridružile še mnoge druge. Po Londonskem memorandumu, ko se je pojavilo novo razdobje za vse Slovence v Italiji, je bil položaj, zlasti v političnem pogledu, porazen. Ko je bila v tistih letih ustanovljena SKGZ - kot zapisnikar na ustanovnem občnem zboru v Gorici se spominjam utemeljevanj programskih postavk o ureditvi in izgradnji kulturnih domov - je Žarko odločilno prispeval, da je bila med primarne naloge vključena akcija za izgradnjo novega Kulturnega doma z najsodobneje opremljeno gledališko dvorano v Trstu. Trajalo je celo desetletje, da se je načrt lahko uresničil; v tem času je prišla do izraza njegova velika sposobnost pri premagovanju neštetih težav in ovir, ki niso bile samo materialne narave, ampak tudi politične, zlasti glede vprašanja lastništva. Njegova zasluga je, da je bil pred otvoritvijo doma 5. decembra 1964 le ustanovljen skupni odbor za upravo kulturnih domov, ki je odigral pomembno vlogo pri ublažitvi nepopustljivih stališč med nasprotnimi stranmi. Vzporedno se je namreč odvijala uspešna akcija za publiciza-cijo našega gledališča, v kateri je Žarko tudi odigral pomembno vlogo. Vprašanje skupnega odbora za upravo Kulturnega doma je bilo sicer preseženo z ureditvijo vprašanja upravljanja gledališča, toda nedorečenost dokončne rešitve glede lastništva ga je tako prizadela, da je še pred kratkim z grenkobo poudaril, kako je to vprašanje ostalo “eno redkih velikih vprašanj naše povojne zgodovine, ki jih nismo uspeli Slovenci v Italiji rešiti med seboj”. Njegova prizadevanja za skupno nastopanje vseh Slovencev so šla izključno v smer zastopanja narodnih interesov, pri katerih je bil neizprosen. Zavedal se je težav pri premoščanju strankarskih interesov različnih političnih komponent, toda “kadar gre za zaščito bistvenih interesov vseh Slovencev - je stalno poudarjal, to presega vsako odklonilno stališče strankarske narave”. Vrhunec v tem pogledu je bil velika skupna manifestacija na goriškem Travniku. Tudi Benečija je bila globoko v njem. Njegova skrb pri podpiranju vseh prizadevanj za narodni preporod v tem tako zapuščenem in obubožanem svetu je segla v zavest in obrodila plod, ki je preusmeril nasprotni tok uničenja in smrti. Življenjskost in delovanje kulturnih društev ob šoli v Spetru spada med temeljne dosežke njegovega življenja in dela. Ko se je na predvečer epohalnih sprememb po padcu berlinskega zidu naposled ustavil, je v sebi še zbral poslednje moči in uredil del dokumentarnega gradiva iz njegovega osebnega bogatega arhiva. To je seveda samo dokumentarno gradivo. O njemu kot enemu izmed protagonistov naše biti bo spregovoril portretist, ki mu je zaupana naloga, da poskrbi za oblikovanje primerne podobe zaslužnih mož v galeriji slovenske duše. IZIDOR PREDAN Ob izgubi prijatelja in tovariša Ko sem Se kot mladenič pred skoraj pol stoletja prihajal na sestanek v Trst in spoznal Borisa Raceta, so ga imenovali vsi Žarko. Pravzaprav dolgo vedel za njegovo pravo ime. Tudi on se mi je predstavil kot Žarko. To je bilo 1. maja 1949 leta, pred stavbo Primorskega dnevnika v Trstu. Precej kasneje sem izvedel, da je bilo Žarko samo njegovo partizansko ime. Tisti dan smo organizirali v Trst dva avtobusa mladincev iz Beneške Slovenije; prisostvovali smo veliki prvomajski prireditvi na stadionu 1. maj, kjer sta pred kulturnim in Športnim nastopom izurjenih mladincev govorila zbrani množici delavcev, kmetov, kulturnih in političnih predstavnikov, Branko Babič v slovenščini in Eugenio Laurenti v italijanščini. Mi smo prišli v Trst z avtobusoma že 30. aprila zvečer in tisti večer se je pred mano odprla vsa Širina, organizacijska sposobnost, solidarnost do Beneških Slovencev s strani Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Trstu. Mladincev nas je bilo približno sto in vseh so nas prenočih v zavednih in naprednih slovenskih družinah v Trstu. Jaz in moj brat Ernest, ki živi v Belgiji sva doživela gostoljubnost Korenovih v Trstu. Jože, urednik Primorskega dnevnika, je želel, da naslednji dan obiščemo pred prireditvijo na stadionu 1. maj uredništvo in tiskamo Primorskega dnevnika. In tako se je zgodilo. A pred stavbo Primorskega dnevnika nas je Čakalo veliko presenečenje. Mojo skupino je vodil napredni profesor Zorko Jelinčič. Tu so nas Čakali predstavniki naših »frontasev« a tudi večja skupina razjarjenih kominformistov, ki so nam hoteli najprej s pregovarjanjem, potem pa z brcami preprečiti obisk Primorskega dnevnika. Posledice brce sem Čutil nekaj mesecev. Toda kljub vsemu smo obiskali prostore Primorskega dnevnika in njegovo tiskarno, kjer so nam razlagah uredniki in tehniki, kako se ustvarja časopis. Med tehniki je bil tudi Boris Race - Žarko, eden izmed glavnih organizaatorjev partizanske tiskarne Slovenija. To so samo spomini, ki so pomembni, a zbledijo pred veliko izgubo, ki smo jo doži-veli zamejski Slovenci, ves slovenski narod in napredne sile na tej in drugi strani meje z izgubo Borisa Raceta - Žarka. Nenadna izguba Žarka me je globoko užalostila, prizadela. Ne najdem besed, da bi se potolažil, da bi potolažil njegove drage svojce, prijatelje, tovariše in njegove najožje sodelavce, med katere spadam tudi sam. Ob njegovi veliki izgubi so vse besede prazne; tolaži nas lahko samo dejstvo, da njegovo učilo in njegova dela ostanejo, ostanejo njegovi nasveti, ki smo jim moralno dolžni slediti. Vsi smo se od Žarka nekaj dobrega naučili. Nikoh bi si ne bil mislil, da se mi bo Race-tova podoba iz prvega srečanja tako globoko zasidrala v srcu in v življenju sploh. Pa je tako. Morda je v mojem znaCaju, instinktu, da spoznam globino človeka že na prvi pogled. Boris Race - Žarko je bil zame široko odprta duša, duša odprtega človeka in človeka, Cigar ime pišemo z velikimi Črkami. Politično globoko razgledan Človek, v prvi vrsti pa je bil zvest, zaveden Slovenec. Čeprav se je zavedal nase Šibkosti, je bil prepričan, da mora biti naša manjšina most povezovanja, sodelovanja in spoštovanja med narodi, posebno med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino in med sosednjimi državami. Borisa Raceta - Žarka se spominjam kot velikega prijatelja, zaveznika in podpornika Beneških Slovencev. Najbolj ga je skrbelo odprtje slovenskega šolstva v Benečiji. Zanimalo ga je tudi, kako je z organizacijami, ki ne sodijo v krog Slovenske kultumo-gospodarske zveze, zato je želel več sestankov z našimi Čedermaci, duhovniki,. Do takega sestanka je prišlo v restavraciji med Praprotnim in Čedadom. Vsi so imeli veliko spoštovanje do njega. Podprl je izhajanje Usta Dom, še prej pa Novega Matajurja, za katerega je želel, da bom odgovorni urednik, kar se je tudi zgodilo. Nekega mrzlega zimskega dne sem se vračal domov iz Spetra, kjer sem pomagal organizirati uspešen nastop, prvi nastop slovenskega gledališča iz Trsta z uprizoritvijo Anarhista. Ponesrečil sem se z avtom. Moji sopotniki niso otrpeli težkih posledic, avto pa je bil razbit. Bil je sneg in led. Neposredno je o tem izvedel Race in mi telefoniral. Kadar gredo naši aktivisti na delo, ne na zabave, se vračajo in imajo cestne nezgode, jim je treba pomagati. In Slovenska kulturna gospodarska zveza mi je pomagala. Ljudje, kot je bil Boris Race -Žarko, so bili vredni zaupanja. Bil je globoko human, Človeški, beseda, ki jo napišeš lahko z velikimi Črkami. Bil je širokosrčen in prodoren, politično in kulturno vsestransko razgledan, ljubljen od tovarišev in sodelavcev, spoštovan od nasprotnikov, ki so se mu odkrivah in mu radi segali v roko. Za to sem bil večkratna priCa. fri grem še naprej v spomine. Želel je, da Slovenska kulturno-gospodarska zveza požene svoje korenine v vse dežele in vasi, kjer žive Slovenci. Nikoli pa ni pozabU, da morajo biti v prvi vrsti zastopani v organih zveze tudi beneški Slovenci. Tako sem bil več let podpredsednik naše zveze, ko je bil za Gorico Peter Sancin in za Trst Josip Pečenko. Najlepši spomin na Borisa Raceta - Žarka pa imam na tista dva dni, ki sva jih preživela v Rimu, ko je našo delegacijo sprejel predsednik vlade Emilio Colombo. Po sprejemu drugi člani delegacije so odšli, Žarko pa je imel še nekaj opravkov v Rimu. Prosil me je, naj ostanem z njim in jaz sem ga rade volje zadovoljil. Dan v Rimu, dan na vlaku, imela sva ves čas za premlevanje manjšinske problematike Benečije in celotne manjšine. V središču Rima me je peljal v neko usnjarsko trgovino in mi kupil lepo aktovko. »To ti podarim, ker ti nisem še nikoh nic podaril v življenju«, mi je rekel in stisnil roko. Morda je bil tudi to opazil, da sem hodil na sestanke v Trst z neko obrabljeno aktovko. Tu se ustavim. Da bi jaz o prijatelju Žarku lahko napisal debelo knjigo pa je velika resnica. Soprogi Justi, sinovom in drugim svojcem naj gre ob tej težki in bridki izgubi moje globoko sožalje, pa tudi sočustvovanje v imenu vseh naprednih in zavednih beneških Slovencev, ki so pokojnika poznah, Častili in spoštovah. IGOR KOMEL ■■HHM Poslednji stisk rok... stisk z razlogi za vztrajanje Četrtek, 6. aprila... Tri tedne je že mimo, kar sem se zadnjič rokoval z Žarkom v goriškem Kulturnem domu na letošnjem zadnjem »srečanju z avtorjem«, katerega glavni gost je bil prav on. Takrat so namreč predstavili njegovo knjižno delo »Razlogi za vztrajanje«, z dokajšnjo mero ponosa in zadovoljstva, da smo prav z njim končali pre-davalno sezono. Globoko je vtisnjen v mojem spominu potek dogodkov tistega lepega, sončnega' spomladanskega dne. Žarko je, kot vedno, prišel nekaj minut prej, tako da sva se lahko zaustavila na krajšem klepetu. Najprej me je prosil naj kam sedeva, nato pa sva našla primeren prostor kar v garderobi doma. Najprej sva posedla sama... in stekel je kratek klepet. Zanimalo ga je stanje in odvijanje dejavnosti v Kulturnem domu. Zanimale so ga težave doma, organizacijske, finančne, pa tudi odnos zunanjega sveta... Orisal sem mu posamezne težave in on je vsako vprašanje želel poglobiti do potankosti. Kot vedno je bil Žarko dobro informiran o našem delu, saj je redno prebiral Časopisje in kot je on še posebej podčrtaval, »da vsak dan prečita Primorski dnevnik od prve do zadnje vrstice«. Zadnji dve leti pa je imel s tem težave, a ne zaradi zdravstvenih razlogov, kot bi bilo pričakovati, ampak ker je Primorski postal predebel... S takim sogovornikom mi ni preostalo drugega, kot da poglobiva številne aspekte, obenem pa, da ga seznanim z načrti in postopki reševanja posameznih zapletov ter nadaljnega razvoja dejavnosti doma. Sredi klepeta me je za trenutek zaustavil ter z resnim, obenem pa optimističnim poudarkom, kot je bilo morda samo njemu prirojeno, pripomnil: »... s skupnimi močmi, s skupnimi napori in medsebojnim sodelovanjem, bomo prebrodili marsikatero težavo in trenutno težko fazo naših organizacij in ustanov.« Postopoma so se najinemu pogovoru pridružih še drugi, tako da nam je v tistem majhnem prostoru garderobe doma resnično postajalo pretesno; poleg tega pa nas je še čas preganjal... marsikateri udeleženec večera pa je želel Žarka tudi osebno pozdraviti. Potek »srečanja z avtorjem« je bil topel, domaC, tovariški, iskren. Vse to je človek lahko zaznal na obrazih prisotnih ter v besedah govor- nikov. Ob zaključku je Sel še poseben aplavz Žarku, ki je izzvenel kot zahvala za opravljeno delo ter za njegovo prisotnost na večeru, kajti zdravstveno stanje mu tega pogosto ni dovoljevalo. Tokrat pa je sam odločno želel biti prisoten v Gorici, bil pa je tudi v odlični formi. Zal mi je edino, da s tega zadnjega srečanja v Kulturnem domu, nimamo nobenega fotografskega posnetka... Po predstavitvi smo skupno odšli na prigrizek, na katerega je pravzaprav, resnično povedano, »silil« prav on, saj smo bili mi prireditelji večera v tistem trenutku nekoliko zadržani, v zagati in obotavljali smo se mu direktno predlagati, pa Čeprav smo si vsi tega želeh. Ob prigrizku, ki je nato postal že skromna večerja, se je Žarko vedel kot mladenič, poln energije, vedrine, živahnosti, duhovitosti in včasih tudi zbadljivosti... a tudi lačen in žejen je bil. Nihče od prisotnih si ni predstavljal, da bo takratno srečanje poslednje srečanje z njim. Vsekakor pa je ravno na osnovi občutkov tistega šestoaprilskega srečanja, v meni - v teh današnjih grenkih trenutkih, - ostal še posebno živ spomin na vedrega, veselega in zadovoljnega Žarka. Nikdar ni bil moj namen zabeležiti - tudi v teh trenutkih ne - velike zasluge Borisa Raceta - Žarka za našo skupnost, saj bodo o tem spregovorili drugi, ki so za to poklicani. Zabeležiti sem želel le dogodek, ki je bil najin poslednji stik, verjetno tudi njegov poslednji stik z Gorico in Goričani. Pa še na eno stvar bi kmalu pozabil, o kateri verjetno zgodovinarji spregovorili. Gre za njegovo »veliko ljubezen«, o kateri je spregovoril tudi takrat, čeprav v naglici, v garderobi Kulturnega doma... »nor« je bil namreč na nogomet... V zvezi s tem bi lahko napisah več anekdot, saj je bila prav zaradi nogometnih tekem marsikatera seja bila preložena ali pa »nenavadno kratka«... Boris Race - Žarko je bil navezan na Goriško. Tu je imel mnogo prijateljev, tovarišev, sodelavcev, soborcev. Vedno je bil pri nas dobrodošel gost. Pa tudi z zgodovino Kulturnega doma v Gorici, z njegovim nastajanjem in razvojem je bil tesno po- vezan. Kot predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze je bil slavnostni govornik na sami otvoritveni svečanosti doma, novembra ’81. leta... Pa še na premnogih srečanjih, shodih in sejah po Goriškem smo spremljali njegove besede in misli iznesene na svojevrsten umerjen in prepričljiv način. Morda bi v tem političnem zgodovinskem kontekstu, tako v Italiji, kot v Sloveniji, potrebovali še vrsto takih politikov, trezne in umerjene »politične štofe«. Na Goriškem o Žarku, Borisu ali Racetu kot ga je bil paC vsak izmed nas navajen klicati, bi lahko še marsikaj povedali. Se posebej velja to za Žar ko ve vrstnike, oziroma za tiste, s katerimi je preživel delovno najplodnejša življenjska leta. Jaz sem zanj pripadal - kar je tudi razumljivo z njegovega zornega kota gledano - vedno mladi generaciji... Ko pa so mi sporočili žalostno novico in je slednja prešla po telefonskih kablih, kot v partizanskih časih ustno izročilo, sem začutil v grlih vseh nas, s katerimi sem prišel v stik, grenkobo in spoštovanje za predsednikom, ki nas je zapustil. Imeli smo ga radi... istočasno pa s telepatsko naglico so se misli, kot preko najboljšega pretvornika stekale z... razlogi za vztrajanje. Ob 50. obletnici zmage nad fašizmom mi večkrat prihajajo na misel besede iz druge Mojzesove knjige, kjer je govor o potovanju Izraelcev iz Egipta v obljubljeno deželo. Takole beremo: »Vsa občina Izraelovih sinov je godrnjala v puščavi zoper Mojzesa in Arona. Izraelovi sinovi so jima rekli: ’0 da bi bili umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega! Saj sta nas odvedla v tole puščavo, da pomorita vso to množico z lakoto.’« Čeprav so v Egiptu Izraelci še tako trpeli, bili zasužnjeni in obsojeni na izumrtje, so na poti v obljubljeno deželo na vse to pozabili in se pritoževali le zaradi težav, s katerimi so se srečevali v puščavi. Z zmago nacizma bi izginili Slovenci in krščanstvo Vprašamo se lahko, ali ne počnemo česa podobnega danes mnogi Slovenci? Ne da bi hoteli enačiti razmere tistega časa z našimi nekoč in danes, moramo vendarle priznati, da gre za podobnost. Nekateri namreč danes nenehno govorijo samo o revoluciji in trpljenju v letih 1941-45 in o desetletjih krivic vse do leta 1990, ne pa tudi o boju za življenje in smrt naSega naroda zoper fašistične in še posebej nacistične zločince, ki so slovenski narod obsodili na smrt in poteptati vse človekove pravice: osebne, narodne in verske. Tisti, ki so v tem boju žrtvovati svoje življenje, so biti mučenci v pravem pomenu besede: padli so v samoobrambi, ko so branili svoje najosnovnejše pravice, svoj narod, svojo kulturo, osnovna moralna načela in zato tudi vero. Vse to so namreč nacifaSisti, ki so biti najboj zločinski med fašisti, hoteti popolnoma uničiti. Govorili so o »prevrednotenju vseh vrednot«, kar je pomenilo zanikanje vsega, kar je bilo ljudem dotlej kakorkoli sveto in nedotakljivo, in si prizadevati za zmago nemškega poganskega barbarstva. Hoteti so zasužnjiti vse ne-germanske narode ati jih iztrebiti, zatreti krščanstvo in ga nadomestiti z germanskim poganstvom. Komunizem je bil laiciziran evangelijski nauk To so bili tako strašni načrti za prihodnost, da se človek ob njih zgrozi. V resnici pa so jih že med drugo svetovno vojno tudi dosledno uresničevati in na milijone ljudi pognati v smrt, saj so na primer več kot pet milijonov Zidov pomoriti v koncentracijskih taboriščih. Prav tako niso prizanašali Slovanom, sploh Romom ter duševno in telesno prizadetim. Janez Janžekovič, znani slovenski filozof in teolog, je o nacističnem nazoru upravičeno zapisal: »Morda še nikoli od pokristjanjenja Evrope ni bil noben nauk tako temeljito v svojem bistvu protikrščanski, kakor je narodnoso-cialistični. Francoska revolucija je veri zadala strahovite udarce, toda njena gesla svoboda, enakost, bratstvo so pristojen krščanski vzor; na pročeljih cerkva, kamor so jih po siti vklesali, so na svojem edino pravem mestu. Kaj je komunizem drugega kakor laizdran evangelijski nauk o bratski skupnosti vseh ljudi? Tisto sodobno izobraženstvo, ki je izgubilo vsako vero, se še vedno navdušuje za neko nedoločeno ’člove-čanstvo’. Ali ni to zadnja sled krščanske ljubezni? ... Narodni socializem je prvi, ki na veliko in z uspehom poskuša človeštvo popolnoma preusmeriti ter ga navdušiti za vzore, ki ne samo da niso več krščanski, ampak nasprotujejo naravni in krščanski etiki... Nasprotje med krščanstvom in narodnim socializmom je bistveno, nepremestljivo, ker izvira iz osnovnih načel obeh nazorov.« Zato je tudi papež Pij XII. med drugo svetovno vojno dal ameriškim škofom jasno vedeti, da je Hitler veliko nevarnejši sovražnik kakor boljševizem. Ln vendar se je pri nas v Ljubljanski pokrajini zgodilo, da nekateri, celo odgovorni za Cerkev, tega niso hoteli videti, temveč so spodbujati k oboroženemu odpora zoper OF, ki jo je vodila KP in partizani. Tako je prišlo tudi do ustanovitve domobranstva pod vodstvom nemških poveljnikov SS in policije ter odkritega sodelovanja z njimi, potrjenega s prisego, ki izrecno omenja tudi vodjo Velike Nemčije ter zavezuje domobrance boju zoper komuniste in njihove zaveznike, torej zoper partizane, sploh tiste, ki so se bojevati za osvoboditev slovenskega naroda izpod okupatorske oblasti, čeprav hkrati tudi za novi, socialistični družbeni red. Domobraci so tako šli v boj zoper lastne brate in pri tem združevali popolnoma nemogoče: boj za slovenski narod in vero, kakor so govorili, in sodelovanje z okupatorskimi nacističnimi zločinci, ki so hoteli slovenski narod zbrisati z Zemlje. Te svoje načrte so tudi uresničevati, posebno na Štajerskem. Prav tako pa so nacisti hoteti zatreti krščanstvo, česar niso prikrivati. Ce bi torej zmagati, bi izginiti tako Slovenci kakor kristjani na naših tleh. Ker pa je zmagala OF pod vodstvom KP, smo Slovenci ostati in tudi ohraniti svojo vero, kljub nekaterim nasprotnim pritiskom. Torej je bila domobranska poteza popolnoma zgrešena, kakor je to dejal tudi dr. Alojz Kuhar v znamenitem govora po radiu leta 1944 iz Londona. Kljub temu bi nekateri radi razvrednotiti osvobodilni boj kot golo medsebojno obračunavanje med partizani in domobranci, kot golo revolucijo, in odmisliti njegovo bistvo, boj partizanov in njihovih sodelavcev zoper okupatorja ter njihovo trpljenje vsa štiri leta okupacije na strani protifašističnih sil. Namesto da bi priznati resnico, kakršna je bila, in obžalovali zmoto, skušajo zagovorniki domobranstva prikazati sodelovanje s fašističnimi zločinci kot edino pravilno in nujno samoobrambo, da, kot boj za resnično svobodo slovenskega naroda. Motiti so se med vojno, hudo motiti domobranci, danes pa hočejo nekateri to zmoto prikazati kot edino pravilno odločitev. Podoba je, da tudi v tem pogledu še vedno posnemajo svoje nacistične zaveznike, saj hočejo na vso moč »prevrednotiti vse vrednote«. Ati ne pomeni to celo prekositi Izraelce in njihove pritožbe nad Mojzesom in Aronom na poti v obljubljeno deželo? Po vojni se niso dogajali le poboji Res so se takoj po osvoboditvi leta 1945 dogajale stvari, ki se ne bi smele in ki so vredne obsodbe - poboji in drage krivice. Ani se dogajalo le to. Marsikdo je dosegel tudi svoje osnovne pravice. V socialnem pogledu so se razmere kmalu izboljšale, če jih primerjamo s tistimi v Jugoslaviji pred drago svetovno vojno. Zato ne glede na vse negativne pojave v petinštiridesetih letih po osvoboditvi ne bi smeti posnemati Izrel-cev v puščavi, torej ne bi smeti pozabljati na trpljenja in grozote okupacije in omalovaževati partizanstva, ko ga znajo še vedno ceniti tisti, ki so se zavedati nevarnosti naci-fašizma in se odločno podati v spopad z njim na bojiščih drage svetovne vojne in tudi pri nas. Toda krivice ostanejo krivice in jih ne smemo podcenjevati. To je res, zato se ozrimo še nanje. Za kar se je dogajalo med vojno v Ljubljanski pokrajini, si nobena stran ne more pilatov-sko umiti rok Hudo so grešili nekateri v vrstah paritzanov in domobrancev. Zato bi morati znati drag dragemu odpustiti, in sicer tako, da ne bi postavljati pogojev, zavedajoč se lastne krivde. Povojnih pobojev ni moč opravičiti Kar pa zadeva poboj domobrancev po končani vojni, tega dejanja resnično ni mogoče upravičiti; bil je zločin. A korenine ima v tistem, kar se je dogajalo že med vojno in pred njo. Slo je za maščevanje in strah, ki so ga zmagovalci še vedno doživljati ob svojih nasprotnikih, čeprav so biti ti trenutno povsem brez moči. Drag v dragem so še vedno videti samo zagrizene sovražnike in utelešenje zla in samo zla. Ni čudno, da je zmagalo načelo najbolj temne zgodovine izraelskega naroda: premagance je treba pobiti. Nasprotniki partizanov pa s svojim govorjenjem in vedenjem še danes dokazujejo, da bi se po vojni s partizani zgodilo isto, če bi zmagali domobranci. Pri tem bi jim seveda pomagati nacistični zavezniki, čeprav bi se potem ti tudi znebiti domobrancev na podoben način. Tudi zaradi tega je s krščanskega vidika neupravičeno kakršnokoli obtoževanje, temveč je umestno le brezpogojno odpuščanje. To seveda ne izključuje poprave krivic prizadetim, kolikor je mogoče. Med drugim je potrebno tudi dostojno obeležje skupnih grobišč. Kritiki ali kritikanti? In naposled petinštirideset let realnega socializma? Omeniti smo že, da ni slo le za krivice in zločine, kakor nekateri govorijo. Ce bi bila namreč to vsa resnica, potem bi se morali vprašati, kaj so ti, ki tako ocenjujejo ta čas, storiti za osvoboditev izpod »jarma«. Se niso upali odločno žrtvovati za osvoboditev? Ati so morda na različne načine le sodelovati pri uveljavljanju tega sistema in povrhu kar dobro živeti? Zato sedaj seveda tembolj čutijo potrebo po obsojanju in samo obsojanju vsega, kar se je zgodilo v tistem času. Sicer pa, kakor smo že omenili, to ni vsa resnica. Bilo je tudi marsikaj pozitivnega, kakor bi nam brez pomislekov pritrditi tisti ljudje, ki v Jugoslaviji pred drago svetovno vojno niso poznali drugega kakor revščino in trpljenje. Pa tudi sicer se je »obličje« Slovenije, da se izrazim s podobo, spremenilo pre- cej na bolje. Gotovo je treba očitne krivice popraviti. Paziti pa moramo, da ne bomo pri tem delati novih krivic. In končno je treba tudi v tem primera znati odpuščati v pravem pomenu, posebno če se sklicujemo na svojo krščansko vernost, na svoj krščanski etos. Da, prestopiti moramo prag, ki ločuje novo zavezo od stare: torej ne oko za oko, zob za zob, temveč odpustiti tudi se-demdesetkrat sedemkrat, kakor pravi Kristus. Slovenija je država vseh nas! Po dolgem potovanju »skozi puščavo«, če hočete, smo prišli v »obljubljeno deželo« lastne, demokratično urejene države. Pazimo torej, da ne bomo te obljubljene dežele spremeniti v deželo suženjstva, nesamostojnosti in celo tiranije zaradi svoje needinosti in medsebojnih sporov. Resnični sovražniki še vedno prežijo na našo zemljo, z zahoda in s severa. Pa tudi posame- Domobraci so tako šli v boj zoper lastne brate in pri tem združevali popolnoma nemogoče: boj za slovenski narod in vero, kakor so govorili, in sodelovanje z okupatorskimi nacističnimi zločin- ci, ki so hoteli slovenski narod zbrisati z Zemlje. Te svoje naCrte so tudi uresničevali, posebno na Štajerskem. Prav tako pa so nacisti hoteli zatreti krščanstvo, Cesar niso prikrivali. Če bi torej zmagali, bi izginili tako Slovenci kakor kristjani na naših tleh. Ker pa je zmagala OF pod vodstvom KP, smo Slovenci ostali in tudi ohranili svojo vero, kljub nekaterim nasprotnim pritiskom. Torej je bila domobranska poteza popolnoma zgrešena, kakor je to dejal tudi dr. Alojz Kuhar v znamenitem govoru po radiu leta 1944 iz Londona. zniki, ki so med nami zasvojeni z oblastjo, so pripravljeni pogaziti demokracijo in jo nadomestiti s totalitarno oblastjo po svoji zamisli, saj naj bi bila samo to demokracija. Vrednote resnične svobode in demokracije so »v prsteni posodi«, ki se lahko vsak čas razbije. Ce kdaj, je danes še posebej potrebno, da nam evangelijske vrednote brezpogojne ljubezni, solidarnosti in strpnosti predstavljajo luč v prihodnost. Skušajmo tako razumeti Slomškove besede o »sveti veri«, ki naj nam bo luč, in te vere ne odrekajmo nikomur, ki ga vodijo omenjene vrednote, čeprav se niti ne zaveda, da so krščanske. Živimo kot iskreni bratje in sestre, sicer različni, a vendar vsi Slovenci, dobri ljudje. To je bilo vedno vodilo vseh resničnih slovenskih rodoljubov v preteklosti in naj bo tudi v prihodnje. »-Naj nam sveti rodoljubnost iz njihovih grobov,« nam kliče A. M. Slomšek. »Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem!« Vekoslav Grmič NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. aprila 1995 __________PREVRATNIŠKO DIVJANJE V LETU 1945_ Četniki so v Gorici hoteli počakati na Angleže NAŠI KRAJI PRED 50 LETI Če po državni cesti prihajaš iz Krmina v Gorico, boš na zidu ene hiš na začetku vasi Moš še danes opazil napis »Long Ufe the Greatest Vugoslavia«. Se do pred nekaj meseci je bil na zidu druge hiše, na drugi strani ceste, še en podoben napis: »Long Ufe the Vugoslav Royal Army«. Slednjega so prekrili šele pred nekaj meseci, ko so na novo ometali ves zid. Ta dva angleška napisa so v prevratnih dneh spomladi leta 1945 napisali četniki, ki so se v zadnjih dneh aprila umaknili iz Vipavske doline in Gorice pred prodirajočimi slovenskimi partizani, ter v Mošu počakali na prihod zahodnih zaveznikov. V Mošu in drugih sosednjih furlanskih vaseh, tudi Ločniku, Koprivnem in Slo-vrencu tja do Krmina, je bilo v tistih dneh več tisoč srbskih četnikov in slovenskih domobrancev. Na županstvu v Mošu, kjer so nastanili svoje poveljstvo, so namestili tudi radijsko postajo, ki je v prvih majskih dneh držala-vezo s poveljstvom domobrancev v Ljubljani. Menili so se, da bi domobranska vojska iz Ljubljane prišla na Goriško, slovenski partizani pa so to preprečili. Do predaje so se četniki zadrževali tudi v Podgori, postojanke so imeli na Kalvariji. Spomini na takratna dogajanja, tudi na drobne dogodke, so v tem polstoletju, bili večkrat objavljeni v čet-niških in domobranskih časopisih, ki so izhajali in še izhajajo v raznih državah, kamor so se takrat izselili begunci. Tocnejše podatke najdemo v slovenskih knjigah, tiskanih v Sloveniji v povojnem času. V njih so obdelani dokumenti partizanskih in nasprotnih vojaških edinic. O dogajanju v Gorici v tistih dneh sta pisala Luciano Fabi in Luciano Spangher. Anglež Geoffrey Cox, v civilnem življenju novinar, je bil 1. 1945 šef Intelligence Office generala Freyberga, poveljnika 2. novozelandske divizije, ki je v maju 1947 prišla v Gorico in Trst. Leta 1977 je napisal knjigo, ki je kasneje v italijanskem prevodu izšla pri založbi »Editrice gorizia-na« z naslovom »La corsa per Trieste«. Piše tudi o prvem stiku s četniki na Goriškem. Ti so se javili britanskim oficirjem nekje pri Tržiču in jim rekli, da so pripravljeni bojevati se dalje proti jugoslovanskim in ruskim komunistom. Britanski oficirji so jih čudno pogledali in jim dejali, da se morajo predati, ker vojne s Stalinom in Titom sploh ne bo, saj sta vendarle zaveznika. Cetniški oficirji so bili zaradi tega odgovora bili naravnost osupli. Njihova propaganda jih je pitala s protikomunizmom. V ta okvir sodi dogodek, o katerem so takrat, še med vojno, pripovedovali ljudje na Ajševici in v Šempasu: da je namreč neki četniški oficir v Črničah ali nekje blizu ustrelil v radioaparat, ko je iz njega slišal glas kralja Petra, kako jih vabi, da se pridružijo Titu, s katerim naj bi sklenil sporazum. Medtem ko so bile 1. maja na glavnem trgu v Tržiču demonstracije prebivalstva in so kraji do Soče na tem področju že bili polni jugoslovanskih zastav in italijanskih zastav z rdečo zvezdo - delavci in slovenski partizani so te kraje osvobodili že dan pred 1. majem ter Novozelandce pričakali na mostu čez Sočo pri Pierisu, je bila glavnina četniške in domobranske vojske v furlanskih krajih med Krminom in Gorico. Le maloštevilne partizanske enote so jih nadzorovale z briških gričev. Partizanov je bilo vsega skupaj le nekaj sto. Gorici pa se je približevala motorizirana in tankovska partizanska kolona. Do tistega trenutka je vladal nekakšen mir, tudi za-zato, ker je bilo med več kot 20.000 četnikov tudi mnogo njihovih družinskih članov. Britanski častniki in vojaki so v prvih majskih dneh prišli v te kraje. Prvi odnosi med njimi in četniki niso bili najboljši, saj so ti bili zelo dobro oboroženi; ponekod je prišlo tudi do streljanja. V Mošu so se britanski oficirji sestali s četniškim vojvodo Damjanovičem. Z njim so dosegli sporazum, da se prične četniška vojska umikati iz teh krajev, da ne pride do spopadov, in da bo šele kasneje predala orožje. Četnike in domobrance so Britanci razorožili kasneje, v raznih taboriščih v Venetu (najbližje je bilo v Vi-scu pri Palmanovi) in Emiliji. Iz italijanskih taborišč so kaj kmalu te novopečene begunce izselili, tudi s pomočjo Vatikana, v razne države. Četniki so na Primorsko prišli že v letu 1944. Vendar so to bile le manjše skupine, ki so jih Nemci razmestili v posadke v razne kraje. Bili so seveda zelo aktivni v nemških racijah po slovenskih krajih. Četniki so se v teh akcijah še posebej »izkazali«. Slovenski ljudje na našem podeželju, so se jih zaradi tega bali, še bolj kot esesovcev in domobrancev. Glavnina četniške vojske pa je na Primorsko prišla na začetku 1. 1945, ko so se z Nemci umaknili iz takrat že osvobojene Srbije, Crne gore ter Bosne. Nastanili so se v vsej Vipavski dolini in na Krasu, še več jih je bilo na področju Ilirske Bistrice. V nekaterih virih beremo, da jih je bilo 7.000, v drugih pa, da jih je bilo, tudi z družinskimi člani, kakih 20.000. Razpoznavni so bili po dolgi bradi: obrili naj bi se šele takrat, ko se bo kralj Peter vrnil na prestol. Nemci so jih so zadnjega dobro oskrbovali. Prej omenjeni britanski oficir piše, da so bili vsi dobro rejeni in zelo dobro oboroženi, nasprotno pa da je bilo s partizani -zmagovalci, ki so očividno bili podhranjeni in njihova oborožitev je bila najrazličnejša. V zadnjih mesecih vojne, ko je bilo tudi v središču Gorice več atentatov in ko so se zjutraj kar na lepem na mestnih zidovih pojavili napisi, ki so slavili Tita, OF in partizansko vojsko, so ponoči po goriških ulicah hodile okupatorske patrulje. Vhodna vrata v hiše so morala biti odprta. Vsako patruljo je sestavljajo kakih trideset mož: skozi line priprtih oken si lahko videl, da so to bili pripadniki nemške Feldgendarmerie, italijanske policije in karabinjerjev, domobrancev, četnikov, drugih nemških vojakov. Kljub temu pa med njimi ni bilo najboljših odnosov. Da je tako, je bil najbrž najizrazitejši dokaz dogodek v Šempetru 11. aprila 1945, ko so četniki pobili 17 pripadnikov fašistične milice, med temi predvsem goriške domačine. Zaradi tega je med fašisti v Gorici zavladalo veliko nelagodje. Spominjam se tudi dogodka, ki se je nekaj dni kasneje pripetil v Ulici Carduc-ci. V drugem nadstropju stavbe, kjer so sicer sedaj zasebna stanovanja, je bila takrat šola, nižja gimnazija. Pouk v njej je bil izmeničen. Obiskoval sem jo in nekega popoldneva smo na ulici slišali streljanje. Mulci smo bili seveda radovedni in skočili smo do oken pogledat, kaj se je dogajalo dve nadstropji pod nami. Skupina fašistov se je takrat vračala iz Kromberka, kjer so navojnico trgovine spustil in tam so četniki počakali na Nemce, ki so jih prišli rešit z oklepnim vozilom. Ze nekaj dni potem, za datum ne vem, očitno pa je to bilo le nekaj dni pred razsulom, je v mesto iz šempetrske smeri prišlo v koloni nekaj sto četnikov. Pri sodišču so zavili na desno po Ulici Sau-ro in pogledu iz moje hiše izginili v Mazzinijevo ulico. Ljudje so se bali, da bo prišlo do streljanja med njimi in fašisti. Tega najbrž ni bilo. Nekaj ur kasneje se je ista četniška kolona vrnila v Šempeter. Ob straneh so hodili četniki z uperjenimi brzostrelkami, v sredi pa je vsak vojak vodil po dve kolesi. Na ulici so namreč ustavljali ljudi in jim kolo enostavno pobrali. Ko je to videl, je moj oče komentiral takole: »Konec je! Pripravljajo se na beg in tudi kolesa jim bodo prav prišla.« Ne bom se tu spuščal v večkrat obravnavane razprave o poskusih četnikov in domobrancev, da bi ne le pri nas, marveč tudi v Ljubljani, ustanovili »Jugoslovansko kraljevo vojsko v domovini« in počakali na prihod zaveznikov. Razni pisci so nam tudi pojasnili, da na Tolminskem, Vipavskem in na Bistriškem, je v prevratnih dneh prišlo do nekaj takih poskusov prevzema oblasti, očetu so z županstva prinesli ukaz, podpisan od nemškega oficirja, da mora te prostore dati v najem »Socialni pomoči«. To je bila domobranska podporna ustanova. V hiši pa niso delili le pomoči marveč so tam imeli tudi neko kulturno društvo s knjižnico. V hišo so vsak dan prihajali oboroženi domobranci. Župnik Stanko Žerjal, ki je tam vsak dan tudi bil, mi je kasneje povedal, da je tam bila tudi ena izmed javk polkovnika Vauhnika, ki je iz Ljubljane pošiljal »dokumente« Angležem v Švico. Nekaj dni pred razsulom pa so se tam četniki in domobranci domenili, da bodo zasedli Gorico. Tu se hočem omejiti le na opis nekaterih dogodkov, predvsem po osebnih spominih. 29. aprila v Gorici ni bilo več nobenega Nemca. Urejeno so iz mesta odšli večer prej. Poskus dogovorjene skupne zasedbe Gorice s strani četnikov in domobrancev se je izjalovil, ker je neki četniški vojvoda pretrgal ukaz in se s svojimi umaknil na drugi breg Soče čez pevmski most in čez mostiček med Stražica-mi in Podgoro. Tistega jutra so iz šempetrske strani, po ulici Vittorio Veneto, pričeli prihajati četniki. Sli so po Ulici 24. maja do Korza in od tam proti ločniškemu mostu. Kolona je bila nepretrgana. V čez dan varovali delavce organizacije Todt, ki so tam gradili protitankovske utrdbe. V Carduccijevi ulici so se srečali s tremi četniki. Prišlo je do streljanja; ne vem, ali je bil kdo ranjen. Trije četniki so se skrili v trafiko, ki je bila takrat v stavbi na vogalu z Ulico Malta, kjer je danes sedež SKGZ, v prostoru, kjer je danes supermarket. Nekdo je ki pa so baje trajali le po nekaj ur. V Gorici so se hoteli utrditi in tu počakati na Britance. Pa jim ni uspelo. Do sestanka med domobranskimi oficirji in četniškimi vojvodi je prišlo prav v sobi, v kateri sedaj te vrstice pišem na računalnik. Pred vojno je tu bil naborni urad za goriško pokrajino. Po 8. septembru tega ni bilo več in mojemu njej niso bili le vojaki, marveč na vozovih tudi ženske in otroci. S seboj so imeli tudi topove, kamione, avtomobile, in še kar precej koles. V podobnih kolonah so se premikali tudi iz solkanske smeri ter iz Rožne doline po drugih goriških ulicah. Kar na lepem je pričelo pokati. V Stražicah in Podgori je prišlo so spopadov z delavci, ki so branili tovarne. Tako v Stražicah kot v podgorski tovarni je nekaj delavcev padlo. Pokalo je tudi drugod. V glavnem je do spopadov prišlo med četniki in oboroženimi pripadniki CLN, ki so šele tistega dne zagrabili za orožje. Posledica pa je bila ta, da so četniki streljali na vse, kar se je gibalo. Zaradi tega so ljudje ostajali v hišah. Moj spomin se seveda nanaša na to, kar se je dogajalo na križišču pred mojo hišo. Četniki so se mirno umikali že nekaj ur, mimo jih je šlo že kar veliko. Kar na lepem je pričelo pokati. Četniki so se spopadli s karabinjerji bližnje vojašnice v Ulici Sauro. Ne vem, kdo je prvi pričel streljati, dejstvo pa je, da so karabinjerji pobili nekaj četnikov tik pred mojo hišio. Eden je ležal na tleh prav tik vogala sodne palače, eden je prav tako ležal na tleh prav pod mojo hišo, pred vrati trafike Ivanke Vižin, še eden je ležal na tleh prav sredi križišča. Ko je streljanje ponehalo, so se četniki umaknili na varno, njihova kolona se je ustavila, le kak radovednež je skušal pogledati, kaj se dogaja. Očitno je to naredil ravnatelj Josip Nemec v 2. nadstropju moje hiše. Neki četnik je to opazil in ustrelil rafal v tisto smer. Se do pred nekaj leti je bilo videti na fasadi okrog okna posledice tistega rafala. Podobno je bilo na vogalni hiši, to iz podobne otroške radovednosti. Tudi v to okno je neki četnik spustil rafal. Po nekaj urah je četniška kolona zavila iz Ul. Vittorio Veneto v Ul. Faiti. Pot proti zahodu so nadaljevali po drugi cesti. Kot rečeno, so bili aktivni na desnem bregu Soče še nekaj dni. Na Oslavju so 2. maja pred stopniščem kostnice pobili domačina -partizana, ki je hotel na svoj dom. Ljudje so trdili, da so mu z bajonetom vrezali na čelo zvezdo podobno tisti, ki jo je imel na titovki. Zadnjega aprila je bil na našem koncu mir, pa čeprav so se tudi tistega dne četniške patrulje približale našemu križišču. Naslednjega dne, 1. maja, ko so ljudje že bili na cesti in opazovali krvave madeže padlih, ki so jih četniki odnesli s seboj, je nekdo zakričal: »Bežite! Četniki!«. Na mah se je ulica izpraznila. Iz šempetrske smeri je prihajala oborožena skupina ljudi. Hodili so s puškami v rokah, v dolgi koloni, drug za drugim. Ko so prišli do križišča pa je nekdo zaklical: »Partizani so! Naši so!. V trenutku so se okna odprla in ženske so razobesile slovenske, jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo. V tistih hišah je takrat živelo kaj precej slovenskih družin ter tudi protifašistično usmerjenih Italijanov. Moja mati in druge ženske so tiste zastave šivale vso prejšnjo noč. Marko Waltritsch Na sliki: Četniki na Goriškem Krasu. Slika je iz italijanske izdaje Karla Stuhlpharrerja »Le zone d’operazione Prealpi e Litora-le Adriatico 1943-45« s spremno besedo Elia Apiha. Izšla je leta 1979 pri goriški založbi Adamo. Po poteh Pot spomina 1920-1945 To je spominska pot. Pelje nas v Čase od začetka stoletja do fažizma in od nacizma do osvoboditve. To je pot mojih ljudi. To je pot mnogih Tržačanov, v tem mestu tolikih poti, ki se vCasih srečujejo, večkrat križajo in razhajajo. Tudi ta pot raste iz mnogih poti, iz volje, truda, poguma in žrtvovanja mnogih ljudi. Zato je ta pot trenutek hvaležnega spomina. Na to pot lahko vzamemo knjigo Borisa Pahorja, spise in poslovilna pisma Pinka Tomažiča, pridigo Jakoba Ukmarja, pisma na smrt obsojenih, poslovilne krike zapornikov iz Rižarne, pesmi Ljubke Šorli o tržaški Villi Triste, Partizanski dnevnik, besede VirgUa Sceka, Lava Čermelja, SardoCevo Tigrovo sled, spominske pripovedi borcev, pripovedi o življenju Zore Perello, Jožeta Udovica, Franca Se-gulina, Akne Vivoda, Luigija Frausina, Paola Relija, Gabrieleja Foschiattija, Antona Veluščka... ...in imena tolikih tržaških mož in Zena, ki so se borili proti nacifašizmu. 1 Narodni dom, 13. julija 1920 Trst, mesto živahnega delovanja slovenskega nacionalnega tabora, mesto močnega italijanskega in slovenskega delavskega gibanja. 13. julija 1920 fašisti zaž- gejo Narodni dom. Leto 1920, 1921, 1922: fašistične squadre d’azione napadejo delavski dom v Ul. Madonnina, slovenske narodne domove, zadruge, ti- skarno Edinosti, tiskarno Dela in II Lavoratore, šolo Ciril-Metodove družbe, srb-skopravoslavno šolo; slovensko mašo pri Sv. Antonu pa so ukinili že leta 1919. , ' ' .1 ' ' dii , V " ' - • .mi §8 ■i 2 Sodišče Leta 1923 se zaCne ukinjanje slovenskih Sol, sledijo prepovedi tiska, društev, strank, ekonomskih ustanov, imen, jezika. Vzplamti upor. TIGR. Komunisti. Tribunale Speciale per la Difesa dello Stato dvakrat zaseda v Trstu. Prvi tržaški proces, 6. september 1930, 3 Sinagoga ustreljeni v Bazovici. Drugi tržaški proces, 15. december 1941, ustreljeni na Opčinah, ko poteka drugi proces, tudi v Trstu že deluje Osvobodilna fronta. Med nemško okupacijo je tu poveljstvo z upravo vrhovnega komisarja za ozemlje Adriatisches Kustenland. nov. Misel gre Rižarni. Usode Zidov, katoličanov, pravoslavnih, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Italijanov se sedaj tragično srečujejo. 5 Stavba na desni strani gornje slike. V letih nemške okupacije je bilo tu poveljstvo SS, Schutzstaffeln, zaščitnih Cet. Tajna policija Gestapo je imela tukaj celice in mučilnice. MuCili so v stavbi v Ulici Coro-neo 15. B Ul. Cologna 6-8 je imel sedež Ispettorato Speciale di Pubblica Sicurezza, ki je v trstu deloval že od leta 1942, pred kapitulacijo Italije in nemško zasedbo. In danes, koliko znancev, žena in mož, srečujemo in ne vemo, da so prestali preganjanja in mučenja. Kako jim je, ko gredo mimo teh krajev. Slika kaže prizor z dne 27. aprila 1945: Nemci na-tovarjajo in se pripravljajo na beg iz mesta. Se leto pred tem so tudi v Trstu slavnostno pripravljali Hitlerjev rojstni dan: v vojaški paradi po nabrežju so 20. aprila 1944 v mimohodu korakale Čete SS, nemške vojske, italijanski vojaški fašistični oddelki, Čete slovenskih domobrancev. Ulica Ghega Med nemško okupacijo je bil v tej stavbi Nemški vojaški dom. V soboto, 22. aprila 1944 so partižani izvedb atentat. Za represabjo je dalo vojaško sodišče istega dne v stavbi obesiti 52 talcev. Tri tedne pred tem so na Opčinah ustrelili 72 talcev. Na Proseku 10 talcev. Požigi vasi. V Ul. Massimo D’Azeglio 13 so 28. marca 1945 obesi-b štiri ujete elane partizanske sabotažne skupi- NEDELJSKE TEME TRST 1945 1995 Nedelja, 30. aprila 1995 1 Tiskarne, javke, skladišča v mestu Legenda 1. Narodni dom 2. Sodišče 3. Sinagoga 4. Trg Oberdan 5. Ulica Ghega 6. Sv. Anton 7. Zapor pri jezuitih 8. Veliki trg Po poteh osvoboditve nas je vodila prof. Marta Ivašič. Arhivski posnetki: OZE Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Vsa leta vojne je Osvobodilna fronta tajno delovala tudi v srediSCu mesta. V Ul. Mazzini 26 so 2e decembra 1941 skrivno prepisovali Slovenskega poročevalca. V družinskem stanovanju na Trgu Ponte-rosso so iz trgovine skrivno dobavljali Crnilo in barvo, iz tiskarne v Ul. Mazzini pa papir in tiskarski material. Bila so skrivna skladišča in javke OF in KP: v Ul. Car-ducci 34 in 39, v Ul. Valdirivo 20 in 30, v Ul. S. Nicold 30, v Ul. Macchiavelli 1... Tudi v središču mesta je bilo nekaj skrivnih tečajev slovenščine. Pri Sv. Alojziju, v Rojanu, na Greti, pri Sv. Jakobu so skrivni bunkerji, radiooddaj-nik, tiskarne. V mestnih rajonih in v tovarnah so tajno odbori in skrivne Čete Delavske enotnosti-Unitš operaia. Jeseni leta 1944 so štele že 2.000 pripadnikov. V ilegalni tržaški tiskarni Morje so tiskali glasilo Delavska enot-nost-Unitk operaia, ki je izhajalo od avgusta 1944. Pri Sv. Antonu Novem Slovenščina je v pr- pa so slovensko petje vih letih fašizma nasla prepovedali že leta zatoCiSCe v cerkvah, 1921. Slovensko bogo-potem je bila tudi tu služje so obnovili po prepovedana. V cerkvi osvoboditvi, v avgustu pri Sv. Antonu Novem 1945. 7 Jezuiti Obiščimo tudi ta 8: v Villi Triste so kraj trpljenja. V nek- imeli pripadniki danjem jezuitskem Ispettorato Speciale zavodu ob jezuitski mučilnice, tja so cerkvi je bil ženski peljali tudi dekleta in zapor. Misel gre tudi žene iz zapora pri je-v ulico Bellosguardo zuitih. Smrt fašizmu - svobodo narodu »torte al fu6ois*ao liber » s. popelo B Glasilo Odborov Delavske Enotnosti Organe del Com.ltati d*Uhitil Operaia Leto II«, st* 1 I* januarja 3-945* anno II* %o» 1 1. gennalo 1945* 8 Trst, 1. maja 1945 V Trstu so se čete Delavske enotnosti-Unita operaia pripravljale na vstajo že od jeseni 1944. Takrat je bila ustanovljena tudi Komanda mesta. 28. aprila 1945 je od poveljstva IX. korpusa partizanske jugoslovanske armade ob 16. uri po radiu prejela ukaz za vstajo. Slovenski in jugoslovanski partizani IX. korpusa in 4. armade so bili 27. aprila 41 km od mesta, an-gloameriške Čete, ki so prihajale iz Italije, so bile 222 km daleč. Med zavezniki je tekla tekma za Trst. 30. aprila so v srediSCu mesta na poziv tržaškega CLN, Comitato diLiberazione Nazionale, ob vednosti okupatorjev nastopile tudi skupine pod okriljem Corpo Vo-lontari della Liberta. 1. maja 1945 je v mestu oblast prevzela Komanda mesta. Radio London je naznanil, da so v Trst vstopile Titove Čete. Sporadični spopadi so potekali Se 2. maja. Tako v ulici za cerkvijo Sv. Antona, kjer so nastopili manjši tanki, ki so si jih bile pridobile čete Delavske enotnosti. 3. maja 1945 so na Velikem trgu z množično manifestacijo radostno proslavili osvoboditev. Tudi ta znana slika je s tistega dne. Na občinski hiši so v tistih dneh plapolale jugoslovanska in italijanska zastava z rdečo zvezdo, tržaški prapor, ameriška, angleška, sovjetska zastava... Pomlad novega miru Vem, del Trsta v tistih dneh ni praznoval osvoboditve. Zato mora biti tudi drug čas, ko spoznavamo druge poti in razloge, trpljenje in občutljivost drugih ljudi. In vsakdanje življenje. In dogajanje drugje Potem mora priti tudi čas študija, proučevanja, iskanja, čas razločevanja in čas mnogih vprašanj. V tej pomladi 1995 je to pot spomina, da proslavimo in počastimo tiste, ki so z Osvobodilno fronto slovenskega naroda in z jugoslovansko partizansko vojsko šli v zmagoviti boj proti fašizmu in nacizmu. A danes je tudi čas, ko mora vsak kaj storiti za mir. Kako naj proslavljamo petdesetletnico osvoboditve, če ta pomlad 1995 za Bosno in druge v svetu ne bo pomlad novega miru. «' atfiiga I viS^-te-’* < -*S; - •:' - ' f v . .- ;/: ij^ra - na i ■ ; - 2 O Nedelja, 30. aprili la 1995 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. aprila 1995 2 UČENCI OSNOVNE ŠOLE NA PROSEKU ZBRALI SPO%E NON IN NONOTOV OB VISOKEM JUBILEJU ŠOLE i RIŠEJO 200 let proseške šole Kulturne razmere so bile nekdaj na Proseku in Kontovelu prav žalostne. Na vasi je le redek podjetniški kmet znal napisati svoje ime, največkrat pa sploh nobeden. Vendar so se vsaj nekateri zavedali pomena izobrazbe. Tako so 1. julija 1793 predložili župani in starešine s Kontovela in Proseka oblastem prošnjo za ustanovitev osnovne šole. Učilnico in stanovanje za učitelja je bil pripravljen dati Andrej Lukša, šoloobveznih otrok pa je bilo kar 96, od tega 37 na Kontovelu. Skoraj leto in pol so trajale priprave, konCno pa je bil 11. februarja 1795 le nastavljen učitelj Giuseppe Montanelli. Ko je ta 18.12.1799 umrl, mu je sledil Christoph Rie-gler. Pouk je bil večinoma v nemščini in obisk je bil zelo slab. Nekaterim otrokom šola ni ugajala, nekatere so starši zadrževali doma, da so jim pomagali pri hišnih opravilih (deklice so Čuvale mlajše otroke, pometale...; dečki pa so gnali živino na pašo, pomagali oCetu...). Od pouka so izostajali zlasti kontovel-sM otroci in zato so Francozi, ki so bili v naših krajih v letih 1809-1813, leta 1810 določili, naj kontovelski kaplan uCi domaCe otroke v sobi v pritličju kaplanije. Kaplan Tomaž Fischer je res prevzel pouk, toda ni učil dolgo. Ko so se vrnili Avstrijci, so mu iz birokratskih razlogov odv-zeli plaCo in mož je prenehal s poukom. V naslednjih letih je na Kontovelu učil pomožni učitelj Jožef NikliC, za njim pa Boštjan Orehovec. Znatna sprememba je nastala leta 1854, ko je občina zgradila skupno šolsko poslopje za obe sosednji vasi. Takrat ni bila tako visoka kot je danes, bila je le enonadstropna. Drugo nadstropje so dozidali leta 1931-1932. Ko so leta 1854 otvorili današnjo šolo, so na šolskem dvorišču zasadili lipo in hrast, ki nas še vedno razveseljujeta. Zaradi vojnih dogodkov je bila proseška šola v letu 1916/17 zaprta. V poslopju je bila nameščena vojaška bolnišnica. Prosek je bil namreč prva neizpraznjena vas ob frontni Črti. Otroci so obiskovali šolo delno na DevinšCini pri Stoko-vib, pri Buncu na Kržadi in celo v Barkovljah. UCni jezik je bil slovenski, poučevala pa se je tedensko tudi 2 uri ita- lijanščina kot učni predmet. Slovenščina je bila ukinjena v proseški šoli z odlokom z dne 15.9.1927: ”Da quest’anno le clas-si con lingua d’insegna-mento slovena sono sop-presse.” Zaradi tega odloka sledi požig šolskega poslopja od strani organizacije "Borba” dne 9.4.1928. Leta 1931/32 so šolo obnovili in, kot smo že omenili, prizidali še eno nadstropje. Med 2. svetovno vojno je bilo v šoli nastanjeno nemško vojaštvo. Po osvoboditvi, maja 1945 in v nadaljnjih letih je šola delovala pod vodstvom domačih učiteljev. Raziskavo so izdelali učenci 5. razreda Lara Praselj, 5. razred Babica lupila zidove in hrustala omet V svojem prostem Času se je babica veliko igrala s svojo punčko iz cunj. Zelo jo je zabavalo šivati obleke za svojo punčko iz cunj in istočasno šivati nove punčke za svoje sestre. Babica je tudi zelo rada brala knjige, ki jih je našla v splanici svojih staršev. V toplih poletnih večerih je posedala na kamnitem zidku sredi vasi in dolgo klepetala s prijateljicami. Ker jo je šivanje vedno veselilo, jo je mama poslala k neki šivilji, da bi se izučila poklica. Tako je preživela mnogo Časa in se pri delu zelo zabavala. Moja babica se je večkrat oddaljila od družbe in se pritihotapila na dvorišče ter skrivaj lupila zidove in hrustala omet. Očitno je imela pomanjkanje kalcija. Omar Turco, 4. razred Moj dedek Milko Moj dedek Milko je hodil v osnovno Solo na Prosek. Bila je vojna in dve leti ni bilo pouka, Sola je bila zasedena od nemških sil. Po vojni je začela slovenska Sola. Vsak razred je imel od 25 do 30 učencev. V razredu so bili fantje posebej in deklice posebej. Moj dedek je hodil pet let v Solo. Neža Kapun, 3. razred Vasovanje v sosednji vasi Lesena peresnica babice Milke Moj dedek Albino Umek, ki ima danes 72 let, mi je pripovedoval, da je nekoč mladina redno hodila k maši. Po končani maši so se zmenili, kam bodo šli popoldne in kje se bodo dobili. Zbrali so se na placu sredi vasi ali pred gostilno. Od tam so šli peš v drugo vas povabit punce na ples, Ce je bil. Ker niso imeli vsi enake vsote denarja, so dali ves denar skupaj tako, da je vsak lahko spil eno osminko vina. Večkrat so jih fantje sosednje vasi obkolili, da bi jih preteph, ker so jim pobrali punce. Včasih jim je uspelo pobegniti, vCasih pa so jih dobih. Domov so se vraCah peš in na ves glas prepevali slovenske narodne pesmi. Moj dedek pravi, da so bih takrat zelo veseh Časi. Martin Stoka, 5. razred To mi je pripovedovala babica TerCelj Milka. Družina moje babice je bila srednje premožna. Zato so vsi »Učiteljica« Sasso Moja babica Olga je hodila v Solo v času fašizma, ko so bile slovenske Sole ukinjene. Pouk je bil samo v italijanskem jeziku. Zaradi takratne vojne je bil pouk nereden. O tistih časih ima zelo grde spomina, ker se otroci med poukom niso smeli pogovarjati v slovenskem jeziku. Se danes se babica spominja, da ji je učiteljica Sasso dala krepko zaušnico samo zaradi tega, ker se je s soSolko pogovarjala v materinem jeziku. Babica se spominja tudi, da je bila večkrat kaznovana, ker ni redno prinašala denarja za spričevalo in šolske zvezke. Doma pa niso imeli denarja niti za hrano. Martina Lisjak, 3. razred otroci imeli kaj malega. Babica je med šolskimi potrebščinami imela radirko, pero in črnilo, svinčnik, lesene barvice in tudi lepo leseno peresnico. Bila je srečna, ker je imela strica, ki je bil zelo priden mizar in ji je izdelal zelo lepo leseno peresnico. Na zgornjo stran pere-snice je babica narisala z lesenimi barvicami lepo risbo. Giada Stocca, 4. razred Usnjena torba Moja babica je imela usnjeno šolsko torbo. Nosila jo je z eno roko, pred njo jo je imela moja teta. Učitelji so bili precej strogi. V tretjem razredu je imela babica učiteljico, ki je kaznovala otroke tako, da so ostali še eno uro z njo na šoli. Pot v šolo je bila kratka. Takrat ni bilo avtomobilov, pot je bila bolj vama, zato je lahko hodila sama v šolo. Federica Ghersini-ch, 3. razred Leonardo Druscovlch, 1. razred Nekoč so učitelji učencem m itelii nalagali nmo naloge Moj dedek Marcelo, ki ima 64 let, mi je takole pripovedoval: »Ko je končal pouk, smo šli domov in napisali nalogo, katere je bilo zelo malo. Nato smo stekli na domenjen kraj, ki je bil vsak dan drugačen; izbirali smo med »Hribom, Piljem, Križcem ali Lokvijo«. Igrali smo se z raznimi igračami, ki smo jih naredili iz lesa ali podobnega materiala. Tudi lovljenja in tekanja ni manjkalo. Vozili smo se tudi po cestah z lesenimi vozički, ki si jih je vsak izmed nas naredil doma. ZveCer pa, ko se je stemnilo in nismo mogli veC tekati, smo v skupini hodih od hiše do hiše in po poti klepetali. Nato smo posedli okoli ognjišča, kjer so nam starejši ljudje pripovedovali pravljice. Pozno zveCer pa smo odšli vsak na svoj dom in šli spat na postelje, ki so bile postlane s koruznimi listi. Deborah Vitez, 5. razred Za kazen so učenci klečali na soli Moji noni Romana in Rina sta obiskovali šolo v Sempolaju in v Prečniku. Učiteljica je prihajala iz Gorice. Bila je debela. Imela je Cmo haljo. Halja je imela spredaj gumbe in je segala do gležnjev. Obuta je bila v cme škornje (cižne) z vezalkami. Tako je bila oblečena poleti in pozimi. Bila je zelo stroga. Vlekla je otroke za lase in dajala klofute. Včasih je udarila otroke po prstih z lesenim metrom. Za kazen so morali1 klecati na debeli soli. Pouk je bil v italijanščini. Učiteljica je bila Slovenka, ampak ni dovolila, da bi uCenci spregovorili v materinem jeziku. Ce je slišala slovensko besedo, jim je rekla »sciavbali »asina». Mirko Kante, 3. razred Šolske potrebščine Ko je moj dedek hodil v šolo, je imel naslednje po-trbščine: Črtalo, svinčnik, radirko, risanko, zvezek in knjigo. V drugem razredu je uporabljal pero in Crnilo. Vse to je imel v plameni torbi. Za malico je imel kruh in sirCek. Predpasnika ni imel. Moja nona pa je imela Crn predpasnik z belim ovratnikom. Do tretjega razreda je imela okoli ovratnika plavo pentljo, potem pa rdečo. Matej Guštin, 3. razred mmmmm sola M PAALC Kit seda®sg, m @ , S ^ Tako se je nekoč zbirala mladina Nekoč se je mladina zbirala drugače kot dandanes. Podatke sem dobila pri moji babici, zato se to v glavnem nanaša na zabave in prosti Cas deklet v vasi. Moja babica se imenuje Marija Majevski in ima danes 80 let. Ob nedeljah popoldne se je mladina sprehodila po Napoleonovi cesti. Takrat ni bilo diskotek, zato so redkokdaj plesali. Toda organizirali so ples enkrat na leto na "Brjarju”, kjer so se lahko srečah. To se je zgodilo maja meseca. Kina takrat še ni bilo. Kinodvorano so zgradili na Proseku leta 1928. V kino so hodih ob nedeljah, sobotah ah sredah. Na žalost se je hodilo v kino največ dvakrat na_ teden, zaradi pomanjkanja denarja. Vsako leto, 2. februarja vsa mladina in odrasli so šh s svečkami v rokah do pečine. Revnejša mladina je hodila delat v Trst. Do Barko-velj so sh peš, od tam dalje pa so se peljali s tramvajem. Po delu pa so šla dekleta po drva za peč. Nezaposlena dekleta so delala doma in na njivi ter zjutraj so nesle prodajat mleko v Trst. Vsako leto se je 15. avgusta mladina zbrala in šla celo do Sv. Gore. Hodih so celih 12 ur. V skupini je bilo 10 -15 punc, ki so na placu v Mirnem skuhale ”pašto”, kajti niso imele denarja, da bi si privoščile kosilo v gostilni. Včasih je bila procesija od Solkana do Sv. Gore z baklami v rokah. Na Gori je neka Tinca ponujala prenočišče. Nekatere punce so se tam ustavile. Potem se je zaCel tečaj šivanja pri Nabergojevih. Učila je Dora Martelanče-va. Fantje pa so se začeli zbirati pri društvu Primorje, kjer so igrah nogomet. Pozneje so ustanovili knjižnico. Od takrat so si fantje in dekleta sposoje-vali mnogo knjig, kajti kupiti knjigo je bilo za nekatere predrago. Nato je bil ustanovljen pevski zbor Hajdrih. Na žalost je pevski zbor prenehal z delovanjem v Času fašizma leta 1930. Imeli so tudi duhovnika. Bil je zelo strog, pazil je na vso mladino kaj dela. Toda fašisti so tudi njega odslovili. Tako se je nekoč zbirala mladina. Zinajda Kodrič, 5. razred »Odpeljali so nas v taborišče« Moja babica Ban Slavka mi je takole pripovedovala: »Pred drugo svetovno vojno smo se ob nedeljah zbirali in s kolesi krožili po vsej Vipavski dolini, seveda z dovoljenjem staršev. Med vojno smo se zbirali v krožkih in smo za partizane zbirali tobak, denar, hrano, obleke in še razne druge stvari. Učili smo se slovenskega jezika, ker so vse šole bile italijanske. To smo delali, dokler so nas Nemci s pomočjo vaških vohunov zasačili in nas odpeljali v zapor. Po dveh tednih so nas odpeljali v koncentracijsko taborišče. Jaz sem imela takrat 17 let. Po vojni smo se tisti, ki smo se sreCno vrnili domov, zbirali v skupine: nekateri smo peli v pevskem zboru, drugi so igrali pri godbi. V pro-seškem Dijaškem domu (kjer je sedaj otroški vrtec) smo prirejali prireditve in predstave.» Veronika Zuzic, 5. razred Najraje so Igrali bankuc^ In briško Ko sta bila dedek in babica majhna, niso poznali televizije, ne radia. Posebno pozimi, ko so bik dnevi krajši in mrzli, so se otroci kratkočasili na različne načine. Deklice so se na primer učile šivanja. Stikale so prte, rjuhe in drugo perilo, ki naj bi jim služilo za doto. Včasih pa so si izdelovale punčke iz starih odvrženih cunj. Tekmovale so, katera si bo naredila najlepšo. Med skupnimi igrami pa je bila najbolj priljubljena tombola. Seveda takrat niso imeli take tombole, kot jo imamo mi. Številke so pokrivah s fižoli. Druga taka igra, ki so jo zelo radi imeli otroci, je bila »Gioco delToca«. Igrah so tudi na karte. Najraje so imeli »bankuc»in briškolo. Včasih, ko je bilo zelo mraz, so se posedli okoli ognjišča ah peci in so si lagali eden drugemu. Zrna- in briškolo gal je tisti, ki se je najbolje zlagal. Pravih so si tudi vice. Ko so se odpravljali spat, jim je babica pripovedovala pravljice in razne zgodbice. Večina od teh so pripovedovale o strahu. Vse to morda izgleda precej dolgočasno, a moj ded pravi, da so bih takrat otroci srečnejši od današnjih, Čeprav niso imeli televizije ne polnih trebuhov. Mitja Nabergoj, 4. razred Hudi časi Ko so bili moji dedki majhni, je bila vojna. Gasi so bili zelo hudi. Bilo je malo kurjave in še manj hrane, otroci pa so bili vseeno sreCni. Tomaž Celuta, 2. razred »Velikokrat sem hodila v šolo bosa in sama« Moja babica mi je tako pripovedovala: »Osnovno šolo sem obiskovala na Proseku in na DevinšCini. Ko sem obiskovala osnovno šolo, sem potrebovala marsikaj, najbolj sem potrebovala svinčnik in zvezek. Vse sem redno spravljala v platneno šolsko torbo. V torbi so našle svoj prostor tudi knjige, ki so mi jih v šoli podarili. V šoli smo imeli tudi Cas za malico, to je košček kruha, ki je bil večkrat star in suh. Obleke, ki sem jih nosila, sem večinoma dobila od drugih oseb. Čevlje pa so dali enkrat na leto v šoli. Velikokrat sem hodila v šolo bosa in to tudi pozimi. Povedati moram, da nisem redno obiskovala pouka. Tisto malo, kar sem hodila v šolo, se spomnim, da so me poučevali strogi, a tudi dobri učitelji. Kaznovana pa sem bila za vsak nic. Spomnim se, da mi je učitelj nekoC prismolil tako zaušnico, da mi je curljala kri iz ust. Imeli pa smo tudi druge kazni. V šolo sem hodila peš in to večinoma sama«. Edvin Stoka, 3. razred Klečanje V starih Časih so bili učitelji zelo strogi in dajali so hude kazni. Ce so klepetali, jih je učitelj poslal v kot. Morali so klecati v kotu. Po malici je prišel učitelj v razred in je pogledal, če imajo čiste roke. Kdor je imel umazane roke, je s palico dobil po njih. Kadar česa niso znali, so morali to napisati 50-krat ali 100-krat. Jana Gustih, 3. razred. Sandi Šuc. 1. razred Vasilij Kante, 1. razred Gospod Pepi v 1. razredu Včeraj, 22. februarja, nas je obiskal gospod Pepi Starc. (Sandi) Pripovedoval nam je, kako je bilo, ko je bil on učenec na tej šoh. (Anja) Pouk je potekal v italijanščini in otroci niso smeh spregovoriti v slovenskem jeziku. (Vasilij) Kdor je to storil, je bil strogo kaznovan, dobil je od lje od □kah. učitelja s šibo po rol (Marvin) Zvezki so stali 50 »cente-zimov« sh 1 liro, knjige pa so uCencem darovati v šoli. (Jana) Pouk je trajal štiri ure. Učiti so se italijanščino, te- lovadbo, ročno delo, risanje, petje, matematiko in zemljepis. (Ivana) Dobivati so tudi spričevalo. najvišja ocena je bila ena, najnižja pa pet. (Oliver) Za malico so imeti suh kruh (nekateri namazanega z marmelado) ali sadje. (Jan) Jan Sossl, 1. razred Na božič Na božiCni predvečer je moj ded počakal, da pridejo starsi iz Trsta. Prinesli so mu jabolka, pomaranče in orehe. Potem je mama pripravila večerjo. Opolnoči je ded Sel k sveti masi. Tudi za novo leto je dedkova mama pripravila dobro večerjo, ker ni bilo svete mase, so prepevali doma pri ognjišču. Tereza Pertot, 2. r. Babice so šle zadnji dan leta zgodaj spat NekoC so prababice za praznike počistile vso hišo. Babice pa so pripravljale slaščice in potice, otroci pa pripravljali jaslice in božično drevo. Za božic opolnoči so šh vsi k sveti maši. Babice za zadnji dan leta niso Čakale polnoči, ampak so šle zgodaj spat. Drugo jutro so šh vošCit sreCno novo leto mami in očetu, nato so se odpraviti in hiteti vošCit še sosedom in sorodnikom. Otroci so dobili jabolko in pomarančo. Zvečer, ko so se otroci vrniti domov, so šteti, kdo je dobil veC sadja. Vsi otroci so se veselili, za kar so dobili. Aleše Vescovi, 2. razred Marvin Rpan, 1, razred Moj nono Riko V otroških letih je bil moj nono Riko Majovski reven kot večina drugih otrok. V šolo je hodil obut v copate, ki sojih sešiti doma. Nekateri uCenci so prihajali celo bosi. Premožnejši so nosili Čevlje. Pozimi so oblačili pumparice in doma pletene nogavice. V razredu so imeli Cm predpasnik z belim ovratnikom. Ko so šli na fašistične proslave, so nosili Cmo srajco. Na naramnicah je bil kovinski M - Musolini. V mrazu so imeli suknjič. Kdor ga ni imel, ni prišel v šolo. Jernej Bufon, 3. razred t z—- v 2 2 Nedelja, 30. aprila 1995 A A— Nedelja, 30. aprila 1995 2 o, , “ ŠTUDIJSKI PROGRAMI / KA SE ŠTUDENT-NA^S^' A '^ZO NE VOZI Z AVTOBUSOM, RAC PA Z LETALOM S kovčkom, polnim upovin pričakovanj, v tujino -domov pa obogateni za jiovo, zanimivo izkušnjo Za obogatitev univerzitetnega vsakdana: semester v tuji državi! Mednarodne izkušnje na študijskem in profesionalnem področju so danes že skoraj conditio sine qua non za bodočo zaposlitev in kariero mladih. Vse veC študentov se zato odloči, da bo vsaj za nekaj mesecev prekoračilo meje svoje ožje domovine. Dobro poznavanje enega ali več tujih jezikov, železna volja (birokratske težave študentov ne izpustijo iz svojeh krempljev niti v tujini), kanček poguma in predvsem veliko zanimanja za svet, ki se ti je zdel doslej tako zelo daleč: to je nujna prtljaga vseh, ki se odpravijo na tuje. Na tuje - no, danes traja vožnja v London približno toliko, kot je pred štiridesetimi leti trajalo popotovanje od Trsta do Ljubljane, pa so se kljub temu Tržačani množič- no selili v slovensko prestolnico. Francija, Velika Britanija in Nemčija se zdijo danes na dosegu roke: vse več je študentov (tudi tržaške univerze), ki se prijavijo na okenca, kjer dobijo informacije o projektih Erasmus, Tempus in Lingua. In vse več je tudi študentov iz drugih držav, ki prihajajo v Trst. O tem, kakšen je bil njihov prvi stik z mestecem, o katerem najbrž v svoji državi niso nikoli slišali govoriti, bomo morda obširneje poročali kdaj drugič. Danes posvečamo prilogo predvsem “našim”, ki so v prejšnjih akademskih letih odjadrali v dežele, katerih jezik in kultura so jih najbolj privlačevale. Izkušnje? Pisane in razoni-like: odvisno pač od pričako- vanj, s katerimi so se mladi podali na pot, od želja in upov, od univerz, katerih gostje so bili, od ljudi, ki so jih srečali. Dogodivščine? Tudi teh je najbrž toliko, da bi jih na dveh straneh s težavo našteli vse. Toda nikakor ne gre vznemirjati staršev, katerih sin ali hči se odpravljata v tujino, s tem, kako ti lahko nepričaovano poči guma najetega avtomobila, kako različna od naše je hrana, ki ti jo ponudijo, kako težko je v tujem jeziku tujemu zdrav-. niku razložiti, kaj točno te boli. Napredek pri študiju? O tem pričajo izpiti (predvsem tisti iz tujega jezika), dolgoročno pa bodo rezultati na dlani, ko bodo mladi “Era-smusovi pristaši” stopili v svet dela... Matejka Grgič LONDON / IZKUŠNJE TRŽAŠKEGA ŠTUDENTA Trideset s pohvalo angleški unive ABERDEEN / "FULL IMMERSION" V ANGLEŠKO LITERATURO Poleg študentov, ki se odločijo za občasni študij v tujini v okviru programov Erasmus, Tempus in Lingua, so tudi taki, ki prehodijo na tujem vso svojo univerzitetno pot. Eden izmed »pogumnih« je David Je-lerčič, ki se je po uspešno opravljenem znanstvenem liceju (kjer pa je po njegovem mnenju vse premalo poudarka na res znanstvenih predmetih) odločil za študij inžinir-stva na enem od londonskih koledžev. Potrebne informacije je dobil na tržaškem sedežu British school, kjer je obiskoval tečaj angleškega jezika. »Univerze v Veliki Britaniji sprejemajo vsako leto omejeno število novov-pisanih študentov. Zato so razredi manjši kot v Italiji, kar znatno vpliva na odnos med študenti in profesorji,« je povedal David. Tudi z birokratskega vidika so angleške univerze bolje urejene od naših: nobenih vrst, nobenega čakanja, računalniško mej ene knjižnice... Različen je način poučevanja: študent mora obvezno slediti lekcijam, med letom mora opravljati neke vrste domače naloge (v glavnem so to referati, poročila eksperimentov), veliko teze polagajo docenti tudi na praktično delo, ki ga študenti opravljajo skupinsko. Kako pa izpiti? »Izpiti so pri nas pisni, to pa zato, da bi bili dani vsem študentom res enaki pogoji. Ocena ne upošteva samo izpitne naloge, pač pa tudi celoletno delo študenta.« Studenti angleških univerz, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU, morajo plačati letno pristojbino, ki znaša 7.500 funtov, študenti iz držav članic pa plačujejo le stroške za hrano in prenočitev. Angleškim študentom plačuje stroške občina. »Koncept univerzitetne takse je za Angleža tuj: plačati je treba le strošek, ki ga ima univerza s posameznim študentom, breme pa si prevzame občina, v kateri študent živi, saj plačuje vsaka družina (ne glede na to, če ima študirajočega otroka) davek za študijske dejavnosti.« David dobro pozna tudi ameriške koledže, saj je v okviru kulturne izmenjave med univerzama nekaj časa študiral na univerzi v Berkeleyu (Kalifornija), poleg tega pa je za določeno obdobje preživel tudi na Holandskem. »Toda angleški sistem mi od vseh še najbolj ustreza,« dodaja naš sogovornik. Junija bo v Londonu zagovarjal svojo diplomsko nalogo in tako po točno štirih letih študija (toliko jih namreč predvideva smer, ki si jo je izbral), zaključil svojo univerzitetno kariero. No, o kakem pravem zaključku je v njegovem primeru bolj težko govoriti, saj so medtem že sprejeli Davidovo prošnjo za izpopolnjevalni študij na prestižnem MIT-u (***Massa-chussets Institute of Te-chnology***), tako da ga bo sla po znanju po vsej verjetnosti popeljala čez lužo... »Ko bi le lahko imeli Campus tudi mi nas!« O projektu Erasmus se je z nami pogovorila Manica Maver, ki študira moderne jezike na tržaški univerzi. Lani se je Manica odločila, da se vključi v projekt, ki ji je omogočil, da je preživela nekaj mesecev na Škotskem. Za študenta modernih je-ziov je skorajda nujno, da živi nekaj mesecev v državi, kjer je jezik, ki ga študira, materinščina. Manica je želela udeležiti se tega programa, vendar je vedela, da so možnosti omejene, ker nudi inštitut študentom angleščine le pet mest letno. Kdor se udeleži projekta Erasmus, dobi finančno podporo, ki pa je zelo skromna in ne krije vseh stroškov za potovanje in bivanje v tuji državi. Studenti prvega Danes Erasmus, jutri Socrates S prihodnjim akademskim letom naj bi se studijski programi Erasmus, Tempus in Lingua združili v enotni projekt SOCRATES. Uradno je projekt stopil v veljavo s 1. januarjem 1995, zaključil pa se bo leta 1999. Na tržaški univerzi točnejsih podatkov o programu Socrates še nimajo, saj zaenkrat Se niso prejeli Uradnega lista EU; študenti, ki se bodo v bližnji prihodnosti obrnili na pristojni urad, bodo zato dobili se vedno zastarele informacije o programih, ki jih uradno že ni veC. Odgovorni za kulturne izmenjave med univerzami so nam namreC povedali, da bo program Socrates stekel Sele z letom 1996. Program Socrates bo zasnovan nekoliko sirse kot dosedanji projekti. Vključeval bo tako študente evro- znanje tujih jezikov, spodbuditi zavest o skupni evropski pripadnosti, omogočiti mednarodno priznavanje šolskih in univerzitetnih diplom, pa tudi izpitov, ki jih je študent polagal na tujem. Vsaka država članka EU bo razpolagala s skladom, ki bo študentom omogočal prejem štipendij za izpopolnjevanje v tujini. Stipendije bodo zainteresiranim dodelili na podlagi družinskih dohodkov. Studenti bodo lahko na tujem ostali najmanj tri mesece, najdlje pa leto dni. Poleg običajnih tečajev naj bi sledili tudi lekcijam, pri katerih bi bolje spoznavali kulturne in gospodarske specifike dežele, v kateri študirajo. Eden izmed ciljev projekta je tudi poznavanje manj razširjenih jezikov. V okviru programa Socrates bo po- V Ulj Ulit; Veti UU leliVU »mudite G V IV- V v iv v M £'*''&*****»" ----------I' ~ pskih univerz kot tudi višješolce. sebna pozornost namenjena izpo-Cilji pobude so raznoliki, navezujejo polnjevalnim tečajem in mednarodni pa se na prejšnje programe: poglobiti izmenjavi uCnega osebja. letnika se ne morejo vključiti v program; Manica sama zainteresiranim svetuje, naj se javijo šele ob koncu svoje študijske poti. Tržaška univerza ne prizanva namreč izpitov, ki jih študent opravi v tujini, ker je sistem poučevanja drugačen. Manica je v Aberdeenu vendarle opravila nekaj izpitov, ker pa so bili po snovi zelo specifični, so ji v Trstu črtali le del programa izpita iz angleške literature. Manico je najbolj navdušilo dejstvo, da je na Škotskem okusila, kakšno je pravo univerzitetno življenje: »Živela sem v Campusu, ki je pravo mesto v mestu, ki združuje izključno univerzitetne študente. Ti se lahko srečujejo v krožkih, ukvarjajo se lahko s športnimi dejavnostmi - cene so seveda zelo ugodne -klubi za tuje študente organizirajo izlete po Škotskem... V Trstu pa vsega tega ni, ker v Italiji ne poznamo pomena ureditve, ki bi predvidevala pojem Cam-pusa.« V Aberdeenu se je Manica morala spopasti s povsem drugačnim šolskim sistemom. Prva stopnja univerze je v Shakespearovi deželi pravzaprav neke vrste nadaljevanje višje srednje šole; študenti jo lahko obiskujejo že pri sedemnajstih ali osemnajstih letih. Prav zara- di tega so študenti pod strožjo kontrolo profesorjev, slediti morajo lekcijam in se obvezno vključiti v “tutorials". Sistem tutorials od študentov zahteva, naj dnevno sledijo lekcijam, enkrat tedensko pa se srečujejo v manjših skupinah in razpravljajo o programu, o prebranih knjigah in to pod vodstvom tutorja, se pravi asistenta ali mlajšega profesorja. Ob koncu leta je na vrsti glavna naj- počembnejša preizkušnja in sicer izpit. Vsi izpiti so pismeni, končen uspeh pa upošteva tudi mero sodelovanja pri “tutorials” in oceno referata, ki ga študent mora oddati pred izpitom. Manica se je zelo navdušila nad življenjem na Škotskem: »Ko sem dospela v Aberdeen, sem se počutila potrto, nisem razumela nobene besede. Tam imajo svoj dialekt in svojo igovorjavo. Ko pa sem se vživela v tisti svet, sem morala že odditi in s težkim srcem sem zapustila prelepo Škotsko.« Stran urejajo: Matejka Grgič Luana Grilanc Valentina Repini Nadja Roncelli ERASMUS / RAZLIČNE IZKUŠNJE V FRANCIJI, ANGLIJI IN NEMČIJI Trije študenti pripovedujejo... Tradicionalna nemška urejenost tudi tokrat brez tekmecev Erasmus je nedvomno zelo zanimiva pobuda, saj nudi študentom možnost, da za več mesecev študirajo v tujini in spoznajo drugačno univerzitetno stvarnost. Seznanili smo vas z birokratsko platjo tega projekta, vendar bi vam radi predstavili tudi mnenja nekaterih študentov, ki so to možnost izkoristili. V ta namen smo zbrali, nekaj pričevanj slovenskih študentov. Varka Kozlovič obiskuje Oddelek za diplomatske vede v Gorici in je preko Erasmusa odpotovala v Egham (mestece blizu Londona), kjer je šest mesecev študirala in zbirala gradivo za tezo. Varka se nam je pritožila zaradi slabe organizacije; ko je dospela v Egham, so se namreč tečaji na univerzi že začeli, zato ni mogla polagati izpitov. Težave je imela tudi s prenočiščem, ker je bilo zaradi velikega števila tujih študentov vse zasedeno. Za prekomerno število gostov na eghamski univerzi pa je kriv profesor, ki je odgovoren za organizacijo, ker je želel poslati v tujino čimveč študentov. Vsekakor je Varka rešila problem s tem, da se je preselila v London, kjer je brez težav dobila stanovanje. Kljub težavam je zelo zadovoljna s svojo izkušnjo in svetuje tudi svojim kolegom, da izkoristijo možnost, ki jo ponuja Erasmus: »Potovanje in študij v tujini te obogati z dragocenimi izkušnjami, poleg tega lahko vzpostaviš pomembne stike.« Tudi Daša Radovič obiskuje Oddelek za diplomatske vede v Gorici in je lani s pomočjo Erasmusa nekaj mesecev preživela v Parizu, kjer je obiskovala tečaje na Sorboni. Daša se je brez večjih težav vključila v novo študijsko stvarnost. Tuj jezik ni predstavljal nobene ovire, zato je tudi uspešno opravila dva izpita, priznala pa je, da so programi za tuje študente manj zahtevni. Daša je poleg predvidenih obiskovala tudi dodatne tečaje, na katerih je dobila mnogo zanimivih informacij za svojo tezo. V Parizu si je tudi ustvarila jasnejšo sliko glede izpopolnjevalnega študija, saj se namerava specializirati iz ekonomije držav v razvoju. Daša nam je potrdila, da je organizacija pomanjkliva: stanovanje si mora zainteresirani priskrbeti sam in Erasmus krije samo štirideset odstotkov vseh stroškov. Na vsak način je naša sogovornica zelo zadovoljna s svojim pariškim doživetjem, bodisi zaradi študijskega izpopolnjevanja, bodisi za številne zanimivosti in novosti, ki jih je lahko spoznala v najbolj opevanem mestu, znanem po umetnosti in živahnem življenju. Sedaj se bomo preselili v Nemčijo in točneje v Regensburg. V starem bavarskem mestu je deset mesecev študiral Matej Caharija, ki obiskuje Oddelek za zgodovino tržaške univerze. Prvo težavo, ki jo je moral Matej premostiti, je bil drugačni način študija na nemških fakultetah; študenti so aktivnejši in se udeležujejo številnih seminarjev, profesorji vsklajujejo svoja mnenja s študentovimi ipd. Tak način študija zelo motivira mlade. Programi izpitov so enaki tako za tuje kot za domače študente, vendar so profesorji s tujci manj zahtevni. V nasprotju z Varkino in Dašino izkušnjo je Matej pohvalil odlično organizacijo Erasmusove podružnice v Regensburgu. Uspešno je podal štiri izpite, vsekakor meni, da cilj študija v tujini ni izključno dobra ocena na indeksu, ampak enkratna priložnost, da pobliže spoznaš drugačen način življenja, ljudi, da se mlad človek nekako nauči mobilnosti in se ne zasidra izključno v enem mestu. LJUBLJANA / TUDI BLIŽNJA SLOVENIJA NUDI DRAGOCENE IZKUŠNJE Program Tempus obvezna vozovnica za Vzhodno Evropo Poleg programa Erasmus, ki ima, glede na število udeležencev, med mladimi veliko uspeha, se je znotraj Evropske skupnosti uveljavil tudi projekt Tempus. Z razliko od prvega ta ni vezan samo na univerzitetno okolje, ampak spodbuja obširnejše vzpostavljanje stikov med mladimi in skupno medsebojno spoznavanje študentov vzhodne in zahodne Evrope. Tempus je akronim za angleški izraz “Transeuropean Mobility Univer-sity Scheme”, kar pomeni projekt za tranzevropsko univerzitetno mobilnost. Program je nastal ob koncu osemdesetih let z namenom, da bi nudil študentom možnosti izmenjav med univerzami držav Evropske skupnosti in držav srednje ter vzhodne Evrope. Program se je razvil preko treh faz in sicer v prvi in drugi fazi so udeleženci izbirali pretežno med Poljsko in Madžarsko, zanimanje je bilo torej osredotočeno na srednjo Evropo. Da- nes je program Tempus prešel že v tretjo fazo, študentje se najraje odločijo za obisk vzhodne Evrope, predvsem pa držav bivše Sovjetske zveze. Kdor bi se rad udeležil programa, se mora najprej obrniti na koordinatorja lastnega inštituta. Če pa koordinatorja ni, se lahko pozanima pri uradu Erasmus-Tempus, ki se nahaja na Trgu Europa med Ekonomsko fakulteto in osrednjim blokom; na uradu naj se javi pri gospe Bressan. Pogovorili smo se s Petrom Rustjo, ki je pred kratkim diplomiral na tržaški univerzi iz tujih jezikov. Peter se je v akademskem letu 1991/92 udeležil projekta Tempus. Prijavil se je kot “free mover”, to pomeni, da si je sam organiziral enoletno bivanje v Ljubljani. S svojo izkušnjo je Peter zadovoljen, ker se je prijavil ob koncu svojega univerzitetnega študija. Sam svetuje vsem tistim, ki bi se radi ude- ležili programa, naj se za to odločijo, ko so že opravili izpite, kajti tržaška in nasploh vse italijanske univerze ne priznavajo izpitov, ki jih študenti polagajo v državah, ki niso članice Evropske skupnosti. Peter je obiskoval univerzo v Ljubljani, kjer se je sicer počutil kot doma, saj je Ljubljano že dobro poznal. Povedal nam je, da je študij v Sloveniji precej drugačen od našega: študijske smeri so namreč zelo poglobljene in tudi študijski načrti so vnaprej strogo določeni. Peter je v Ljubljani pisal svojo diplomsko nalogo, navezal je stike s profesorji in imel odprt dohod do arhivov in knjižnic, kjer je iskal gradivo za tezo. Ta prezkušnja prav gotovo ni povzročila Petru večjih težav, ker je že poznal mesto in svet, s katerim 'se je srečal, mu je bil cisto domač. Tovrstne izkušnje pa so seveda nekaj edinstvenega in mlade nedvomno obogatijo. Programi za študij na tujem: Erasmus, Tempus, Lingua Univerzitetnim študentom so na voljo nekateri evropski študijski programi, ki omogočajo dopolnjevanje rednega študijskega načrta s prav gotovo privlačnim študijem na kakem drugem vseučilišču, v drugi evropski državi. Ti programi (med najbolj znane prištevamo predvsem program »Erasmus«) so v bistvu študijske izmenjave, študentje se preko poverjenih profesorjev na vsaki fakulteti povežejo s pobrateno univerzo v tuji državi, kjer potem preživijo en semester ali pa celotno akademsko leto. Tovrstni programi Evropske unije pa se ne omejujejo le na študente, temveč vsklajujejo tudi razne možnosti začasne »izmenjave« profesorjev in drugega poklicnega univerzitetnega kadra med vseučilišči širom po Evropi. Cilj programa »Erasmus« je spodbujanje vseevropske miselnosti povezovanja med univerzami in izredno dragoceno kulturno obogatitev akademikov, ki se v ta program vključijo. V ta okvir seveda spada tudi pridobljeno znanje tujega jezika, ki je nedvomno zelo močna spodbuda za vsakega študenta, ki želi razširiti svoje kulturno obzorje. Sam program je stopil v veljavo že leta 1987, ko ga je Ministrski svet Evropske skupnosti dokončno odobril. Zanimivo ime (Erasmus) se sklicuje bodisi na velikega humanista Erazma Rotterdamskega, kot na okrajšavo naziva »Europeaii Community Action Scheme for the mobility of univer-sity students«. Kaj nudi program »Erasmus«: Program nudi mesečne štipendije, ki naj bi delno krile stroške, ki jih ima študent v tujini. Za začasni študij v tujini je študentu vedno zagotovljena brezplačna šolnina (študent pa mora seveda poravnati letno šolnino na domači univerzi). Stipendije programa »Erasmus« na žalost ne krijejo vseh stroškov,_tako da mora biti študent pripravljen dodati določeno vsoto tudi iz svojega žepa. (Pred leti je bila »finančna situacija« študenta, ki je šel na tuje v okviru programa »Erasmus«, nedvomno boljša, saj je dežela Furla-nija-Julijska krajina pristavila dodatno vsoto, tako da je imel študent v žepu kar dve štipendiji. Te deželne štipendije so zdaj ukinjene skoraj v celoti, lahko pa jih še vedno dobijo študentje z nižjim družinskim dohodkom.) Pred odhodom na tuje dobi študent izplačilo prvih treh mesečnih štipendij. Kako se lahko študent vključi v program »Erasmus«? Tu sta na voljo dve možnosti: V prvem (in najpogostejšem) primeru se študent vključi v že sestavljen program povezave med svojo univerzo in drugimi univerzami v tujini. Sama univerza torej direktno organizira program »Erasmus«; zainteresirani študent pa mora predstaviti svojo kandidaturo tistim profesorjem na lastni fakulteti (seznam je na voljo v »Uradu Erasmus«), ki so odgovorni za programe PIC (Programma interu-niversitario di cooperazione - Program sodelovanja med univerzami). V drugem primeru pa posamezni študent zaprosi za štipendijo kot »free-mover«, torej ne da bi se vključil v noben že organizirani program sodelovanja med univerzami. Take vrste prošnja za štiupendijo je včasih edina možnost, da si lahko študent prikroji študijski program v tujini po svojih željah, dejstvo pa je, da je veliko število teh prošenj zavrnjenih; poleg tega mora študent dokazati precejšnjo mero požrtvovalnosti v predhodnem samostojnem navezovanju stikov s potencialnimi »bodočimi gostitelji - univerzami« v tujini. Student se mora namreč kar sam obrniti na tuje univerze in jih zaprositi, da bi ga sprejeli kot študenta - Erasmus, zato mora predstaviti točno definiran študijski program. Kako je s priznanjem izpitov, ki jih študent opravi v tujini? Na tuji univerzi lahko študent ponavadi izbira med različnimi predmeti, lahko namreč sledi lekcijam ter opravlja izpite iz predmetnikov raznih fakultet. Seveda pa si bo študent prizadeval izbrati na tuji univerzi take predmete, ki so karseda slični predmetom, ki jih ponuja domača univerza. Le v tem primeru bodo tuji izpiti priznani. Zadeva pa ni kar tako enostavna. Treba je skrbno pregledati celotni učni program vsakega posameznega predmeta in šele nato bo profesor, ki uči isti predmet na domači univerzi lahko odločil, če je opravljeni izpit v celoti priznan kot »enakopraven« ali če bo moral študent opraviti še dodatni kolokvij. (Vse informacije glede programa »Erasmus« in drugih programov, ki jih ponuja Evropska unija, so na voljo v »Uradu Erasmus« - stavba ob Ekonomski fakulteti.) Vida Valenčič V Gabrjah se še spominjajo na prvo svetovno vojno Gabrje pri Sovodnjah v goriški pokrajini spadajo med tiste vasi na Primorskem, ki so okusile vsa gorja za Časa prve svetovne vojne. Vojna vihra je prenehala pred skoraj 80 leti in marsikatero zapuščino iz tistih žalostnih dni je čas zbrisal, številna pa so še obeležja, na katera naletimo, če se le nekoliko sprehodimo po vasi in po njeni okolici. Ce se vozimo sem iz Trsta po državni cesti Štev. 55 in Ce se kmalu po prestopu ločnice med doberdobsko in sovo-denjsko občino na CukišCu (tu se na levo cepi asfaltirana cesta za mejni prehod Lokvica) nekoliko pazljiveje ogledamo dolinico na desni strani ceste, bomo opazili v mladem akacijevem gozdu prvi pomnik: ostanke obsežnega italijanskega vojaškega pokopališča z monumentalnim vhodom. Okvirni zidovi še stojijo, le na strani proti hribu Nad Logem se je del zidu porušil. Ko so ostanke padlih vojakov v letih 1926-1928 prenesli v Redipuglio, so nagrobne kamne nanizali kar pod zidom, še prej pa so z njih izginile tablice iz pocinkane pločevine z imeni pokopanih vojakov. Danes sta na pokopališču še zadnje dva nekompletna nagrobna napisa (in še ta bosta menda kmalu izginila, saj je zbirateljev teh "spominkov” Čedalje vec). Sredi pokopališča pa stoji manjši križ, ki so mu odnesli kamnit podstavek ter ga v nadomestilo postavili na Cok prežagane smreke. Na CukišCu se lahko odločimo tudi za to, da jo namesto po asfaltirani cesti uberemo v smeri proti Gabrjam po tako imenovani Cicki poti. Gre za staro cesto, ki je pred speljavo sedanje državne ceste Štev. 55 vodila iz Doberdoba v Gorico in ki se je že pri Devetakih naslonila na vzhodni rob Dola ter po njem nadaljevala vse do Mirna. Cesto so za Časa prve svetovne vojne adaptirali za vojaški prevoz in danes, ko ni veC zaraščena, saj se je domačini poslužujejo za spravljanje lesa iz gozda s traktorji, je hoja o njej kar prijetna. Nad in pod Cicko cesto (raziskovalec Dola Abramo Schmid razlaga, da so cesto v preteklem stoletju uporabljali Cici, ki so vozili svoj premog na prodaj v Gorico, odtod ime) zijajo številne kaverne, ki so jih izvrtali Italijani, saj je bilo to področje varno pred avstrijsko artilerijo s Krasa. Do avgusta 1916. leta, ko je padla Gorica in je BorojeviC umaknil svoje Čete na vzhodni rob Dola, pa je avstroogrska vojska imela svoje kaverne na nasprotni strani Dola, izvrtane na obronkih pod Brestovcem in GoliCevnikom. Ce se nismo odločili za Cicko cesto in nadaljujemo pot proti Gabrjam kar po glavni prometnici, bomo kmalu zagledali širok travnik na desni strani ceste: tu je bilo drugo veliko pokopališče s kapelico ob sami glavni cesti. Smo na višini Semoličeve domačije s hišno številko Gabrje 4, o samem pokopališču pa ni danes veC nobene sledi. Je pa nedvoumno označeno na starih italijanskih vojaških kartah, in o njem vesta marsikaj povedati lastnik zemljišča Ivan Semolič in pa Lojzka Pipan (letnik 1913) iz Gabrij 27, ki ima odličen spomin in ki nam je sicer med našim obiskom odkrila Se druge zanimive stvari iz tistih Časov. Tako nam je na primer povedala, da je bilo za Časa prve vojne v Gabrjah in v bližnji okolici kar Sest italijanskih in avstrijskih vojaških pokopališč: eno nedaleč od "Sterne” sredi vasi in dve ”V Mlakah” od brega Vipave. Tu so pokopavali vojake, padle na bojišču in tiste, ki so umrli v bolnici. Ta je bila nameščena v Pavletičev! hiši na trgu sredi zgornjega dela vasi. Pavle-ticeva hiša, v kateri ima danes svoj prostor krajevno društvo, je bila sploh prva domačija na tem območju: pri hiši so stali hlevi, kjer so zamenjali konje, ki so vozili na postni cesti Doberdob - Gorica (cesta iz Trsta skozi Stivan in Dol je prišla do večje veljave Sele pozneje). Glede bolnišnice pa grof Caccia Dominioni v svojem dnevniku pod datumom 14. septembra 1916 piše, da so ”vse hiše na trgu pri vodnjaku v ruševinah, le trinadstropna hiša, v kateri je vojaška bolnica, z velikim rdečim križem na strehi, še stoji nepoškodovana. Mi smo je spoštovali, ko je bila avstrijska, in Avstrijci jo zdaj spoštujejo, ko je naša.« Da bo seznam vojaških pokopališč pri Gabrjah kompleten, naj dodamo, da so vojake z ene in z druge strani pokopavali tudi pri šoli v Dolnjih Gabrjah, Začasno italijansko pokopališče pa je v letih 1916 in 1917 delovalo tudi med barakami, ki so jih Italijani med svojo zasedbo Dola do preboja pri Kobaridu postavili na prvih obronkih hriba Nad Logem. »Tu je bilo pravo mesto vseh mogočih barak« - se spominja Lojzka Pipanova. Na začasnem pokopališču, ki so mu pravili "cimiterino”, so 15. septembra (1916) pokopali tudi večjo skupino oficirjev in vojakov 13. infanterijskega regimenta (brigade Pinerolo), med katere je treščila avstrijska granata. Vojaški kurat G. Ahate tako opisuje dogodek: »Naši bataljoni so bili nastanjeni pri javah 500 metrov od Gornjih Gabrij. Dež je ta dan vztrajno rosil. Nenadoma pa je težka sovražna granata treščila na naše artilerijsko zaklonišče in onesposobila nad sto naših vojakov. Le 37 smo jih lahko rešili iz kadečih se ruševin, vsi ostali so bili mrtvi in razmesarjeni. To je najbolj srhljiv prizor, kar sem jim bil priča v tej vojni.« Pa Se na en spomenik iz prve svetovne lahko naletimo pri Gabrjah, Ce se le nekoliko oddaljimo od glavne ceste v gozd: med akacijami sameva namreč že 8 desetletij vojaška latrina, nema priča nekdanjih težav... Elio Fornazarič Na slikah: Pod naslovom: Italijanske vojaške barake ob vznožju hriba Nad Logem. Pred drugo vrsto barak na desni strani so vidni križi tako imenovanega "cimiterina”. Slika je bila posneta leta 1918. Original hrani domačin Ivan Semolič. Levo: Na starem pokopališču pod Cukiščem sameva še edini preostali križ. Da bi bil opazen med mladimi akacijami, ga je nekdo dvignil na prežagano smreko. Desno zgoraj: Vhod na staro vojaško pokopališče nasproti Pavletičeve domačije. Železna vrata so originalna. Na levi strani vhoda stoji hiša, v kateri so svoj čas adaptirali manjšo kapelico. Na pokopališču so še vidni cementni ostanki nekega groba, v katerem so domačini po prekopu padlih vojakov branih apno. Desno v sredini: V kotu pod okvirnim zidom pokopališča leži nagrobni napis podčasniku L. Comeu, ki je "junaško padel za osvoboditev” domovine 16. avgusta 1916 pri Doberdobu. Desno spodaj: Akacijev gozd naglo prerašča tudi vojaško latrino par korakov stran od državne ceste štev. 55 pri Gabrjah. NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. aprila 1995 Prekucije na Slovenskem (6) S shodi pod milim nebom so hoteli pokazati da so si Slovenci v mislih in duhu enotni Za Adama je napočil čas izredne aktivnosti, ko so mladoslovenci v šestdesetih letih devetnajstega stoletja po zgledu Cehov začeti prirejati množična zborovanja na prostem, imenovana - tabori. Z njimi so prižgati veliki kres narodnega prebujanja in avstro-ogrske oblasti prisiliti k popuščanju pred marsikatero upravičeno zahtevo. Protestirati so, ker za davek, ki so ga plačevati, niso imeti drugega kot nemštvo v šoti in uradih. Možato so se postaviti za slovenske šole, da bi njihovi otroci ostati Slovenci. S shodi »pod milim nebom« pa so hoteti tudi pokazati, da so si Slovenci v mislih in duhu enotni. S tabori so tudi pokazali, kako nujna je sloga med Slovenci. Dopisnik iz Šmarja pri Celju je v Slovenskem narodu, ki se je rodil hkrati s tabori, stanje ponazoril nekako takole: »Imamo zvonik pri cerkvi, ki ima na eni strani uro, pa Se ta ne gre in ne kaže nikdar prav; imamo pa tudi tukaj tri tabore - nemSku-tarskega, slovensko-naprednjaSke-ga in slovensko-konservativnega, katere lotita voda in zvonik...« Prvi tabor je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, temu sta sledila še tabora v. Žalcu in Šempasu na Goriškem. Ljudje so prihajali peš, na konjih ah na okrašenih vozovih, oblečeni v narodne noše in s slovenskimi zastavami. Govornik dr. Zamik je na enem od zborovanj med drugim dejal: »Naš še zmiraj veljavni narodni program je zedinjena Slovenija in vpeljava slovenskega jezika v šole in urade.« Poslanec dr. Vošnjak je v štajerskem deželnem zboru odkrito opozoril, da je bil doslej Slovenec v svoji lastni deželi le hlapec in tujec njegov gospodar. Slovenci so na 17 taborih navdušeno sprejeli narodni program, ponekod pa dodali še zahtevo po slovenski univerzi. Povprečna udeležba je bila pet do šest tisoč ljudi, največji tabor pa je bil 17. maja 1896 v Vižmarjih pri Ljubljani. Zborovalcev je več kot prebivalcev Adam, ki ni imel otrok, se je zelo navezal na Martinovega sina TinCeta. Kamorkoli je šel, ga je, Ce je le bilo mogoCe, vzel s sabo. Peljal ga je tudi na tabor v Vižmarjih, M se ga je udeležilo 30 tisoč ljudi, torej veC, kot je bilo vseh prebivalcev v tedanji Ljubljani. »Le poslušaj starega gospoda, Blehveis se piše in kličejo ga oCe naroda, da se boš naučil, kako je treba ljubiti svoj narod!« je rekel Adam glasno in pokazal na govornika na odru. »Samo da besed po stari navadi ne bo spet potlačil,« je zamrmral sam pri sebi, da ga Tince ni slišal. »Slovenskega naroda je veliko na svetu; štejejo nas poldragi milijon; ali razcepljeni stanujemo v osmih deželah ... tako, da brat komaj brata pozna, Čeravno smo vsi sinovi iste matere Slave,« je Blehveis slovesno zaCel, nato pa povzdignil glas: »Možje slovenski! To pa ni bilo zmirom tako. Bili smo nekdaj vsi... skupaj; ločile pa so nas nemile okoliščine preteklih stoletij. Gotovo bi sicer ne bil mogel naš Vodnik reci, kar je rekel v eni svojih pesmi: ’0d nekdaj stanuje tukaj moj rod; Ce ve kdo za dražega, naj reCe: od kod? ’« »Moral bi reci, da smo bili vklenjeni v verige sužnosti, ko je tudi narod delil usodo podložnika,« je zamrmral Adam, a ga je TInCe le napol shšal, ker se je preveč bal, da bi preslišal kakšno Bleiweisovo besedo. Gospoda Adama slišim pogosto, Čarodeja, ki z besedami prižiga ogenj v ljudeh, pa ne srečaš kadarkoli in kjerkoli, si je mislil. »Narod slovenski si ne more pomagati do tega, da bi vžival vseh svojih narodnih pravic, dokler ni skupaj pod eno streho: pod eno deželno vlado, v enem deželnem zbora. Potem nehajo tudi vsi prepiri, ko so svoji pri svojih...« je nadaljeval Blehveis, H so ga zborovalci prekinjali z živahnimi klici. »Zdaj šele smem reci, da je slovenski narod v resnici na svetu, da živi, da se zrelo politično giblje in da nismo samo narodopisni pojem.« »Dajte nam Slovenijo!« so se zadnje Blehveisove besede izgubile v navdušenih klicih ljudi. TinCetu je bila všeč primerjava naroda s kmetijskim posestvom, ko je Bleivveis rekel, da lahko opravlja gospodar svoje posestvo veliko hitreje in veliko ceneje, ce ima ves svoj grunt skupaj - arondi-ran, in koliko težje mu je, Ce ima eno njivo tukaj, drugo pa drugje. Nemci in nemčurji se bojijo taborov Martin je po obnašanju graščaka, s katerim je bil še vedno v dobrih stikih, videl, da se Nemci in nemCurji bojijo taborov. Bali so se, da je vse skupaj le del priprav na veliko prekucijo v tem delu avstrijske države. Nemški mladci, elani Tumvereina, imenovani tur-narji, so že v letu 1867 hoteh pokazati, kaj si mislijo o pripravah na slovenske množične shode. Udeležili so se izleta v Mengšu, da bi z geslom »Deutschland uber alles« demonstrirah svojo moC na Kranjskem. Ko so se vraCah v Ljubljano, so jih slovenski fantje na Ježici razgnah in jim celo porezah želod s klobukov. Nemci so nato obtoZih slovenska društva, češ da so kmečkim fantom ponujala po dva goldinarja za vsak tumarski klobuk (elani Tumvereina so namreč nosih posebne klobuke), za zastavo pa celo dvajset goldinarjev. Tumarji so naslednje leto hoteli popraviti sramoto z velikim izletom v Jance (takrat so rekli JanCje). Ze ob petih zjutraj so z razvito zastavo in ob buCni spremljavi vojaške godbe, nekateri tudi oboroženi, prikorakah na ljubljanski kolodvor. Na Lazah so izstopih, potem pa se podah na Jance. Tam so jih pričakali krepki slovenski fantje in možje, jim ugrabih zastavo in jih premlatili, potem pa jih pognah v beg. Tur-narji so seveda poklicali na pomoč orožnike. Ti so se spravih na Jakoba Rodeta, ki je hotel le pomi-rih razgrete ljudi na obeh straneh, in ga pobili do smrti. Nato so vklenili približno šestdeset mož in fantov ter jih odpeljali v Ljubljano. Obtoženi so bili hudodelstva, ropa in javnega nasilja. Obsojenih je bilo trideset obtožencev, eden od njih je dobil tri leta in pol jeCe. Ce so nemškutarji mislih, da so s sodnim procesom »Slovencem zavezah gobce«, so se bridko motih. Istega leta je pred cerkvijo na Poljanah zaplapolala slovenska trobojnica z napisom: »Združimo se Slovenci, ne udajmo se!« Mlaj so postavih slovenski fantje na te-lovo. Na žalost je padel že pred kresom. Ni ga podrl vihar, temveč ga je dalo podreti cesarsko-kralje-vo okrajno glavarstvo v Kranju. Adam je z veliko prizadetostjo spremljal nemškutarsko gonjo proti taborom. Vanjo je sodil tudi sodni proces 13. decembra 1869 proti uredniku Slovenskega naroda Antonu Tomšiču. Pred celjskim porotnim sodiščem so ga obtožili, Ceš da je kalil javni mir, sejal prepir, neslogo in sovraštvo ter narode ščuval med seboj. Tomšič je sodnikom in porotnikom pogumno zabrusil v obraz: »Celo rešto paragrafov so našte-h in jih vrgli proti meni, zdaj pa mislijo, gospodje porotniki, da se bo ta rešta v vaših rokah spremenila v železno verigo okoh mojega vratu!« Kmet, ki je poslušal njegov zagovor, je vzkliknil: »Ta, ki naše pravice zagovarja, je govoril, kakor da bi pipo pri sodu odprl in bi Cisto olje teklo...« Potem je pokazal na državnega pravdnika, rekoC: »Oni z zlatim krogelnom pak je govoril, kakor bi stare dile trgal...« Tomšič je porotnikom rekel tudi tole: »Možje porotniki! Ako se hočete spomniti svojega vsakdanjega življenja, mi boste paC potrdih, da se po naših mestih, trgih in vaseh vsak dan vidi, kako ljudje roke vi-jo, in da se vedno slišijo pritožbe: 'Bog se usmili, vedno in vedno se nam slabše godi! ’« Pazljivi birt Odnos konservativcev do taborskega gibanja se je v malem kazal v vedenju birta v dolini. Sprva je molčal, ko pa so tabori prerasli v množično narodno gibanje, se je vsaj na videz tudi sam navdušil zanje. To je še bolj veljalo za konservativno gospodo v Ljubljani, ki je vztrajala v taborih, dokler jih je bilo strah, da bo Avstrija v vojni z Nemčijo poražena in bo nemški kancler Bismarck zasedel vse ozemlje do Trsta. Ko pa so videli, da vojne ne bo, so zapustih taborsko gibanje in opustili vsako misel na zedinjeno Slovenijo. Birt je že prej, preden je taborom obrnil hrbet, vsako malo bolj ostro besedo pospremil s svarilom Adamu: »Pazite, da se vam besede ne obrnejo v orgije, kakršne so bile tiste leta 1848!« Takšne je Fran Levstik v Pavlihi napadel, Ceš da sedijo med dvema stoloma. Kompromisarje si je privoščil tudi Slovenski narod, ki je med drugim jedko zapisal: »Naši zastopniki so zoper centralizem, toda tako, da najprej po ulicah ropotajo z orožjem, nato pa zbežijo v nasprotni tabor...« Pri tem je kajpak mislil tudi na pohtika Dragotina Dežmana, ki se je Cez noč prelevil v Deschmana in prestopil v nemški tabor, ceš da je naprednejši od nazadnjaških slovenskih politikov. Ze veliko prej se je nemški levici pridružil dr. Anton Fister, slovenski duhovnik, pedagog, filozof in politik, eden najdoslednejših borcev dunajske revolucije, ker je menil, da so domala vsi Slovenci konservativci. Zanj so nekateri trdih, da je vplival na Prešerna in da je imel zveze z Marxom, kar pa menda ni dokazano. France Trebcan sJ: .društvo za hrambo narodnih pravic' združena. z župani in dragimi mežmi okoli«*«* ljubljanske napravi m Inn kostni po ml vijek IV. maja IHfSfl popoldne ob 8. uri IM BLIZO LJUBLJANE. t* ■ GOVORILO tsr SKLEPALO SE BO: I. 0 sredstvih, ki so neolihodno polreha, da se ohrani ia okrepi narodnost slovenska/in to: t po mlKonp Sbvonenv h* posUvni poti v erso kronovim z deJKrirtim zborom v Ljubljani; 2. po vpčtjsvi stovemkega je?Ja v lob; 3. po ustanovitvi sioverokoga veev&l&Ca 'v Ij-jbijant; 4- Po tžovemkcgu azika v urad*. H. 0 napravi denarnih lavodov v podporo kmetijstva k ohrtnijstva, in osnovi lastnega zavarovalnega društva. Blevenei od blizo in dalje* pridite vsi! Zedinimo se! Stožimo se! SMMMim! LJUDJE, ODNOSI, LETA 2 £ Nedelja,30.aprila 1995 B ^ H iJ ^ [A H iTi 1 J Moški - žrtev ženskega nasilja O tem pojavu veliko ugibanj, a malo raziskav Ko slišimo, da je moški udaril žensko, se sicer zgrozimo, a je to še vedno bolj »običajno« kot če ženska udari moškega. Motiv je najbrž precej drugačen, saj ženske (vsaj praviloma) po naravi niso takšne, da bi kar tako razkazovale svojo moč. Stvar ima veliko globlje vzroke in posledica je samo skrajni izhod, ko druge možnosti ni več, ali pa preprosto jeza, užaljenost, prizadetost, bes prekipi do te mere, da se sprožijo mehanizmi, nad katerimi so ponavadi tudi same presenečene. O tem pojavu se bolj odkrito govori zadnjih dvajset let; poprej smo bili vedno bolj navajeni slišati, da so žrtve domačega nasilja samo ženske. Vzroki, ki lahko sprožijo kaj takega, so zelo različni. Nekatere na primer razjezi to, da pride partner domov veliko kasneje, kot so ga pričakovale, izgovor pa je bolj kilav in neprepričljiv. Roka poleti kar sama... Druge zopet ne prenesejo tako zlahka, da jih on ob vsaki priložnosti »opozarja« na to, kdo je glavni, kdo služi denar, kdo torej skrbi za družino. Kakorkoli že, dejstvo je, da se moški zelo, zelo težko odločijo, da bodo prijavib nasilje, saj priznanje, da jih je pretepla ženska, pomeni ponižanje in nemoC. Ker pa gre, hvalabogu, obdobje macizma v zaton, lahko tudi moški bolj odkritosrčno priznajo vsojo ranljivost in strah pred ženskami. Moški-žrtve Na britanskem otoku se je na primer, po podatkih tamkajšnje pobcije, v zadnjih petih letih šte- vilo žrtev tovrstnega nasilja nad moškimi več kot podvojilo. Leta 1992 je bilo prijavljenih 887 primerov samo v Londonu, ob tem pa so ugotovib, da moški kot žrtve domačega naslja predstavljajo kar 12 odstotkov. Nasilje vključuje spolno nasilje, pretepanje in krati-tev spanja. Nasilna ženska je tako nov pojav, da o tem še ni kaj dosb raziskav. Med redkimi, ki se s tem ukvarjajo, je navropsiholog dr. Malcom George z londonske uni- verze. S svojo raziskavo je ugoto-vil, da večina ljudi povezuje žensko nasilje s predmenstmalnim sindromom, kar pa ni povsem dokazljivo. Tudi alkohol predstavlja zanemarljivo majhen delež pri vzrokih. Zato dr. George zdaj raziskuje vphv kemičnih neravnovesij v možganih, ki lahko sprožijo nepričakovano nasilnost. Zakaj so ženske nasilne? Raziskovalka Alex Kirsta meni, da postanejo ženske nasilne in agresivne zaradi spremenjenih okoliščin življenja, ki jim niso kos. Pravi tudi, da se Zenske zatekajo v nasilje zaradi strahu pred ekonomskim preživetjem, zaradi vsakodnevnih pritiskov, osamljeno-sb, izgubljenega upanja in strahu nasplošno. Zanimivo pa je, kot je z raziskavo 38 primerov ugotovb dr. Malcolm George, da je nasbje bolj prisotno pri zaposlenih ženskah, ki imajo v službi avtoriteto in veliko mero samozavesti. Les Davidson, M je letos odprl telefon za mučene moške, dodaja, da ima na teden približno dvajset khcev. Kaže, da se tovrstno nasilje začne pri vzpostavljanju »nadvlade« v hiši, še zlasti, če ženska zasluži bolje kot moški. Enak ah nadvladujoč položaj v družbi in službi se pri ženskah kaže tudi z dokaj nenavadnimi »moškimi« sopojavi, kot so izgubljanje las, pogosti gla-voboh in nasilništvo, skozi katerega sproščajo stresne situacije. Strokovne raziskave tudi potrjujejo, da imajo ženske na visokih poklicnih in menedžerskih položajih več testosterona kot gospodinje in zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih. Ob vsem pa nikakor ne gre pozabiti tega, da je nasbje trikrat bolj izraženo pri moških in ženskah, ki so ga sami doživljati v otroštvu. Pri konkretnem dejanju je za ženske značilno, da žrtev pri fizičnem obračunu napadejo od zadaj, najpogosteje med spanjem, ati pred otroki. Dianne Gore, specialistka za nasbje v družini, ki se s to problematiko ukvarja že 25 let, ugotavlja, da se je v zadnjih desetih letih nasbje nad moškimi povečalo za 20 odstotkov. Najbolj jo preseneča to, da so pri ženskah napadi največkrat načrtovani in veliko bolj »pokvarjeni« kot pri moških. Pripravljene so uporabiti tako noge kot pesti, nož, škarje, steklenice, strup... Med stotimi primeri, ki jih je raziskovala, je bb pri 40 žen- Izbruh nasilja pri ženskah velikokrat pogojuje (pod) zavestni spomin na vsemogočega tiranskega očeta ali močnejšega brata, kar hkrati vzbuja ljubezen in sovraštvo do moških. Tako svoje partnerje sicer ljubijo, z nasiljem pa napadajo njihovo dominacijo. Nas delo res osrečuje? Se ne tako dolgo nazaj so nas »vodilni ideologi« obilno obsipavati z zapovedmi kulta dela: delo je ustvarilo doveka, delo je smisel življenja, delo osvobaja doveka... Dandanes nam več nihče ne soli pameti s puhlicami o vrednotah dela, kajti garanje je postalo sama srž boja za preživetje - vsaj za vedno, medtem ko si manjšina dela zgolj skrbi v zvezi z zapravljanjem profita in iskanjem nadnov, kako ga povečati. Vsi pa delamo v prvi vrsti zato, da kopičimo materialne dobrine, tekmujemo z drugimi in lovimo natin življenja, kakršnega nam vsbjujejo masovni mediji. NekoC, v davnih Časih sožitja z naravo, so ljudje občasno najbrž tudi veliko delali - vendar je bba količina njihovega dela odmerjena s skromnimi eksistenčnimi potrebami. In ko je prišel Cas za počitek, niso podvali zato, da bi spet lažje delati, ampak preprosto zato, ker niso imeti Česa delati. Potem se je pojavba trgovina, ki je že kmalu prerasla svojo menjalniško vlogo in se sprevrgla v pohlepno zaslužkarstvo. Trgovd so s prefinjenimi reklamnimi prijemi sugerirati nove in nove lažne potrebe in želje, in kdor jih je želel uresničiti, je moral izdatno pljuniti v roke. Novodobni kapitalisti, ki jim denarja ni nikdar dovolj, so stvar prignati do konca: razvoj znanosti in tehnologije jim omogoča nebrzdano proizvodnjo novih predmetov ter njihovo vse učinkovitejše reklamiranje. Delo za rast materialne blaginje, ki temelji na vsiljenih, lažnih vrednotah, je postalo osnovno gontio sodobnega življenja. Čeprav specializirano in strogo tempirano, delo marsikomu smrdi in je marsikomu jasno, da bi za eksistenco v mejah zdrave skromnosti zadostovala že skromna tretjina potrošene delovne energije (ati še manj, ce večine ustvarjene vrednosti ne bi zadržati pogoltni lastniki kapitala in nic manj pogoltna država), pa vendarle svojo tlako sprejemamo kot nekakšno nujno žrtev. Kot same po sebi razumljive sprejemamo tudi številne poklicne deformacije zdravja kot na primer poškodbo hrbtenice zaradi dolgotrajne napačne drže ati bolezni dihalnih poti zaradi vdihavanja prahu in strupenih plinov - saj so konec koncev vse tovrstne tegobe poplačane z denarjem in kupljenimi užitki. Vsak užitek pa nekaj stane... Dandanes je zelo modema beseda »deloholik«, s katero označujemo ljudi, ki so z delom dobesedno zasvojeni - Četudi za svoje delo (ati vsaj za njegov del) ne prejmejo nikakršnega pladla, vsaj ne v denarju, kajti neke vrste plaCbo prav gotovo prejmejo - ali vsaj upajo, da ga bodo prejeti. Vsako trošenje energije je namreč z nečim motivirano. Najpogostejše gorivo za »delo-hotikovo« garanje je težnja po potrditvi v oCeh drugih. Vsakdo se v svoji podzavestni srži Čuti odrinjen, zavržen, nepriljubljen, kajti vsakdo je v svojem ranem otroštvu (pa tudi pozneje) doživel številna ponižanja, kritike in posmehljive, omalovažujoče geste in dejanja. Kdor odrašča v družbi, ki pri-dobitniško delo postavlja na sam vrh vrednostnega sistema in svoje »pridne mravljice« obsipava s superlativi, jih hvali in na vse mogoče načine nagrajuje, v delu odkrije enega najprimernejših načinov za blaženje mučnih občutij, ki ga »grizejo« iz podzavesti. Ne da bi se prav zavedal, da ga poganja bojazen pred odbitjem in zavrženostjo, se na vse pretege trudi, ustvarja, premaguje odpor do pretiranega naprezanja ter zanikuje znake utrujenosti in občutja nesmiselnosti - vse za tistih nekaj pomirjujočih trenutkov, za tistih nekaj pohvalnih, Čudenja polnih besed, s katerimi sotrpini okronajo njegovo novo delovno zmago ter potrdijo pravilnost njegovega boja - Čeprav se globoko v sebi vseskozi zaveda, da je tovrstna oblika boja jalova, saj njegove temeljne bojazni niti prav ne ublaži, kaj šele, da bi jo ukinila; še huje: vedno znova jo obnavlja. In ker je torej opeharjen, se bojuje naprej, s Cim dragim kot z visokocenjenim garanjem. Dražba, katere najvišja vrednota je pridobitniško, odtno, otipljivo delo, dela torej svojim elanom medvedjo uslugo, kajti vselej jih pušCa na cedilu. Je kdo v zahodni dražbi že pohvalil posameznika, ki je prilagodil količino pridobi-tniškega dela po meri zdravih potreb, vedno svoje energije pa preusmeril v trud po samospremembi, s katero naj bi se osvobodil notranjih bremen? Take posameznike ponavadi imenujemo z besedami kot so lenuh, brezdelnež, parazit, samozadostnež, škodljivec - ampak tako jih menda ne imenujejo tisti, ki vedo, v katerem grmu tici volk, ampak praviloma zavistneži, ki so zasužnjeni s pridobitniškim delom kot življenjskim bojem za naklonjenost. Se najbolj pa gredo tako imenovani lenuhi za nohte tistim, ki živijo na raCun dela dragih, torej kapitalistom m kapitalu službujočim politikom, kajti ujetniki svojega notranjega kaosa so praviloma najbolj pridni in produktivni, hkrati pa najmanj nergajo in zahtevajo, lenuhi pa predstavljajo neizkoriščeno delovno silo, mrtev kapital. Kakšna izguba! Mar ne bi bilo zanimivo, Ce bi za praznik dela namesto čaščenja pridobi-tniškega dela razmislili o smislu našega dela, o tem, kaj nas pravzaprav poganja in kam tovrstno garanje vodi. Nas osrečuje? Nas res osvobaja? Ne bi bilo bolje, ko bi vsaj del energije, potrošene za pridobitniške dejavnosti, preusmerili k delu »na sebi«, k ukinjanju generatorja notranje nevroze? Za to, da se resnično osvobodimo, da postanemo brezpogojno srečni, bi morebiti zadostovala slaba desetinka energije, ki jo v življenju pokurimo ob strojih, za dokazovanje pred dragimi in za boj za njihovo naklonjenost, pa ob kratkotrajnem uživanju ob pomirjajočih predmetih ter njihovem malodu-šnem zametavanju med smeti. Poskušajmo; za začetek vsaj v mislih, »teoretično«. In nikar se ne bojmo, da nas bodo (in ko nas bodo) zaradi tega imeli za lenuhe, reveže, nesposobneže in egocentrike, kajti prav bojazen pred tovrstnimi grožnjami je pravi cilj našega dela, dela za srečno, notranje umirjeno, kakovostno, človeka vredno življenje. In skušajmo to svojo idejo enkrat pretiti tudi v resničnost; sicer bo za nami ostalo zgolj morje znoja in solza, gore smeti in neskončna vrsta zamujenih, nikdar povrnjenih prilo- V zatonu maCizma tudi moški bolj priznavajo strah pred ženskami skah poglavitni krivec predmen-strualni sindrom. Zanimivo pa je, da večina žensk, ki trpinčijo svoje partnerje, meni, da imajo do tega vso pravico in da ne potrebujejo pomoti. Ostanki preteklosti in soočanje s stvarnostjo Izbruh nasilja pri ženskah velikokrat pogojuje (pod) zavestni spomin na vsemogočnega tiranskega oCeta ali močnejšega brata, kar pri njih vzbuja tako ljubezen kot sovraštvo do moških, razlaga Dianne Gore. Torej ljubijo svoje može, napadajo pa njihovo moško dominacijo. Policija in zakonoda- ja imata (ne samo v Veliki Britaniji) velike težave s priznavanjem in kaznovanjem žensk, ki se znašajo nad moškimi. V Angliji so v zadnjem Času v ne tako malo primerih ženskega nasilja to razlagati s čustvenimi motnjami in vedenjskimi težavami. Zato tudi moškim žrtvam ne svetujejo sodnega postopka, Čeprav imajo s pravnega vidika vse žrtve nasilja v družini -moški in ženske - enake pravice zaščite. Od 38 moških, ki so se odločili za sodno pot reševanja, se jih je le polovica odločila najeti advokata, medtem ko se je draga polovica odpovedala vsakršni nadaljnji potezi. (KaN) TV je bog! Cetrtošoldđ imajo povsem svoj pogled na svet m stvari, Id jih obdajajo. Marsikaj slišijo in vidijo, »registrirajo« po svoje, dodajo še komentarje starejših in pridejo do zabavnih sklepov. Menijo, na primer, da je »politika blesava stvar«, da je »televizija bog«, Slovenija jih spominja na debelo kuro, za ljubezen pa mislijo, da je to »prvi vogal v Škofji Lola«. Zbrani odgovori namerno niso popravljeni. POLITIKA Politika je stvar, ki nam pove kaj kdo misli. Včasih koristi, včasih škoduje domovini. Politika je politika Politika je velika norost Politika ni zame nic. Politika je Čudna. Politika je politična Politika je ko se Milan KuCan in Janez Janša pogovarjata Politika je star gospod. Politika je drek Politika je pokvarjena juha Politika je shit! Politika je podobna majhnemu otroku. Politika je resna stvar. Politika je karabol in kričanje v skupščini. Politika je lonec, v katerem se s kuhalnico mešajo težave. Politika nima pojma Politika je človek ki škili. Politika je terorizem. Hudički Politika je šport. Politika je neka blesava stvar tam, ne vem. Televizija nam kaže dobre in slabe red. Televizija je fina za od. Na televiziji kažejo grozljivke za butce. Televizija je športni oddelek Zanimivo. Televizija ne kaže nic Televizija je škodljivec od. Televizija je življenjska potreba. Televizija je super. OCENA Ocena je v redovalnid. Ocena je ena. Cvek Oceno lahko dobimo zelo lepo. Ocena je pri predmetih v šoti. Ocena je narejena iz glave. Ocena je pridna muca. Ocena je šola. Ocena je najboljša ocena. Ocena je zelo resna zadeva. Slaba ocena ni v redu. Pove Ce si dober ali ne. Številka. Lepa stvar, ker sem odličen. Nekaj kar dobiš za nagrado. Ocena je številka znanja Poplačan trud. SLOVENIJA Slovenska kura. Umazan hlev. Slovenija je lonec krajev. Slovenija ni kaj preveč lepa. Slovenija je zelo zabavna urška. Slovenija je petelin, ki nima perja. Slovenija je naša požrešna kura. Slovenija je piščanec, ki nima pameti. Slovenija je kot ZDA Slovenija je zelo debela kura. Slovenija je samostojna dežela. TELEVIZIJA Televizija je odbojna. Predmet, kjer vidimo. Nekaj kar lahko prižgeš in potem gledaš. Stvar, ki poneumlja ljudi. Škatla z gumbi. Televizija je stroj, skozi katerega gledamo razne programe. Na televiziji se prikaže škiljo. Televizija je okno z odličnim razgle- dom. Televizija je pokvarjena Televizijo gledajo telički. Televizija je bog. Elektronska škatla LJUBEZEN Ljubezen je čudež. Ljubezen je Ce se ljubita mačka in miš. Ljubezen je cmok cmok Ljubezen je modra kahla Ljubezen je hudo mamilo. Ljubezen stanuje samo pri revežih. Ljubezen je prvi vogal v Škofji Loki. Ljubezen je, Ce te ljubi Peterle. Ljubezen je duhovna rast. Ljubezen je pravkar prdnila. Ljubezen je usta na usta Ljubezen je nekaj vročega. Ljubezen je ce nekoga cmokneš. (Zbral B. R. K.) NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. aprila 1995 27 Avtoritativni starši kaznujejo pogosteje ... njihovi otroci pa pogosteje razvijejo trmo, jezo, sovraštvo, agresijo, laganje, obtoževanje drugih... Sprostitev je rešitev Preprečimo napad panike LJUDJE, ODNOSI, LETA Kolikokrat nam na ulici zastane korak, ko vidimo, kako starši kaznujejo svojega otroka. Radi bi kaj rekli pa... nadaljujemo pot. Otrok dobi klofuto ali še kaj več, pred vsemi je ponižan, užaljen, kaznovan, in namesto, da bi pomislil, kaj je storil narobe, začne kljubovati. In kazen je spet tu. Razumljivo je, da moramo otroku pokazati svoje nestrinjanje za stvari, Id jih ni prav storil, toda za to je veliko načinov, najti je treba pravo pot. Kako torej kaznovati, kaj kazen pomeni, kakšne so posledice kaznovanja, o tem tokrat razmišlja dipl. psihologinja Magdalena Rožanc - Demikovič s Svetovalnega centra Koper. Razširjeno je mnenje, da se morajo starši pri vzgoji otrok posluževati avtoritete. Ali to drži? Značilno za odnos med otroki in starši je, da so za otroka starši v psihološkem smislu veliki. Ta odnos nastane zato, ker so starši za- res veliki, močni pametnejši, sposobnejši. Drugi razlog je, da otrok starSe nujno potrebuje, če hoče zadovoljiti svoje potrebe. S tem, ko mu zadovoljujejo potrebe, imajo tudi moč nad otrokom, ga kontrolirajo, kaznujejo. Sami so prepričani, da vzgajajo, ko izkoriščajo svojo pozicijo nadmoći. Avtoritativni starsi pogosteje kaznujejo in njihovi otroci tudi pogosteje razvijejo jezo, sovraštvo, trmo, agresijo, laganje, obtoževanje drugih, tiraniziranje, gospodovanje, željo po zmagi, podredljivost, pomanjkanje ustvarjalnih moCi, strah pred novim. Nepremišljena kazen prinaša torej veliko negativnih učinkov in tega se žal starši ne zavedajo. Jasno bi jim moralo biti, zakaj kaznujejo, zakaj udarijo ali otroku prizadenejo celo Se kaj hujšega. StarSi se morajo vprašati, zakaj so kaznovali, udarili svojega otroka: ah res zato, da nezaželjenega vedenja ne bi več počel, ah je pri tem otrok razumel, da mu tega ne dovolimo in ah ni slo drugače; ali je bilo kaznovanje zaradi jeze, nemoči, nejevolje, preobremenjenosti; ah zato, ker smo bih z avtoriteto sami vzgojeni, ali udarimo, ker pac ne znamo drugače. Vprašajmo se, kaj pričakujemo od otroka, ali si ne zastavljamo previsokih ciljev. Ne zahtevamo enostavno preveč od otroka in smo potem razočarani, ker imamo pred sabo samovoljnega, neposlušnega otroka. Razočarana ljubezen pa se hitro sprevrže v sovraštvo in ne ravna z razumom. Zato je nujno, da vse svoje pretirane zahteve in pričakovanja do otroka kot tudi do svojih vzgojiteljskih sposobnosti kontroliramo in držimo nazaj. Zdi se, da je nasilja nad otroki vedno vec, da nekateri vsevprek kaznujejo otroke. Tudi psihične in verbalne kazni bolijo. Ne kaznujemo samo z udarcem, klofuto, pretepanjem, prepovedjo, s hišnim zaporom, odtegnitvijo večerje, sladkarij, ampak kaznujemo lahko tudi psihično. Psihične kazni so bolj boleče, ker pri otroku povzročijo pre-strašenost, jemljejo mu življenj- ski pogum in puSCajo sledi v duševnosti za vse življenje. Ce otroka kaznujemo s ponižanjem in pogosto doživlja ogrožanja lastne osebnosti, mu onemogočimo, da svojo napako sam popravi. Podrlo se bo zaupanje med njim in starši. Otrok ne bo veC mogel odkrito govoriti o svojih problemih. Prisiljen bo z lažjo braniti svojo intimnost. Ustrahovalno kaznovanje je še posebej nevarno v predšolskem obdobju, kajti neutemeljeni strahovi ostanejo v človeku. Tudi maščevalne kazni podrejo vse zaupanje med otrokom in starsi. Ko otrok odraste, bo do vseh nezaupljiv. Posledice kaznovaja so lahko hude. Katere so najpogostejse? Posledice so različne. Med starše in otroke se naseh nezaupanje, otrok se boji staršev, ne upa se jim nasprotovati, da bi zadovoljil svoje potrebe. Razvijejo se občutki krivde pri otrocih, ti se Čutijo vetiio krive za vse in so nesrečni, neuspešni, vedno odpovedujejo. Otroci, ki so pogosto kaznovani, niso iniciativni, prodorni, imajo občutek, da so v vse prisiljeni. Bojijo se lastne iniciative, bojijo se, da bodo kaznovani. Ne znajo reševati konfliktov in jih tudi niso pripravljeni reševati. Kazen deluje negativno na mišljenje otroka, ker povzroča Čustveno vznemirjenje, zato so velikokrat kaznovani otroci manj uspeSni pri delu in učenju. S kaznovanjem je moten osebnostni razvoj otroka, oblikujejo se neželjene karakterne poteze. Kako kaznovati, da bo kazen delovala vzgojno in ne bo pustila posledic pri otroku? Ce že kaznujemo, potem mora biti kazen povezana z dejanjem, zaradi katerega kaznujemo, da ima otrok možnost popraviti svoje napake. Cas med nezaželjenim dejanjem in kaznijo ne sme biti predolg, praviloma naj sledi neposredno samemu prekršku. Kazen mora biti dosledna. S kaznijo je kakor z zdravilom: treba jo je uporabljati v pravih merah in ob pravih trenutkih. Preden se odločimo za vzgojni ukrep, za kazen, Se enkrat premislimo, ati je nemara prav, da kaznujemo, in ali bo učinek tak, kot si ga želimo. Starši, ki otroka nikoh ne kaznujejo, ravnajo narobe. Tisti starsi, ki otroka prepogosto kaznujejo, ravnajo Se bolj narobe. S pogostimi kaznimi porušijo odnos, ki naj bi vladal med njimi in otrokom. Ce tega odnosa ni, potem tudi najbolj dobronamerna in upravičena kazen zgreši svoj namen. SUvija Mozetič S prazniki je vedno križ; Človek ima najboljši namen, da bo prebral vse Časopise in revije, a Ce ne drugega, ga pri tem zmotijo (ne) pričakovani obiski. A tudi ko se poglobi v branje, je neredko v zadregi, saj v domači politiki velikokrat ni povsem jasno, kam »pes taco moli«, zabavnih stvari pa je vedno manj. Tudi tisk ni vec tisto, kar je včasih bil... No ja, naslednjih štirinajst dni bomo že nekako zdržali, potem pa bodo imeli trije »ledeni« svetniki s polu-lano kompanjonko veliko dela, katerega rezultat bo pomembno vplival na nadaljnje dogodke. Vas kdaj muči hitro in neenakomerno bitje srca ali prehitro globoko ali plitvo dihanje? Če je tako, potem, kot ugotavlja psiholog John Kentish iz londonske univerzitetne bolnišnice St. Mary, lahko to pripišete napadu panike. Navadno ga spodbudi strah pred čim, na primer pred pajkom ali gnečo v avtobusu. Če trpite zaradi napadov strahu, se skušajte naučiti kontrolirati svoje reakcije. To pomeni naučiti se sprostiti, misliti pozitivno in se mimo soočiti s stvarnostjo. (KaN) ______ZDRAVJE / NOTRANJE RAVNOVESJE______ Sproščujoča in nežna kraniosakralna terapija ali masaža glave z »dotikom metulja« Vsaka napetost, bolezen ali krivica lahko pusti na telesu sledove. Najnovejsa pomoč za vzpostavljanje notranjega ravnovesja se imenuje kranio-sakralna terapija, prihaja pa iz Velike Britanije. Tisti, ki s tem niso seznanjeni, ob pojmu kranio-sakralna terapija najbrž najprej pomislijo na srednjeveško muCenje. V bistvu pa gre za izredno sproščujočo, globoko in »zelo nežno masažo glave«. S koreninami, ki izhajajo iz osteopatije, bi lahko kranio-saklarno terapijo primerjali z vrsto drugih tehnik, kot so homeopatija, tehnika alexander, akupunktura, refleksologija, aromaterapija in psihoterapija, ki jih praktiki pogosto kombinirajo. Pri kranio-sakralni tehniki se terapevt ne dotika samo glave in vratu, pač pa vseh prizadetih delov na telesu. Vse pa se izvaja brez pritiskov ali bolečih prijemov. Praktik Thomas Atlee iz Londona pravi, da taka masaža najbolj spominja na »dotik metulja« Z rokami se namreč zelo nežno dotika telesa in tako začuti, kje bi se organ rad »osvobodil«. Ta nežno-nežni pristop je le na videz brez učinka, saj njegova pomiritev v telesu odpre globjo raven Čutenja. Preprosto povedano: bolj ko je dotik nežen, hitreje se odkrije težava, trdijo izvedenci. Pristop izhaja iz prepričanja, da je za telo zelo pomembna mobilnost kosti in glave. Kranio-sakralni sistem je zelo zapleten, ker ima lasten ritem utripanja, ki ga poganja tekočina iz centralnega živčnega sistema v hrbtenici in možganih. Vsak organ, mišica in tkivo je povezan s kranio-sakralnim sistemom preko živcev. In prav te povezave mora terapevt sprostiti. ..Vsakršna blokada v te- lesu se kaže kot nenormalen utrip in napetost. Idealno, zdravo telo deluje usklajeno, gibi so ritmično simetrični. Zato pa vsaka napetost, krivica in bolezen pustijo sledove. Kranio-sakralni terapevt lahko odkrije tudi najmanjšo motnjo. Ce so težave večje, je potrebnih nekaj (dva do tri) »seans« v razmeroma kratkem Časovnem obdobju, čemur sledi mesečni premor. Tisti, ki se s tem ukvarjajo, zatrjujejo, da kranio-sakralna terapija zanesljivo pomaga pri glavobolih, migrenah, postvimsnih sindromih, po-operativnih travmah, prebavnih težavah, nespečnosti, zaspanosti ter pri menstrualnih težavah in simptomih menopavze. Sposoben kranio-sakralni terapevt bo, kot pravi Thomas Atlee, kmalu ugotovil, ali težave izvirajo iz Čustvene ali telesne poškodbe. (Po Cosmopolitanu KaN) Skalerasov kupon zaščitnikov otrok kadilcev Vpisitfemm v x*&Wk% Od danes.........dalje ne kadimo vec v prisotnosti otrok, predvsem pa ne v lastnem stanovanju. Priimek ................................. Ime očeta ........................ podpis Ime matere ....................... podpis Ime otroka........................ podpis ....................... podpis ....................... podpis Ostali družinski elani: .................... podpis.......................... .................... podpis.......................... Naslov in telefonska Številka: ................................ Sekcija zaščitnikov otrok kadilcev Humanističnega društva ER iz Ljubljane. Republika je član Skalerasovega kluba zaščitnikov otrok kadilcev. Kupon pošljite na naslov: Postajamo očetje edinega H UMAN IS 1 ICNO DRUS 1 V O ER naroda na svetu, kjer nihče p.p. 78, 61101 Ljubljana__________ ne kadi v prisotnosti otrok. NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. aprila 1995 KORENINE ZNANJA KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Kaj je ogenj? Dolgo je bila to skrivnost. Nekoč so mislili, da so ogenj, voda, zemlja in zrak štirje elementi, iz katerih je sestavljeno vse drugo. V 18. stoletju je francoski znanstvenik Antoine de Lavoisier odkril, da je ogenj kemijski pojav, ki ga je imenoval izgorevanje. Med izgorevanjem se snov spreminja, pri tem pa se s svetlobo in toploto sprošča energija. Ogenj gori, kadar ima na voljo gorivo (na primer les ali vosek), kisik (ki ga je dovolj v zraku) in dovolj toplote. Kako gori kos lesa? Pri približno 300 stopinjah Celzija se les dovolj segreje, da zaCne sproščati pline, ki se v stiku s kisikom v zraku vnamejo. Iz lesa začneta uhajati tudi para in voda, ogljikov dioksid in dim,, ki ga sestavljajo zelo drobni trdni delci.Med gorenjem se les spreminja v pepel. Ogenj uničuje, a v njem nastajajo nove snovi. Nic se ne izgubi. Kako so naši predniki udomačili ogenj? Verjetno so ga najprej našli v naravi. Nabirali so ogorke, ki jih je vžgala strela ali lava. Ogenj so potem zalagali s suhladjo in pazili, da jim ne bi ugasnil. Sele pozneje so se naučili sami prižgati ogenj. Udarjali so kamen po kamnu, da so nastale iskre, ali drgnili dva kosa lesa, ki sta se zaradi trenja segrela in zaradi toplote vžgala. To je bilo odkritje, ki je povsem spremenilo človeško življenje. Čeprav je bil ogenj še vedno nevaren, je za ljudi postal nepogrešljiv. Ogenj je dajal svetlobo, ob njem so se greli, z njim kuhali, varoval pa jih je tudi pred sovražniki. Luč na obzorju Ogenj je videti zelo daleC, ponoči zaradi svetlobe, ki jo daje plamen, podnevi pa zaradi dima. Dolgo je služil za pošiljanje sporočil in opozarjanje na nevarnost. Da bi bilo ognje videti Cim dlje, so jih prižigali na vrhovih hribov, stolpov in obzidij. Ognji so goreli na obalah, do so ladje opozarjali na nevarnost. Tudi obalni roparji so si pomagali z ognjem, da bi zvabili mornarje na Ceri in jih oro-pali. Prometej Številna ljudstva so poznala legendo, ki pojasnjuje udomačitev ognja. Grkom naj bi ogenj prinesel junak Prometej, ki ga je ukradel bogovom. ROBINZON S ■ ■ Ogenj, prijatelj ali sovražnik Energija ki spreminja življenje Smodnik in ogenj Ogenj lahko požiga in uničuje, zato je strašno orožje. Že dolgo je povezan z vojno. Vojak, ki gre v vojno, gre v ogenj. Njegovo orožje je ognjeno orožje. Ukaz za strel je: »Ogenj!« Nekdanji vojščaki so na sovražnike zlivali goreče olje. Ognjene pušCice so daljni predniki sodobnega strelnega orožja. Ogenj kot zabava Kadar so antični vojskovodje osvojih novo zmago, so jo proslavili z velikimi kresovi. To so predniki kresov in najrazličnejših ognjev, M spremljajo številne običaje in praznike. Otroci prižigajo lampijone in svetilke, ob božičnih drevescih in na tortah ob rojstih dnevih pa prižigamo svece. ObiCaj, da na kresni ve- čer, ko se izteka najdaljši dan v letu, prižigamo kresove, izvira iz Časov, ko so ogenj častili skupaj s soncem. Običaji, povezani z ognjem, so zato pogosto povezani z gibanjem sonca. Ognjemeti, ki razsvetljujejo praznično nebo, so se razvili iz petard, ki so jih Kitajci prižigali ob praznikih. Iz knjige: Ogenj, prijatelj ali sovražnik?, Založba Mladinska knjiga V. Radilović KMETIJSTVO Nedelja, 30. aprilal995 ZAKONODAJA / DOKUMENT ZVEZE KMETOV ITALIJE IN KMEČKE ZVEZE Pripombe k osnutku deželnega zakona FJK za agroturizem Kmečko zvezo skrbijo tudi stroški za gradno agroturističnih struktur Zveza kmetov Italije (CIA) je izdelala svoje pripombe k osnutku deželnega zakona o agroturizmu, in to tako k uvodu kot k nekaterim členom predloga. Kmečka zveza, ki je včlanjena v v to organizacijo, je primombe osvojila, dodala pa je še nekaj svojih opazk oziroma predlogov. Tako primombe CIA kot Kmečke zveze podajamo v izvlečku. V primombi k uvodu, CIA poudarja, da je agroturizem nekaj drugega kot kmečki turizem. Razlika med tema dvema pojmoma izhaja iz načela povezanosti, komplementarnosti in pretežnosti kmečke dejavnosti nad turistično. Ce to načelo ne bi obveljalo, bi tudi v primeru spoštovanja zakonskih omejitev bili postavljeni pred dejansko turistično ponudbo v kmečkem okolju, ki pa ima kaj malo opraviti s kmetijstvom. Ko se predvideva, da se lahko v seznam agroturističnih operaterjev vpišejo kmetijski podjetniki v smislu civil- nega zakonika brez dodatne specifikacije, da je lahko v tej dejavnosti zaposleno osebje, ki se uporablja za vodenje zemljišč, ko število ležišč za bivanje ah število sedežev za prigrizek ni v skladu z obsegom podjetja in značilnosti vodenja, bi se kljub zadostitvi pogojem, ki jih predvideva zakon, dejansko ustvarile možnosti za »vdor« agroturizma v kmečki turizem. To naj bi pomenilo, da bi zmogljivost gostitelj-stva že zaradi same njegove narave morala biti omejenega obsega in samo v okviru družinske kmetijske dejavnosti. To pa tudi pomeni, da bi omejitve gradbenih, urbanističnih in sanitarnih norm morale biti usklajene s stvarnostjo podjetja. K 2. členu deželnega osnutka CIA pripominja, da je v sedanjih okoliščinah težko opredeliti lik kmečkega podjetnika, kar bi bilo treba preseči z ustanovitvijo seznama podjetij v smislu zakona št. 580/93. Za zdaj pa bi bilo umestno omejiti vpis v seznam kmečkih podjetnikov le na tiste, ki so vpisani v SCAU, torej na neposredne obdelovalce in kmetijske podjetnike, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost. Pri 7. členu, ki govori o deželnem seznamu kmetijskih operaterjev, CIA meni, da bi bilo zaradi poenostavljenja primemo te sezname ustanoviti pri trgovinskih zbornicah. Pri 10. členu glede obveznosti kmečkih podjetnikov se CIA zavzema za izpostavitev cenikov. V zvezi z 11. členom glede nadzora in pregledov, se CIA zavzema, da bi to izvajali pokrajinski kmetijski inšpektorati. K prilogi A zakonskega osnutka CIA predlaga možnost nakupa 25 odstotkov tipičnih proizvodov od drugih kmetov v deželi in se sprašuje, kako bi se lahko praktično ugotavljala izvor in tipičnost teh proizvodov. Glede higiensko-sani-tarnih norm v primeru, ko se z agroturizmom ukvarjajo male družinske kmetije, pa predlaga, naj bi se prakticirah minimalni pogoji glede na predpisane norme. Dodatne primombe Kmečke zveze k dokumentu CIA, pa se nanašajo na naslednje: 1.) čas, namenjen kmetijski dejavnosti tudi v podjetjih na goratih predelih, ne sme biti krajši od 40% ob spoštovanju načela, da je agroturistična dejavnost dopolnilna kmetijski, ne pa prevladujoča; 2.) bivanjsko go-stiteljstvo se lahko izvaja le v v ta namen urejenih lokalih z največ 5 sobami in skupno 15 ležišči, da se agroturizem ne bi spremenil v kmečki turizem, zmogljivost za nudenje hrane pa naj se poveča na 100 sedežev, tudi zato, da se omogočijo kulturna in rekreativna srečanja ob raznih prazničnih in krajevnih prireditvah; 3.) umestno bi bilo zmanjšanje zdaj predvidenega 1,5 kvadratnega metra za vsak sedež na samo 1 kv. meter, da bi se tako zmanjšali stroški za gradnjo agroturističnih struktur in omogočilo bolj racionalno izkoriščanje obstoječih, (-en) ' IZBRAŽEVANJE / OBISKOVALCI TEČAJA F1TOPATOLOGIJE PRI SDZPI_ Ogled tovarne Pinus in Vinag Maribor Prejšnji teden se je končal 40-umi tečaj fitopatologije, ki ga je organiziral Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Tečaja se je udeležilo 15 oseb, v glavnem vinogradnikov, za varstvo rastlin pa se je zanimalo tudi nekaj vrtnarjev, cvetličarjev in oljkarjev. Tečaj sta vodila mag. Gabrijel Seljak iz Nove Gorice in podpisana. V okviru tečaja je zavod preteklega 20. aprila organiziral izlet v Maribor in okolico (na posnetku). Glavna točka izleta je bil ogled tovarne Pinus v Račah pri Mariboru. Tovarna je največja proizvajalka škropilnih sredstev v Sloveniji in edina, ki tudi sama proizvaja aktivne principe. Tovarna oskrbuje tudi Primorsko. Med 100 različnimi škropili izdelujejo razna sredstva za zatiranje glivičnih bolezni (fungicide), škodljivcev (insekticide), pršic (akaricide), plevela (herbicide) idr. Ogledali smo si ves proces izdelovanja škropfi. Aktivni princip je kemična zmes, ki dejansko uničuje bolezni ah škodljivce in ki jo nekaj v tovarni samo proizvajajo, večino pa kupijo kot surovino v tujini. Aktivnega principa ne moremo rabiti takega, kot je, ampak mu moramo primešati še razne pomožne pripravke ali koadiuvante, ki omogočajo, da postane aktivni princip bolj topljiv v vodi oz. bolj učinkovit. To so močila, topila, preparati za emulzijo, suspenzijo, boljšo obstojnost škropila na rastlini in drugi. Sredstvo za varstvo rastlin naposled pakirajo. Razne faze proizvodnje so seveda podvržene natančni laboratorijski analizi. Obrabljeno embalažo morajo uporabniki vrniti tovarni, ki poskrbi za uničenje, katero mora biti čim bolj prijazno naravi. Ogled tovarne Pinus se je zaključil s kosilom, ki so nam ga ponudili prijazni upravitelji. Popoldne smo si ogledali Vinag klet v Mariboru. Most, ki prihaja iz okolice mesta, se v 200 let stari podzemski kleti fermentira in zori. Na hodnikih, ki se v dolžini 3 km vijejo pod mestnim središčem, leži kar 5 tisoč starih lesenih sodov. Sledila je pokušnja njihovih tipičnih vin. Okusili smo tako zeleni silvanec, char-donnay, rumeni muškat in laški rizling. Preden smo se poslovili, smo si ogledali še 400 let staro trto, ki se nahaja ob reki Dravi, nedaleč od mestnega središča. Verjetno je to ena najstarejših trt, ki se je ohranila v Evropi ali celo na svetu. Od leta 1981 je trta zavarovana kot naravni spomenik. dr. Magda Sturman ■ s : ■ ■ I NOVICE Junija v Trstu deželna konferenca o ozemlju Deželni odbornik za ozemeljsko načrtovanje Oscarre Lepre je te dni naslovil na Kmečko zvezo (in seveda tudi na vse druge neposredno zainteresirane dejavnike) sporočilo, da je deželni odbor sklenil prirediti 27. in 28. junija na Pomorski postaji v Trstu deželno konferenco o teritoriju, za katero je tudi že pripravil podroben program. Na konferenci bodo z uvodno besedo predsednice deželnega odbora Alessandro Guerra in s posegi številnih izvedencev predstavili splošni okvirni deželni ozemeljski načrt. Načrt so v prvih mesecih letošnjega leta izdelali potem, ko so razni univerzitetni in znanstveni inštituti zaključili v ta namen naročene preliminarne raziskave. Namen konference pa ni samo predstaviti okvirni program o deželni ozemeljski ureditvi in razvojne smernice teritorialne politike, marveč tudi omogočiti razpravo, v kateri bodo lahko razpravljale! za posamezne sektorje izrekli svoje pripombe in poglede na predstavljeni okvirni osnutek. Urad Kmečke zveze končal davčne prijave 730 V tajništvu Kmečke zveze so sredi preteklega tedna končali z izpolnjevanjem davčnih prijav na obrazcu 730. Izpolnili so jih okrog 160, kar je presenetljivo veliko glede na to, da so te prijave pri Kmečki zvezi, ki ima zdaj že tretje leto svoj CAF, letos izpolnjevali praktično prvič. Delo je tudi po zaslugi sposobnosti in požrtvovalnosti nameščencev teklo hitro in brez zastojev, saj se je urad Kmečke zveze za to delo v zadnjem času tehnološko usposobil in tudi izpopolnil. V prihodnje namerava Kmečka zveza, ki je letos prijave izpolnjevala za svoje člane (zlasti za upokojence in tiste, katerih davčne obveznosti niso komplicirane) svojo službo CAF še razširiti na vse tiste ustanove, ki zaposlujejo odvisne delavce. Seveda bo v maju tajništvo Kmečke zveze, kot vsa prejšnja leta, izpolnjevalo tudi davčne prijave na obrazcu 740. Tisti, ki se v ta namen poslužujejo urada Kmečke zveze, bodo v prihodnjih dneh prejeli na dom obvestilo z navedbo datuma, kdaj naj se zglasijo v tajništvu Kmečke zveze v Ul. Cicerone in prinesejo s seboj vse potrebne priloge, (-en) V maju pozornost plevelu in škodljivcem V tem mesecu, še posebej v drugi polovici, nas čaka veliko dela. V vinogradu začnemo pleti. To opravilo, ki ga nadaljujemo v juniju, je zelo važno, ker vpliva na rodnost. Pozornost začnemo posvečati trtnim boleznim, ki sicer močneje napadajo v juniju, primerno pa se nam zdi, da že zdaj obširneje spregovorimo o njih, da si vinogradniki pravočasno priskrbijo potrebna sredstva za zatiranje. Najnevarnejša glivična bolezen je peronospora, ki jo uspešno zatiramo z različnimi sredstvi, kot npr. z Mankozebom (Manzeb ali Dithane 150 do 200 gr/100 1 vode). Ta sredstva so uspešna tudi za zatiranje črne pegavosti, ki se naglo siri v naših vinogradih. Proti peronospori začnemo škropiti po starem, a še vedno veljavnem pravilu »treh 10«, ko je padlo vsaj 10 mm dežja, ko je temperatura višja od 10 stopinj C, mladike pa so dosegle vsaj 10 cm višine. Učinek omenjenih sredstev, kot tudi bakrovih, traja le 5-6 dni. Ce hočemo število posegov zmanjšati, kar velja predvsem za junij, ki je praviloma deževen, uporabljamo pripravke, ki delujejo citotropsko (npr. Curzate F -100 do 150 gr/100 1 vode, Curzate Combi - 400 gr/100 1 vode, R6 - 400 gr/100 1 vode idr.) ali siste-mike (npr. Galben F 8 - 200 gr/100 1 vode, Ridomil R - 400 gr/100 1 vode, Eurocrit F - 200 gr/100 1 vode). Ta sredstva zagotavljajo trti zaščito za dobo 10-14 dni tudi v okoliščinah, ki so za razvoj peronospore izjemno ugodne in ko je dostop v vinograd zaradi prostega dežja otežavljen. Oidij, je prav tako nevaren kot peronospora, bomo v maju zatirali z žveplom v prahu. Junija pa bomo iz že navedenih razlogov uporabljali druga sredstva, ki poleg žvepla vsebujejo druge aktivne snovi. Žveplo namreč deluje le 3-4 dni, sredstva, ki jih bomo na- vedli, pa 10-14 dni, zato so za mokra obdobja primernejša, ker delujejo sistemsko (npr. Rubigan 6PB - 20 do 60 gr 100 1 vode, Bayleton PB 50 do 80 gr/100 1 vode, Bayfidan Combi PB -100 do 200 gr/100 1 vode, idr.) Tudi v sadnem vrtu opravimo pletev. Plejemo do globine 10-12 cm, ker bi z globljo obdelavo tal lahko poškodovali korenine. Ce so tla poraščena s travo, jih pokosimo. Opravimo tudi zeleno rez (predvsem na bresvah, nektarinkah, marelicah, češnjah in mandeljnih). Ce je rodnost prevelika, začnemo pri teh sadnih vrstah tudi redčiti sadje. Zatiramo bolezni in škodljivce. Breskve škropimo proti luknjičavosti z Ziramom (Mezene, Ziramit - 200 do 300 gr/100 1 vode) ali Captanom (Captame, Ortho-cide 50- 250 gr/100 1 vode); proti pepelasti plesni z Dinokapom K (Karathane idr. 100 gr/100 1 vode) in proti listnim ušem s Pirimicarbom (Primor - 150 gr/100 1 vode) ali Deltamentrinom (Decis - 75 gr/100 1 vode). Na marelicah zatiramo pepelasto plesen in listne uši s sredstvi, ki smo jih navedli za breskve. Na hruškah se pojavljajo murvin kapar in listne uši, proti katerim uporabljamo Diazinon (Basudin - 250 gr/100 1 vode) ali Methidathion (Supracid, Minacid 200 gr/100 1 vode). Tudi na češpljah in slivah se lahko pojavijo listne uši, ki jih uspešno zatiramo z že omenjenimi sredstvi. Na krompirju zatiramo koloradski hrošč (Leptino-tarsa, Decemlineata) z biološkim sredstvom Bacillus Thuringiensis (Delfin, Dipel, Biobit BP idr. v odmerkih, od 300 do 700 gr/100 1 vode), z Deltametri-nom (Decis 40 do 60 gr/100 1 vode) ali Quinalpho-sonm (Ecalux 100 do 150 gr/100 1 vode). Z istimi sredstvi zatiramo tega škodljivca tudi na melancanah. Vrtnice škropimo proti ušem z že omenjenimi sredstvi za breskev, proti beli plesni pa z Esaconazo-lom (Anvil - 60 do 80 gr/100 1 vode) ali Fenarimolom (Rubigan 6PB - 20 do 60 gr/100 1 vode). V vrtu sejemo lubenice, razne sorte jedilne pese, blitvo, korenček, ohrovt, zelje, rumeno endivijo, zeleni radič, fižol, letno glavnato solato, melone, por, peteršilj, redkvice, zeleno, špinačo, bičke in baziliko. Nadaljujemo s presajanjem lubenic, jajčevcev, paprike, zelene, bučk in paradižnikov, glavnate solate in solate eskariol na prosto. Grahu postavimo oporo, če tega še nismo storili. Paradižnike presadimo in jih podpremo s palico. Oporo naredimo tudi za fižol. Maja se pojavljata tudi trava in plevel, ki ju moramo takoj odstraniti, ker zavirata razvoj rastlin, saj izčrpata iz zemlje hranilne snovi, ki so v tem času za mlade rastline nujno potrebne. V okrasnem vrtu sejemo agerat, grobeljnik, zdravilne astre, enoletno krizantemo, gajlardije, nageljne, godecije, pajčolanke, okrasni lan, letni mak, ostrož-nik, žametnice in vrtne vijolice. Sadimo gomoljke in čebulnice: gomoljne begonije, vrtnice, dalije, gladio-le, etiopske kačunke. Na vrtnih gomoljicah, ki nimajo okrasnih plodov, odstranimo uvelo cvetje in socvetje (majnice, goreči grm, spireje itd). V tem mesecu pobiramo dišave (žajbelj, timijan, rožmarin) za sušenje. Pobiramo jih zjutraj in jih sušimo v senci, dokler se listi ne odtrgajo od vejice. Trato pokosimo 4-5 cm visoko, nato jo zalijemo in gnojimo z majhno količino gnojil. Se vedno lahko sejemo nove trate (1 kg semena na 20-30 kv.m). Skrbeti moramo, da ima trata vedno dovolj vode. dr. Mario Gregorič ® RAI 1 RETE 4 6.00 6.45 7.30 9.10 9.25 12.35 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.40 0.05 0.15 0.45 2.55 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Velikani in Pigmejci Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, \nnes risanke Nabožna oddaja -Papež Janez Pavel 2. daruje mašo ob 450-letnici Koncila v Trentu Zelena linija v živo iz narave (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli), ‘ vmes (16.50) športna oddaja Cambio di campo Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved, dnevnik in šport Film: Lo chiamavano Bulldozer (kom., It. ’78, i. B. Spencer, J. Bugner) Športna nedelja, vmes (23.25) dnevnik Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje Film: Giorni d’amore (dram., It. ’53, i. M. Ma-stroianni, M. Vlady) Srečanje z B. Spockom RAI 2 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? m||] Nan.: Blossom Q Variete: In famiglia ^ Dnevnik, oddaja o mo-■ torjih in vreme IHEffl Variete: Italiaride Film: Willow (fant., ZDA ’88, i. W. Davis) Domenica Disney Film: Spruzza sparisci e špara (kom., ZDA ’67, i. K. Russell. C. Romero) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Nan.: Amico mio - Lieto evento (i. Massimo Dap-poito, Katharine Bohm) TG 2 Dosje Dnevnik in vreme Zidovska kultura Videosapere: Zakaj Liala, l.OSTaglio basso, 1.10 Ciak - 100 let kinematografije Nan.: Komisar Kress Sanremo Compilation RAI 3 6.45 9.05 11.00 12.30 14.00 14.15 14.25 15.20 17.50 18.45 19.00 20.05 20.25 22.30 22.50 24.00 0.20 Variete: Fuori orario Koncerta ob priliki 50-letnice osvoboditve: Cantata La ceha appesa, 10.00 Canto della possi-bilita di sopravvivere Film: La banda dei dieci (vestern, ZDA ’55) Sport: smučanje na vodi, 13.15 kolesarstvo Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Diritto di replica Sport: Quelli che aspet-tano..., 15.55 Quelli che il calcio... Košarka: play off Sport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Variete: BlobCartoon Film: Agente 007 - La spia che amava (’77, i. R. Moore, B. Bach) Dnevnik, deželne vesti Variete: Taxi Pregled tiska in vreme Film: Vigil in the Night 7.45 9.30 10.00 11.00 12.00 13.30 14.00 14.10 16.00 18.00 20.30 22.35 Film: Nel giardino delle rose (dram., It. '90) Teleprodaja: Affare fatto Nedeljski koncert Nan.: Stega p er amore, 11.35 Tre cuori in affitto, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Medicine a confronto Dnevnik Variete: Una tranquilla settimana bianca Ohoški variete, risanke Film: Flash Gordon (fant., ZDA ’80) Film: Toto e Peppino, di-visi a Berlino (It. ’62), vmes (19.00) dnevnik Film: L' ombra del testi-mone (krim., ZDA ’91, i. B. VVillis, D. Moore) Film: Pericolosamente insieme (krim., ZDA '86, i. D. VVinger), vmes (23.30 dnevnik) |s| CANALE5 6.30 9.00 9.40 11.45 12.15 13.00 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 22.40 0.10 0.15 Na prvi shani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.25 La copagnia dei viaggiatori Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino) Nan.: Nonno Felice (i. G. Bramieri) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vneme Variete: Shanamore (vodi A. Castagna) Aktualne odd.: Target, 23.10 Nonsolomoda, 23.40 A tutto volume Nočni dnevnik Aktualna odd.: L’ angelc (vodi C. Kohl), vmes posebna odd. o 100-letnici kinematografije ITALIA 1 6.30 10.30 12.00 13.00 14.00 16.00 16.30 19.30 20.00 20.20 22.30 24.00 1.10 Otroški variete Nan.: Superboy, 11.30 Adam 12 Šport: Grand Prix, vmes (12.25) Odprti studio Sport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.30 Formula 1 Start Avtomobilizem Fl: VN San Marina Sport: Parco chiuso Nan.: Highlander, 17.30 Baywatch Odprti studio, vreme Variete: Benny Hill Film: Saint Tropez, Saint Trapez (kom.. It. ’92, i., J. Gala, D. Hampton) Sport: Pressing, 23.45 Mai dire gol - Pillole Italija 1 šport Film: II tesoro della fore-sta pietrificata (pust., It. '65, i. G. Mitchell) # TELE 4 19.15 20.30 21.55 22.45 21.45 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer Telequattro šport Snack Bar Budapest ($) MONTECARLO 14.00 12.15 14.10 16.30 20.50 23.00 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: Te e simpatia (’56) Film: Purple e il corno magico (fant., ’88) Sport: Golagoal Film: Poltergeist (srh. 82) RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.30 Milan Jesih - Soneti IT SLOVENIJA 1 Živ žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev, 3/26 dela češke nadaljevanke Sprehodi po stari Ljubljani, 1/9 del Očividec: Morski pes, pon. angl. dokum. serije Za TV kamero, ponovitev Obzorja duha Biblija, 16. oddaja: Prerok Ezekijel, ponovitev Srečanje koroških vižarjev Poročila VVestbeach, ponovitev 4/10 dela angleške nadaljevanke Dobri stari piemino, slovenski (čb) film V objemu gora. 8/13 kanadske nanizanke TV dnevnik 1 Po domače j Hugo, igrica Risanka | Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Pomladni 3x3, prenos iz Radencev TV dnevnik 3, vreme Sport Sova: Sogun, 5/6 del ameriške nadaljevanke SLOVENIJA 2 08.00 09.35 10.20 11.00 12.40 13.50 15.45 17.00 18.00 18.55 19.30 20.15 20.40 22.15 22.45 Euronevvs Don Kihotove sanje, balet Carmen, balet, ponovitev Sova, ponovitev TVariete Imola: Formula 1 Polzela, košarka: Kovinotehna Savinjska Polzela -Smelt Olimpija, prenos Profesionalni boks Zakjučni shel, športni film Prvaki in izzivalci Lahkih nog naokrog Razgledi slovenskih vrhov. 7/11 del Ratitovec Poštarka, kanadski film Biblija, 17. oddaja Mali preroki Športni pregled KANALA Ul Koper Euronevvs Krvava zemlja - Posočje, pozabljena slovenska dolina, dokumentarec »Achtung Baby«, oddaja o kulturi »Il piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Vsedanes »Canale 27«, tedenski TV spored Im Ezopove basni Euronevvs Žrebanje lota B J. A. Martin, fotograf, kanadska drama, 1978 No Comment Sre Vsedanes SR Globus Košarka: 2. polfinalna tekma končnice državnega prvenstva, posnetek DEEIF Avstrija 1 Dogodivščine na Karibskem morju Hiša v Jeruzalemu Eden za vse Otok zakladov Mišek Feivel in prijatelji Duck Tales Bugs Bunny Ena dve hi Lois in Clark Blossom Vesela vdova, ameriška komedija, 1952 Dvojčici z Immenhofa, nemški film, 1973 Imenovali so ga buldožer, italijanska akcijska komedija (1978) z Budom Spencerjem v glavni vlogi Polna hiša Song Contest Korak za korakom Jubilej Cas v sliki Vreme Pogledi od shani Skoda je za očeta, 8/13 del avshijske serije Zmešnjava Laži o človeku na luni K stvari Cas v sliki Vizije Ameriški film Grand Hotel, ameriški vojni film, 1932 Igrajo: Joan Crawford, Greta Garbo, Lioniel Barrymore in drugi Rocky II, ameriški film, ponovitev Podmornica, 1. del filma, ponovitev ramp Avstrija 2 Cas v sliki Pregnani skladatelji, ponovitev Pogovor z novinarji Poročila iz parlamenta Orientacija Cas v sliki Dober dan, Koroška Crni vranec, risani film Kaličopko Videoigralnica Male živali Dance Session, ponovitev 13.35 16.15 17.00 17 05 Športno popoldne Operne sanje Franza Lebarja Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v času Epikurejske zgodbe Slika Avstrije Žametne vrtnice, čestitke Avstrija danes Spot tedna, VS Cas v sliki, kultura Spot tedna Vreme Smokey Robinson, Sport ponovitev Podmornica Dannijeve zvezde, v živo Cas v sliki BjS Živeti danes, ponovitev mm Morje ljubezni, Vreme ameriški hiler, 1989 Beverly Hills 90210 III Dominique, Kino, kino, kino angleški triler, 1978 Zlata nota, glasba Pogledi od shani g Klasična video glava Kruta pravica, ponovitev Videonoč I . .. V ■ ■ VN Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Sledi časa; 10.05 Kviz: Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock underground, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Umetnost ZDA; 22.30 Literarni portret; 22.55 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 - 100,3- 100,6-104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-tra'de; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali-mero in otroci; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 Glasbena lestvica; 15,00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17,15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 American Top 40; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Sport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Legende dokumentarnega filma: Albert Maysles; 17.00 Prvo-majčkove aktivnosti; 19.00 TB: Souled American; 20.00 Ciklus: de Sade v tekstih;; 23.00 Koncert: The Hypnotics. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Kdo je ubil zmaja? (D. Muck, r. A. Rustja); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Cako-le na placu; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: 22. leto ob zori - Prišel bo večer in tebe ne bo domov (L. Turk, 12.); 14.40 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Šolske sestre); 18.10- 18.30 Dogodki in odmevi. TV IN RA SPORED Nedelja, 30. aprila 1995 z/S TV SLOVENIJA 1 UMOR, JE NAPISALA, ameriška nanizanka, 13/21 Režija: France Kosmač Igrajo: Vida Kuhar, Janko Vekoslav, Bert Sotlar, Frane Milidnski, Andrej Kurent in drugi Frane MiliCinski in Ciril KosmaC sta si zamislila elegično, žalostno zgodbo o starem pianinu, ki ga je nemsi Častnik hotel zapleniti skladatelju in pianistu Blažu Gabru, a so mu to namero ob napadu na vlak prepredli partizani. Osrednji, najmočnejši del zgodbe predstavlja zamisel, da bi poslati v cerkev - belogardistično postojanko pianino, partizanka nuska pa bi z igranjem signalizirala, Ce je njen spremljevalec že namestil razstrelivo. Belogardistom pa je njeno igranje tako všeC, da mora dekle igrati Se potem, ko je že zaigrala dogovorjeno melodijo... RAS 3__________________20.30 NAJBOUŠI AMERIŠKI ORKESTRI, na valovih Evroradia Na zadnjem od šestih neposrednih prenosov koncertov najboljših ameriških simfoničnih orkestrov na valovih Evroradia bomo obiskali Detroit, kjer bo za ameriško občinstvo in radijske poslušalce iz 19 evropskih držav muziciral Defroitsld simfonični orkester pod taktirko dirigenta Neemeja Jarvija s solistko, violinistko Pamelo Frank. Slišali bomo Drugo simfonijo Paula Crestona, Violinski koncert Samuela Barberja in drugo simfonijo Charlesa Ivesa. TVS 2 20.40 POŠTARKA, kanadski film Scenarij in režija: Gilles Carl Igrajo: Chloe Sainte Marie, Steve Gendron, Nicolas francoLse Rives in drugi V ospredju je zapeljiva poštarka Rachel, kot jo vidi njen mlajši brat, pripovedovalec zgodbe. Fantu grozi, da oslepi, zato za zaprtimi očmi trenira mišice zrkel, kot jih bo uporabljal kasneje, ko bo slep. Sluh se mu izjemno izostri in z vso pozornostjo zasleduje dogodke okoti sebe. Tako stisi mnogo zanimivega, predvse od svoje sestre Rachel, ki je pri viru informacij. Zgodba se zaplete, ko pride v mesto mladi inženir Fer-dina, ki vznemiri ženska srca. Rachel se odloči, da ga bo omrežila in na posti organizira pravšnje »bojno poveljstvo«, od koder vodi operacijo osvoji- tv®- Chloe Sainte Marie RAS 3____________ ORKESTRI IN SOLISTI 10.05 V oddaji Orkestri in solisti, trajala bo do 13. ure, bodo igrati: komorni orkester Camerata La-bacensis in hornist Jože Falout, Miinchenski komorni orkester in klarinetist Eduard Brun-ner, Dvoržakov filharmonični orkester iz Londona in violinistka Kyung Wha Chung, simfoniki RTV Slovenija in pianistka Dubravka Tomšič ter Simfonični orkester frankfurtskega radia. Na sporedu bodo dela W. A. Mozarta, C. Stamitza, K. D. von Dittersdirfa, F. Liszta, E. Chaussona, L. van Beethovna in P. I. Čajkovskega. Urednik oddaje: Pavel Mihelčič ORF 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja »Cas je ublažil grobost dogodkov, rane se kljub drezanju celijo.« Samo trdna volja do upora je preprečila se večji krvni davek v kapelskih grapah. Slovenski kulturni teden v Šentvidu ob Glini: da bi tudi tam spoznati bogastvo kulture na Koroškem Ko je Karantanija bila se norikum: druga koroška deželna razstava v Hiittenbergu. »Žongler Feliks« viden sad medkulturnih prizadevanj slovenskih prosvetnikov za boljše sožitje med zagnanim gledališkim naraščajem Koroški dvoboj v nogometnem prvenstvu regionalne lige. VSV Beljak - slovenski atletski klub. Tour kviz'95 - naravne lepote pri sosedih KANALA__________________20.05 BEVERLV MILLS 90210, ameriška nanizanka, 11. del Igrajo: Shannen Doherty, Jason Priestley, Luke Perry in drugi Vsi se zavzeto pripravljajo na nogometno tekmo z Shavv High, vendar se stvari okoli tekme zapletajo in nogometno srečanje visi na nitki... Brenda in Dorma pa se prav tako zagreto pripravljata na plesno avdicijo. Jason Priestley in Luke Perry /7H3©E B čEMMMMMsIV MUŠIC TELEVISION 08.30 US TOP 20 Video; 10.30 M1V novice; 11.00 Velika slika; 11.30 Angleški top 20; 13.30 Prvi pogled; 14.00 Šport; 14.30 Real World 1; 15.00 Video: Undressed VVeekend; 20.30 MTV novice; 21.00 120 minut; 23.00 Beavis & Butthead; 23.30 Headbangers Bali; 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 14.00 Matvel Action Hour; 15.00 Paradise Beach; 15.30 Teech; 16.00 Star Trek 17.00 Entertainment; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverly Mills 90210; 21.00 Melrose Place; 22.00 Vesoljske steze; 23.00 Rene-gade; 00.00 Entertainment Tonight; 01.00 Sibs; 01.30 Rachel Gunn, R. N. PRO 7 12.05Superboy; 12,20 Mož iz morja; 13.25 Ben Cropp; 14.25 Emmeran; 14.35 Prvi zmenek, am. kom., 1975; 16.15 Jenkijevski zaklad, avstralsko - novozelandski pustolovski film, 1981; 19.55 Poročila; 20.15 Morilec z rožnim vencem, ameriški triler, 1979; 22.20 Palm Beach Duo; 23.15 Komanda, ameriški akcijski film, 1985; 00.50 Dva proti dva, talk show; 02.55 Poročila; 03.05 Ponovitve PREMIERE 13.30 Premiera; 13.40 Plymouth, am. komedija, 1990; 15.15 Ljubezenski napoj št. 9, ameriški film; 18.05 Dedič, am,- angl. kom. 1993; 20.00 Premiere; 20.15 Zet, ameriška komedija, 1993; 21.50 Kalkofov zaslon; 22.00 Smrtonosno raziskovanje, ameriški triler, 1994; 23.30 Blackout, am. triler, 1994; 01.05 Metuljev let; 02.40 Blind Spot; 03.50 Umori manekenk; 05.15 Dekle iz Brooklyna, dokumentarec SATI 09.45 Dan za boj, am. vestem, 1967; 12.00 Akcija, skeči in iluzije; 13.10 Ljubica, pojdi z mano na modro morje, nemški dom. film.. 1959; 14.50 Tracy sreča ljubega boga, ameriška komedija, 1980; 16.35 Orjak iz Konga. Hongkonški zf film, 1977; 18.15 Kdo sreče; 19.00 Poročila; 19.15 Nogomet; 20.15 Oueen; 22.10 Pogovor v std-pu; 23.30 Štiriindvajset ur, novinarji poročajo; 00.05 Prekleti do sodnega dne, ameriška krimindistična drama, 1969; 02.00 Ponovitve EUROSPORT 08.30 Formula 1, posnetek treninga iz San MArina; 09.30 Formula 1, prenos ogrevanja; 10.30 Dirke s tovornjaki; 12.30 Boks; 13.30 Formula 1. prenos dirke za VN San Marina iz Imde; 16.00 Hokej na ledu; 18.30 Hokej na ledu, SP skupine a: Rusija - Kanada in švedska - češka: 23.00 Formula 1; 00.30 Gdf, posn. PGA turnirja iz Pariza RTL 11.25 Nazaj v preteklost, Smrtonosna past; 12.15 Tropska vročica; 13.15 Formula 1, poročilo; 14.00 Formula 1, prenos; 16.10 Thunder in Paradise - vroči primeri, hladne pijače; 18.45 Poročila; 19.10 VVestrdeich; 22.15 King Ralph; 22.55 Prime Time - prva izdaja; 00.15 Kanal A' 00.45 Ponovitve RTL 2 15.15 Stardub L. A; 15.45 Califomb College; 16.25 Nasmehnite se prosim; 16.55 Daveov svet; 17.25 Uš; 19.00 Acapulco H.E.AT.; 20.00 Poročita; 20.15 Na jug; 21.15 VValker; 22.15 Paht It Black; ameriški triler; 00.10 Nobena pot ne vodi nazaj; 02.40 TV Bravo; 04.30 VValker, pon. SKY MOVIES 13.00 Moon Zero Two, ameriški film 1969; 15.00 Prehysteria!; 17.00 Won Ton To, The Dog VVho Saved Hollywood, ameriški film, 1976; 19.00 Spotv/ood avstralski film, 1991; 21.00 The Real McCoy, ameriški film, 1993; 23.00 Maniac Cop 3: Badge Of Silence. ameriški film, 1993; 01.00 Bruce Lee: Game Of Death. ameriški film,1979; 03.00 Used People. avstralski film 1992; 05.00 A Buming Passion, ameriški film, 1993 MOVIE CHANNEL 13.00 Gunsmoke V: One Man's Justice, ameriški film, 1993; 15.00 Class Of'61, ameriški film, 1992; 19.00 MacGyver: The Lost Treasure Of Atiantis; 21.00 Scent Of A VVoman, ameriški film, 1992; 23.35 Golden Balls, špamska kom., 1993; 01.10 Victim Of Rage, ameriški film, 1994; 02.45 Twin Peaks: Fire Walk VVrth Me, ameriški film, 1992; 05.00 Trouble Bound FILMNET + 14.00 Disney's Aladdine; 16.00 Fire In The Sky; 18.00 Fri-ed Green Tomatoes, ameriški film 1992; 20.10 Linda, ameriška komedija, 1993; 22.00 Polis Polis Potatismos, ameriški film, 1993; 00.00 To Forget Palermo, ameriški film, 1991; 02.00 Jack Reed: Badge Of Honor, ameriški film, 1993; 04.00 Stagecoach SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo: Super avtomobili; Super Shop; 15.00 Srečanje s tiskom; 16.00 McLaughlinova skupina; 16.30 Evropa 2000; 17.00 Avtomobilizem, baseball. rugby; 19.00 Poročila; 19.30 Počitniški cilji; 20.30 Auslandsjoumal; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Poročila; 22.30 Golf; 00.30 Novice; Frontalno; McLaughlinova skupina; Evropa 2000; Riviera; Datelina; Enak čas TNT 20.00 Mildred Pierce, ameriški film; 22.00 Key Largo, ameriški film, 1948; 00.00 The Reformer And The Redhe-ad. ameriški film, 1950; 01.35 Key To THe City, ameriški film, 1950; 03.20 Fools ForScandal ameriški film. 1949 DSF 08.00 ZMjenje v divjini; 09.00 Monster Trucks; 10.00 Kaskaderji; 10.45 Monster Trucks; 11.30 Motošport; 13.30 Normalno; 14.00 Tenis; 19.00 Motošport; 20.00 Športna ritmična gimnastika; 21.45 Športna poročila; 21.55 Hat-trick; 23.45 Hathick Tifosi; 23.45 Biljard; 23.45 Biljard vox 08.35 Dominijon; 08.55 Regal Shop; 09.25 Format NZZ; 10.10 Spiegel TV Special; 12.35 Inšpekta Wexford posreduje. pon.; 14.30 Oh te ženske, pon.; 18.25 Vmctour; 19.15 Airvvolf; 20.15 Igra z ognjem, ameriški film, 1977; 22.00 Borec, francoski film, 1982; 23.45 Prava ljubezen; 00.30 Arne riški nogomet 3-SAT 13.30 Sprehodi; 13.45 Literarni kvartet; 16.00 Nedljski magazin; 17.00 Potovanje po Švici; 19.00 Danes; 19.10 Talkshow; 20.15 Hura, zopet voliml; 21.10 Boji v območju Da Nanga; 23.15 Policijski klic 110 ZDF 12.00 Nedeljsko! koncert; 12.47 Stališče; 13.30 Priznajte dr. Cordal; 15.00 Dobimo se v naravi; 18.15 Mona Usa; 19.00 Danes, vreme; 19,30 Naravne katastrofe; 20,15 Nepozabni konec tedna; 21.45 Danes; 23.40 Upor brezpravnih FILMNET 14.00 veliki udarec, ameriški akcijski film, 1991; 16.00 Oblečen za ubijanje, am. film,1946; 17.30 Short Story Cinema, kratkometražni film; 18.00 Zamolčana dejstva, am. film; 20.00 Dokler naju smrt ne loči; 21.30 En-tertaiment Nowi; 22.00 Zaljubljenci; 00.00 Žrtev lepote, ameriški triler CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Svetovne risanke; 08.00 Sadežovi; 08.30 Vogijev lov za zakladom; 09.00 Vogijeva vesoljska dirka; 09.30 Droopy D'; 10.30 Jabber Jaw; 11.00 Sharkey & George: 11.30 Scoobyjeva olipijada; 12.00 Počakaj, da tvoj oče pride domov; 12.30 Na pomoč, kosmati medved; 13.00 Skrivnostna veverica; 13.30 Glavne risanke; 13.45 Vesoljski duh; 14.00 Super kos; 16.00 Detektiv Palec; 16.30 Ed Grimley; 17.00 Glavne risanke; 17.00 Kapitan Ranet; 18.00 Bugs 8t Daffy nocoj; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jefsonovi; 19.30 Kremenčkovi TV 5 16.10 Claire Lamarche; 17,45 Bon VVeekend; 18.15 Korespondenca; 19.00 Trideset milijonov prijateljev; 19.25 Pet kontinentov; 21.00 Prijetne urice na Montpamasu; 22.45 Nagrada za nevarnost Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Sledi časa; 10.05 Kviz: Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18,30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka: 10.40 Gostil 1.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock underground, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Umetnost ZDA; 22.30 Literarni portret; 22.55 Orgelska glasba; 23.55 Urični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 - 100,3 - 100,6-104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnlk-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 American Top 40; 22.30 . Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14,00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Legende dokumentarnega filma: Albert Maysles; 17.00 Prvo-majčkove aktivnosti; 19.00 TB: Souled American; 20.00 Ciklus: de Sade v tekstih;; 23.00 Koncert: The Hypnotics. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Kdo je ubil zmaja? (D. Muck. r. A. Rustja); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Čakale na placu; 11,10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: 22. leto ob zori - Prišel bo večer in tebe ne bo domov (L. Turk, 12.); 14.40 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Soft mušic; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poroči-la;10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali-mero in otroci; 9.30 Kam 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Šolske sestre); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi^/ AVTOR: SIMON BIZJAK HUJSKAČ PRIMERNOST, KORISTNOST DAN V TEDNU LADO AMBROŽIČ VELIKO SITO i / LADIJSKA KABINA RDEČKASTA SNOV V KORENJU SKUPNO IME ZA PREDIN-DOEVROPSKA IMENA DEMOKRITOV UČITELJ PAZNIK V ZAPORU DELO PODJETJA ODRGNINA, PRASKA BIVŠI IT. SMU-CAR (PIER01 SOLMIZA-CIJSKI ZLOG LIBERIJSKI VODITELJ (SAMUEL, IZ CRKEDO LUKAV IZRAELU ZENSKI LAS-Nl NAKIT PIŠČAL IZ LUBJA ODISEJEV OTOK ZADNJIK PRELOM NJORKA OSMANI, TURKI HAROLD UREV BIVŠI JAPONSKI TELOVADEC JANŠEVA KNJIGA ANG.KRAUI-CA (1702-141 UROŠ LAJOVIC IT. LUKA OB JADRANU ZA POLTON ZVIŠANI E IN KRIK GL. MESTO TOGA MODEREN PLES KORALNI' OTOK TULEC, ETUI KRAJ POD PRUSKOG. NIK ZUPANČIČ PRIVLAČNA ZENSKA STROKOVNJAK ZA IZVOR BESED CHARLES AZNAVOUR NAORAVAZA OGREVANJE NAPAJALNE VODE < ŠKOTSKI OVČAR JERMEN ZA HLAČE FR. DIRKAČ ALEŠI VOJAŠKA POGODBA MED DRŽAVAMI IDEOLOGIJA, KI ZAGOVARJA POPOLNO SVOBODO PROSTOR ZA PRIDOBIVANJE SIRA TURSKO MESTO ISKENDERUN PREBIVALCI ZAGORJA GRŠKI PLES KRAJ PRI MARIBORU »CRNI BOM-BARDER.. SPELEOLOG VOJSKOVODJA CESARJA JUSTINIJANA PREDEL OB RAMI NAR.HEROl NJAISILVIRA1 SLABO SADJE, KI ODPADE ZENA FILIPINSKEGA DIKTATORJA MARCOSA DELAVEC V MLEKARNI BRZICE NA REKI VUOKSI ANTON NANUT MALHA REDKEJŠE MOŠKO IME MUSLIMANSKI POSTNI MESEC HERMANN REUTTER UNESEK IVO DANEU RAZUM BARVA KOZE POLT (ORIG.) ŠPORTNI VADITEU PAVKE STGR. FILOZOF IZ MILETA ČARGO IVAN STARO KITAJSKO BRENKALO SOLI DUŠIKOVE KISLINE TITAN PRAVO BIVŠI RTV NAPOVEDOVALEC (RADO) NAŠA IN TUJA ČRKA POVRŠINSKA MERA NORDIJSKO BOŽANSTVO NEMŠKO MESTO OB DONAVI V DEŽELI BA-DEN-VVUR-TEMBERG Z GOTSKO STOLNICO PRITOK REKE BOSNE OTROŠKO »DELO« BOMBAŽNO PLATNO STOLETJE, VEK JAP. POLITIK (HAJATA) ST. JAP. PRE-STOLNICA OKUS VINA PO KISLEM ITALIJAN- SKA IGRALKA POLJSKI AFORIST (STANISLAVV JERZVt ČEŠKI EKONOMIST ŠIK BELG. MESTO OB REKI DVLE LEVI PRITOK ADIZE RADIJ NIZ. LETAL-SKA DRUŽBA STARA MAMA, BABICA LAHEK GRADBENI MATERIAL ZNAMENJE ZODIAKA DANSKO MESTO LITIJ MILANSKO NOGOMETNO MOŠTVO IRIDIJ CiHe GL. MESTO IND. DRŽAVE MVSORE GRŠKA OSVOBODILNA ARMADA KRATEK, SUNKOVIT POTEGUAJ SNOV, POTREBNA ZA RAST IN OBSTOJ KOŠČEK SNOVI, KI PRIDE V ORGANIZEM STAROGRŠKI KIPAR POVRHNJICA, NPR. KOZE MESTO OB IZLIVU LEDE REKA V ŠVICI IN FRANCIJI (IZ CRK NORA) KUNO FISCHER SL. GRAFIK JUSTIN TASSOVA IGRA SIRUAZME- ZOPOTANIJO JOSIP RIBIČIČ IND. MESTO V DRŽAVI ANDHRA PRADES JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA MANJŠA SLADKOVODNA RIBA POSME- HUIV ČLOVEK KRAJ NAD VIPAVO KIT.-JAP. UTE-ZNA MERA AM. ZALOŽNIK (WILLIAM R.) UNIFORMI- IRANISTREZAJ LAHKA TKANINA IT. MESTO MEDTERA-MOMIN PESCARO MARKO ELSNER NIKALNICA NIZ. IME RE-KERUHR NORV.PES- NIK(PETTER) MESTO V ZAMBIJI GLAVNI STEVNIK UGLAJEN LEPO OBLEČEN MOŠKI SL HUMORISTIČNI PISATEU KATERI IMEVEC PAPEŽEV GOETHEJEVA MATI ANTIČNO NOMADSKO LJUDSTVO J. RUSIJE NEMŠKI PISATEU (THOMAS) OCE POUSKA CVETICA SVETLANA DIMITROVA POKRAJINA V Z. SLOVENIJI SLAMICA GLASBENI SPSS RUSKA IGRALKA SAVINA OBŽA- LOVANJE SUVANJE Z ZADNJIMA NOGAMA NAZAJ MUSLIMANSKO MOŠKO IME (IZ CRKSINF1 VRHUNSKI ŠPORTNIK Gesla križanke »23-04« Evripid, Sofokies, Ajshil, 1 - Elektra, 2 - Ion, 3 - Herakles, 4 - Orestejo, 5 - Alkestis, 6 - Medeja 7 - Ajas, 8 - kralj Ojdip, 9 - Antigona Rešitev križanke »23-04« bradikardija, Lado Leskovar, Apenini, Bask, gon, RS, AA, Evripid, rok, lotnico, krovos, Store, lik, onoto, ris, Herakles, kamerod, falot, Orestejo, Arovoli, ok, No, lesorko, got, Kro, Ant, Ackermann, noslonko, RC, luventus, Alkestis, pomol, Loos, ovtostop, Mirjano, AŽ, okrak, Ikar, Erie, acetil, Siam, Shire, des, kriminalistika, Aka, Enisa, Javanec, Irak, Nal, jelenka, Eda, lasek, Ajanta, Alec, Bo, rap, Ajshil, Tevta, Aero, krater, kralj Ojdip, Antigona, Ariana, V J, Jimenez, San, CN, kajak, akter, natik, Adana, Leali, trapa GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. B. P. Moliere -DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, premjera, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V soboto, 6. maja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA?, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 V sredo, 3. maja, ob 15.30: F. G. Lorca - YERMA, za abonma sreda popoldanski in ob 20. mi, za abonma mladinski 3. V četrtek, 4. maja, ob 20. uri: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma Studentski B. V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven in konto. Zadnjic v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOWSTRAHOW, za izven. Ob 20. uri: M. Comoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni! MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 V sredo, 3. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZA2GI! Predstava bo Sev petek, 5. maja, ob isti uri. SNG OPERA IN BALETI, tel.: 061/331-950 V petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet - CAR-MEN. V vlogi Carmen HERMINE MAY, v vlogi Micaele LAURA DE SILVA in v vlogi don Joseja RUBEN BROITMAN. Zadnja predstava v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ. Šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 V sredo, 3. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red E in izven. Predstava bo Sev Četrtek, 4. maja, ob 17. uri, za aJjonma red U in izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V petek, 5. maja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - CA-BARES, CABAREI. Predstava bo Se v soboto, 6. maja, ob isti uri. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven. KULTURNICA, Zidovska steza 1 V četrtek, 4. maja, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven. CEUE SLG CELJE, tel.: 063/025-332 V sredo, 3. maja, ob 19. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma Studentski večerni in izven. Gostovanje PDG iz Nove Gorice. Predstava bo Se v Četrtek, 4. maja, ob 10. uri, za 1. abonma Gimnazije Celje in ob 19.30, za abonma Četrtek in izven. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 V Četrtek, 4. maja, ob 19.30: R. Cooney - POKVARJENO. V soboto, 6. maja, ob 19.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma in izven. Gostovanje SLG iz Celja. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: V. Mdderndorfer -TRANSVESTITSKA SVATBA, za abonma rdeči in izven. V sredo, 10. maja, ob 20. uri: R. Cooney - ZBEZI OD ŽENE. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 5. maja, stara dvorana ob 20. uri: D. Mamet -OLEANNA, za abonente in izven. Gostuje atelje 212 iz Beograda. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V Četrtek, 4. maja, Velika dvorana ob 16. uri: L. Minkus - DON KIHOT - balet. LGM, tel.: 062/26-748 Danes, 30. aprila, ob 11. uri: B. Gregorič!/. Sitar -PORCELANASTA MUCA. V nedeljo, 7. maja, ob 11. uri: Jan Grabowsky/D. Vrane - VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 5. maja, ob 11.30: BUTALCI v izvedbi Amaterskega mladinskega odra. Predstava bo Se v nedeljo, 7. maja, ob 17. uri V torek, 2. maja, bovMKNZ v Ilirski Bistrici ob 22. uri koncert skupine CEMENT GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061 222-815 V sredo. 3. maja, ob 19.30: koncert ŠTUDENTOV ofIgel akademije za glasboTgdi V Četrtek, 4. maja, ob 19.30: ZVOKI ŠESTIH STRUN - GORAkj LISTES - kitara (dvorana SF). KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V petek, 5. maja. ob 23. uri: KLUBSKI GLASBENI VĆCER s skupino PSYCHO PATH (Murska Sobota). KLUB K4, Kersnikova 4 V torek, 2. maja, ob 21. uri: nastopa SOULED AMERIČAN in JANI KOVAČIČ. CERKEV SV. DRUŽINE V MOSTAH V Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: baročni koncert, na katerem bodo nastopih TIBOR KEREKES, trobenta, TONE POTOČNIK, orgle in NORINA RADOV AN,sopran (na sliki). GROSUPLJE V petek, 5. maja, avla osnovne sole ob 20. uri: koncert ansambla LOJZETA SLAKA. KOPER DVORANA POKRAJINSKEGA MUZEJA V Četrtek, 4. maja ob 20. uri: koncert KOMORNEGA GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, solist ALEŠ KACJAN (flavta). PIRAN KLUB MAON, Azre 5 Danes, 30. aprila, ob 22. uri: nastopa ALLAN TAVLOR. SLOVENIJA FJK FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V sredo, 3. maja, ob 16. uri (red I) bo na sporedu Verčeva kriminalka »Samomor kitov«. Rezija Marij Ursic. Ponovitvi v četrtek, 4. maja (red G) in v petek, 5. maja (red H) ob 16. uri. SSG gostuje v torek, 2. maja, ob 13. uri na osnovni Soli v Sempolaju z mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«. Gledališče Rossetti V torek, 2. maja, ob 20.30 (red premiera) gostovanje gledališča Eliseo in gledališča de gli Incamminati z Shakespearovim delom »Otelio«. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Umberto Orsini in Franco Bran-ciaroli. Predstava v abonmaju: odrezek 10A (moder). Za abonente popust. Predprodaja je že v teku. Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 30. t.m., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Extona »Twi-st«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Colum-bro in Lauretta Masiero in Mariangela D’Abbrac-cio. Zadnja predstava. TRŽIČ Cerkev della Marcelliana: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Schnorrja. KOROŠKA CELOVEC: v mestnem gledališču bo v petek, 5.5., ob 20. uri prireditev »VVider die Gevvalt« (Proti nasilju). DOBRLAVAS: v kulturnem domu bo danes, 30. t. m., ob 9.30 lutkovna predstava »Na zeljnem listu«. DJEKŽE: v ljudski soh bo danes, 30. t. m., ob 10.30 vigredni koncert. SELE: v farnem domu bo danes, 30. t. m., ob 15. uri »Lumpacivagabund«. ŠKOFIČE: v društveni sobi bo danes, 30. t. m„ ob 19.30 otroška igra »Jongleur Feliks«. V petek, 5.5., ob 20. uri »Krikrita opolzkost vsakdana«. TINJE: v domu bo v torek, 2. maja, ob 19.30 - Predavanje »Perspektive narodnih manjšin v Evropi«. Predava univ. prof. Jože Pirjevec. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 V sredo, 3. maja, ob 21. uri: projekt OPNA v okviru ciklusa CUKRARNA avtorjev Marka KoSnik Viranta in Mateje Bučar. V izvedbi Instituta Egon March. Ponovitve: v petek, 5., v soboto, 6., v pone-deljek, 8., in v torek, 9. maja, ob isti uri. CANKARJEV DOM, teL: 061/ 222-815 Danes, 30. aprila, ob 20. uri: ameriški film SPI Z MA-NOISLEEP WTTH ME. V sredo, 3. maja, bo ob 11. uri: predstavitev knjige Tineta Hribarja - SLOVENCI KOT NACIJA. CEUE KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1 V četrtek, 4. maja, Levstikova soba ob 18. uri: predstavitev knjige (ob diapozitivih) DANILA JELENCA - Četrt stoletja v Afriki: Etiopija in Eritreja. CERKNICA V Četrtek, 4. maja, dvorana Glasbene Sole Frana GeibiCa ob 19. uri: hteramo-glasbeni večer ob 50 letnici osvoboditve Notranjske. KOPER MKC, Gregorčičeva 4 TRADICIONALNI DVODNEVNI FESTIVAL Danes, 30. aprila, ob 15. uri: slavnostni prihod Štajerskega vlaka na železniško postajo; tam se bo Cez dva dni brez godbe na pihala tudi končal; od 17. ure pa vsaj do 1. ure zjutraj: nastopi slovenskih, hrvaških in italijanskih skupin. NOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA V Četrtek, 4. maja, ob 19. uri: pogovor z zunanjim ministrom ZORANOM THALERJEM na temo Slovemja kam in kako? PORTOROŽ AVDITORIJ, Senena pot 10 Danes, 30. aprila, ob 20.30: pustolovska drama JESENSKA PRIPOVED. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Sejna dvorana Filozofske fakultete (Ul. Lazzaretto slovenski likovni umetnosti v dvajsetih letih. Vecchio 8): v okviru slovenističnega kurza o ek- V četrtek, 4. maja, ob 11. uri bo predaval prof. Mi-spresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. chele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književno- maja, ob 18. uri predavanje prof. Franka Vecchieta sli na Univerzi La Sapienza v Rimu na temo »Usoda (v italijanščini) o ekspresionizmu in avantgardi v Rusije v poeziji Maksimiljana VoloSina (1877-1932). UUBUANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov m keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. Razstava filmska ustvarjalnost METODA in MUKE BADJURA (1926-1969) je na ogled do 4. maja. Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA - Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja. Razstava WARCH1‘J 'ECTURE - Sarajevski urbitid je na ogled do 2. maja (Sprejemna dvorana). GAU3UJA AVLA, Trg repiMike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO - Skib za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava stik MILENE USENIK je na ogled doli. maja. CENTRE CULTUREL FRANCAIS, Slovenska 19 Razstava fotografij TIHOMIRJA P1NTERJA je na ogled do 11. maja. GALERIJA LEK, Verovskova 57 Razstava stik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja. GALERIJA MAJOLKA Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja. RA ZSTAVLSCE VERONIKA Razstava NIKOLI VEG v počastitev 50-letnice konca druge setovne vojne je na ogled do 14. maja. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Likovno delo BRANETA KOREZA - Sence 1995 je na ogled do 25. maja. GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 elanov DmStva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja. SBAMA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava del STANISLAVE KNEZ-M1LOJKOVIC je na ogled do 20. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava stik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja. STUPBMC HM POBMALAM KD MIRAN JARC ŠKOCJAN Razstava JOŽETA PETERNELJ MAUSARJA je na ogled do 9. maja. ŽMfC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava plastik FERENCA KIRALVJA je na ogled do 15. maja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA mr Tržaška knjigarna: do 11. maja razstavlja sarajevski slikar Mihridžan KulenoviC Mimica -»Korenine«. Palaca Costanzi: Se danes, 30. L m. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Umik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Galerija Torbandena: Se danes 30. t. m. razstavlja slikar Edo MurtiC. Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione«. Sedež letovišča rske ustanove (Ul. S. Nicold 20 -3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A-Fama, O. Siaussa, C. Sivini ja in E. Steidlerja. REPEN - Kraška hiša Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18. MACKOUE Srenjska hiša: do 5. maja je na ogled likovna razstava Mitje Zonta. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. SORICA Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez KovaCiC. Kulturni dom: do 10. maja je na ogled razstava goriskega slikarja Canelle. Umik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: se danes, 30.4. razstavlja Marie Lassnig. TINJE Na ogled so dela Garya Bikovnika iz New Vorka. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Od torka, 2. maja, prične predprodaja vstopnic za opero »Fedora«, ki bo na sporedu 9. maja ob 20.30 (red A). Ponovitve: v Četrtek, 11. maja, ob 20.30 (red B), v soboto, 13. maja, ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. maja ob 17.00 (red G), v torek, 16. maja ob 20.30 (red F), v sredo, 17. maja ob 20.30 (red H), v Četrtek, 18. maja ob 20.30 (red C), v soboto, 20. maja ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. maja ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. maja ob 20.30 (red E). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Mlela V nedeljo, 7. maja, ob 18. uri koncert »Trieste e Napol!... una canzone marina-resca marinariello«. Pivnica Forst Europa Zaključni veCer Festivala tržaške nareCne popevko bo 4. maja. Discobar Makaki V petek, 5. maja, ob 21.00 -polfinalno tekmovanje z naslovom »Protagonisti 95» v petju, glasbi in plesu za skupine in soliste. Trg Zedinjenja Italije Danes, 30. t. m., ob 12. uri koncert godbe na pihala gledališča Verdi pod vodstvom Lidiana Azzoparda. Koncert bodo ponovili tudi v ponedeljek, 1. maja, ob 10.30 in v nedeljo, 7. maja. GORICA Kulturni dom SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmaninov, De Falla in Bartok. MEDDEŽELNA LIGA / 32 KOLO PRVA AMATERSKA LIGA / V 28 KOLU Težka zmaga Triestine v Caeranu Toda Treviso je bil prav tako uspešen V prihodnejm kolu odločilni spopad V Maši se Sovodnje lahko že veselijo napredovanja Za matematično gotovost potrebujejo še dve točki Caerano - Triestina 1:3 (0:1) Strelci: v45. inv 68.min. Marsich, v 55.min. Spagno-li, v 90.min. Pavanel.TRIE-STINA: Barbato (v l.min. Azzalini), Birtig, Incitti, Pi-vetta, Zanvettor, Tiberio, Polmonari, Pavanel, Bresci-ni (v 57.min.Marzi), Lntarta-glia (v 40. min.Jacono), Marsich. V zelo napeti tekmi je Triestina izbojevala pomembno zmago v gosteh, Čeprav je konCni rezultat prehuda kazen za domačine. Le-ti so namreč, predvsem v drugem polčasu, večkrat spravili v hude težave negotovo tržaško obrambo, v kateri se je še kako poznala odsotnost li-bera Zocchija. Po drugi strani velja poudariti značajno reakcijo Pezzato-vih varovancev, ki so po izenačenju Caerana stisnih zobe ter s požrtvovalnostjo uspeli obrniti izid tekme v svojo korist. Na začetku je imela Triestina sicer občutno terensko premoč, vendar je bilo opažati precej težav pri izvajanju shem, predvsem pa je manjkalo iznajdljivosti v napadu. Nadebudni domačini so se brez taktiziranja upirali renomirane-mu nasprotniku in tu pa tam izvajali bliskovite protinapade. Številnim tržaškim navijačem, ki so sledili ekipi, so se v 38.mi-nuti naježili lasje, ko je Fer-roni z odlične pozicije neverjetno streljal mimo gola. Trener Pezzato je uvidel, da v igri svojih fantov nekaj ne gre in nerazpoloženega In-tartaglio zamenjal z Jaco-nom. Poteza se je obrestovala, saj je prav Jacono ob izteku polčasa izvedel lep prodor po desni strani, domači branilec pa ga je zaustavil s prekrškom. Prosti ___________________£_ Massimo Marsich strel je z lobom izvedel Polmonari, v sredini kazenskega prostora je najvišje skočil Marsich in z glavo premagal Conteja. V nadaljevanju je kazalo, da bo Triestina brez težav ubranila vodstvo, vendar so domačini v 55. minuti nepričakovano izenačili z lepim strelom Spagnolija po nespretnem posegu Zanvet-torja. Takoj zatem je Spa-gnoli zopet vnesel zmedo v tržaško obrambo s strelom, ki je že premagal Azzali-nija, toda na gol Crti je Tiberio odbil žogo v kot. Vstop na igrišče Marzija je nekoliko poživil igro Triestine, ki je ponovno prišla v vodstvo z zadetkom »kondorja« Marsicha, ki je poletel najvišje in preusmeril v mrežo Pohnonarijev pred-ložek. Potrti domačini so se vrgli v napad in večkrat resneje zaposlih Azzalinija. Najlepšo priložnost je imel srednji napadalec Ferroni, z drznim posegom pod noge pa mu je Azzalini preprečil pot do gola. Ko je kazalec ure že začel svoj zadnji krog, je odlični Polmonari preigral domala vso obrambo Caerana ter orno- domači šport Danes Nedelja, 30. aprila 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Standrežu: Juventina - San Giovanni 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Moši: Mossa - Sovodnje; 16.00 v Rivignanu: Rivi-gnano - Primorje; 16.00 v Miljah, Zaccaria: Muggesana -Vesna; 16.00 v Flambru, Ul. Spnucd: Flambro - Zarja 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Spetm ob SoCi: Isonzo - Kras; 16.00 v Podgori: Pie-dimonte - Gaja; 16.00 v Trebčah: Primorec - Audax S. An-na 3. AMATERSKA UGA 16.00 v Zagraju, Ul. Acquedotto: Sagrado - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.00 na Opčinah, Villa Carsia: Montebello D. B. - Zarja Adriaimpex; 10.30 v LoCniku: Ludnico - Mladost NAJMLAJSI 10.30 v Bazovid: Bor Farco - Montebello D. B. ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje Interland A - Fani Olimpia CICIBANI 10.30 v Dolini: Breg Farco - San Sergio KOŠARKA MOŠKA C2 UGA 19.30 v Pordi: Uvenza Viaggi - Bor Radenska PROPAGANDA 11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor A - Don Bosco TENIS MOŠKA C UGA 9.00 v Miljah: TC Muggia - Gaja ODBOJKA MEDDEZELNI FINALE MLADINCEV 16.00 v Roveretu: nastopa tudi združena ekipa Espego DEŽELNI FINALE DEČKOV 16.00 v Trstu, šola Suvich: nastopata tudi Sloga in Val DEŽELNI FINALE DEKUC 16.00 v Reani del Rojale: nastopa tudi Dom Imsa POKRAJINSKI FINALE NARASCAJNIC 9.00 v Dolini: nastopajo tudi Bor, Breg in Kontovel GORSKO KOLESARSTVO 10.00 v Cervoljah: mednarodna tekma 4. DEVIN BIKE godi popolnoma prostemu Pavanelu, da je zaokrožil rezultat. VValter Bet VČERAJŠNJI IZEDLArco - Rovereto 2:1; Arzignano -Bolzano 0:0; Bassano - Mi-ranese 0:1; Caerano - Triestina 1:3; Donada - Seve-gliano 2:0; Legnago - Lupa-rense 1:0; Pro Gorizia -Schio 2:1; Sanvitese - Mon-tebelluna 0:0; Treviso - Pie-vigina 1:0. VRSTNI RED: Triestina in Treviso 51, Bolzano in Legnago 39, Miranese 37, Caerano 35, Arzignano 34, Luparense 31, Sevegliano, Sanvitese, Pro Gorizia in Bassano 29, Arco 28, Mon-tebelluna 27, Pievigina in Donada 26, Schio 20, Rovereto 16. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Treviso, Pro Gorizia - Sevegliano. H B LIGA h Cesena bi lahko Udineseju odprta pot v A ligo Nogometaši Udi-neseja so prepričani, da bodo »že skoraj 100-odstotno« v A ligi, Ce jim bo danes na stadionu Friuli v Vidmu uspelo premagati Ceseno. Tekma vsekakor za Ga-leonejevo vrsto ne bo lahko, kajti Bol-chijevo moštvo preživlja obdobje zelo dobre forme, medtem ko za Vi-demčane velja, da na domačih tleh z vewliko muko vsiljujejo svojo igro nasprotnikom. Tako proti Lecceju kot proti Venezii so bili celo na robu katastrofe. Trener Galeo-ne ne ve se, ali bo lahko računal na Desiderija in Ame-trana. Bivši Romin in Interjev igralec bi se lahko po dveh kolih vrnil v začetno postavo, Ametra-no pa je med tednom dobil močna udarec v gleženj na prijateljski tekmi s Pordenonom. Končna odločitev bo padla danes, sicer pa ima trener na razpolago vse ostale igralce, zlasti pa Carne-valeja, ki po huidi poškodbi spet igra s polno paro. Današnji spored: Ancona - Verona, Atalanta - Fideli Andria, Chievo -Lucchese, Como -Ascoli, Cosenza -Vicenza, Palermo -Salernitana, Pescara - Perugia, Udinese -Cesena, Venezia -Acireale. Nogometaši Sovodenj bodo danes v Moši odigrali svoj prvo »match žogo« v 1. amaterski ligi. Z zmago proti Mossi bi si namreč dve koli pred koncem prvenstva tudi matematično zagotovili napredovanje v promocijsko ligo in tako kronali letošnjo res izredno sezono. Ekipa je med tednom redno trenirala. Trener Cupini večjih problemov s postavo nima, saj bo manjkal le poškodovani Fulvio Devetak, za katerega je letošnja sezona že končana. Sovodenjci imajo pred Mosso, ki si na lestvici deli drugo in tretje mesto s Caprivo, štiri točke prednosti, zato bodo danes lahko zaigrali povsem mirno. »Naš cilj je, tako kot na vsaki tekmi doslej, zmaga,« pravi predsednik Gianni Marson, »toda tudi s točko bi bili zadovoljni, saj bi tudi ta praktično pomenila naše napredovanje.« Vsekakor je Mossa v mnogo težjem položaju. Pretirano ofenzivno ne sme zaigrati, ker bi se tako lahko preveč odprla v obrambi, po drugi strani pa si v boju za drugo mesto, ki še zagotavlja napredovanje, poraza nikakor ne sme privoščiti. Zato bodo najbrž domačini ubrali previdno taktiko, v kateri bi bili zadovoljni tudi s točko. Povejmo še, da se je prvo letošnje srečanje med obema ekipama v Sovodnjah kon Calo z zanesljivo zmago Sovo-denjcev s 4:1. | V PROMOCIJSKI LIGI h Juventina s pomlajeno postavo s S. Giovannijem Po nedeljskem porazu v Manzanu so se za Juventino razblinile še zadnje teoretične možnosti za napredovanje, s tem pa se je letošnje prvenstvo za Standrežce v bistvu končalo. Možnosti za napredovanje torej ni več, zato so oči uprte že v prihodnjo sezono. Danes prihaja v Standrež San Giovanni, ki je na zadnjem mestu in se je moral že pred časom posloviti od promocijske lige. Pričakovati je, da bodo danes Standrežci nastopili s pomlajeno postavo, v kateri bo nekaj mladincev, ki so se letos že izkazali v mladinskem prvenstvu. Gotovo v ekipi ne bo Tabaja in Frantija. Tabaj je bil v nedeljo izključen, Franti pa mora zaradi kazni počivati še eno kolo. Tudi San Giovanni bo nabrž nastopil s precej pomlajeno postavo. Ker srečanje dejansko nima velikega pomena za prvenstveno lestvico, bosta obe ekipi nastopih popolnoma neobremenjeni z rezultatom. Zato lahko pričakujemo lepo in zanimivo srečanje, kjer bodo gledalci gotovo prišli na svoj račun. Primorje v gosteh pri Rivignanu Vesna lovi Zarjo Rrvignano - Primorje Prosecani danes danes gostujejo pri Rivignanu, ki je na prvem mestu lestvice s točko prednosti pred Colugno. Rivignano je doslej doživel le tri poraze: v Miljah, na Proseku in v Buii. Doma pa Rivignano igra brezhibno in od 26 možnih točk jih je osvojil kar 23. Na neodločeni rezultat so ga prisilile le tri ekipe iz spodnjega dela lestvice (Torreanese, Flambro, Buiese). Za ljubitelje statistik bi dodali, da je Rivignano, katerega vodi izkušeni trener Renato Tedeschi, v 13 odigranih tekmah doma dobil le tri gole. Z nedeljsko zmago so Prosečani skoraj ze na varnem, Čeprav matematično še niso rešeni. Prav zaradi tega se danes ne mislijo tako zlahka predati, kljub temu, da ima trener Franzot probleme s postavo. Trampuž je presedel kazen izključitve, stanje poškodovanih (Leghissa, Auber, Mislei, M. Stoka) pa se ni izboljšalo in zato bo Franzot primoran v glavnem potrditi postavo, Id je premagala Donatello. Muggesana-Vesna Z nedeljsko zmago so Križani znižali zaostanek za tretjeuvršceno Zarjo le na dve točki, zadaj pa upajo, da bodo ta zaostanek uspeh nadoknaditi v zadnjih treh tekmah. Vesna gre v Milje prepričana, da bo nadaljevala s pozitivno serijo, čeprav bo moral danes trener Nonis improvizirati s postavo zaradi poškodb in izključitev. V nedeljo sta morala predčasno v slačilnico Padovan in Kri-sciak, ki sta avtomatično izključena, Leonardi je poškodovan, v dvomu pa je Perlitz. Na srečo Križani igrajo z ekipo, ki je precej demotivirana, kar dokazujejo tudi zadnji rezultati. V zadnjih petih sklei dar že v rokah, ker bi jih to lahko tudi drago stalo. Flambro - Zarja Bazovd odhajajo v goste k ekipi, H je teoretično že obsojena na izpad. Domačini, ki so prvi del prvenstva končati na devetem mestu (14 točk), so v nadaljevanju igrati precej slabo. V prvih šestih tekmah niso osvojiti niti ene same točke, dati so le dva in prejeti kar 15 golov. Toda če danes Flambro izgubi, je skoraj matematično obsojen na izpad. Zato smo prepričani, da bodo domačini dali vse od sebe, čeprav imajo z bledo igro, ki so jo pokazati v zadnjih tekmah, malo možnosti. Zarja bo skušala osvojiti obe točki, saj so Bazovd po nedeljskem neodločenem rezultatu z Basaldello postavili pod vprašj celo tretje mesto na lestvici. Da ne bi tvegati, morajo zarjani v Flambru osvojiti vsaj točko. Glede postave so predvidene novosti, ker sta Pescatori in Sclaunich izključena za eno oziroma dve koti. (Bruno Rupel) r— DRUGA IN TRETJA AMATERSKA LIGA —1 Primorec in Kras morata nujno zmagati, Gaja lahko preseneti V 3. AL bo skušala Mladost z dobro igro osvojiti točko v Zagraju 2. AMATERSKA UGA Primorec - Audax Po zmagi proti S. Lorenzu imajo Trebenci le dve točki zaostanka za Pro Farro, ki je na 12. mestu lestvice. Ta položaj pomeni zagotovljen obstanek v ligi in na to Trebenci računajo. Ker bo imela Pro Farra danes težko nalogo proti Fincantieriju, mora Primorec proti Audaxu igrati na vse ali nič, čeprav ima trener Colla-vecchia velike težave, kako na na igrišče poslati 11 nogometašev (izključena sta Bulich in Gargiuolo). Ze prejšnjo nedeljo sta »zamašila vrzel« rezervni vratar Leone in Milkovič, ki ni igral že od prvega kola (25. septembra lani). Nasprotnik sicer ne bo lahka ovira, ker igrajo Goričani v zadnjih tekmah res zanesljivo. Prejšnjo nedeljo so zadnjeuvršCenemu Foglianu nasuli kar šest golov in si s tem teoretično zagotovili obstanek v ligi. Trenutno ima Audax pet točk prenosti pred Primorcem. To prednost bo skušal ohraniti, kar pomeni, da računa na točko, s katero bi bil matematično rešen. Toda za Primorec točka ni dovolj in mora zmagati. Isonzo-Kras Nasprotnik Krasa Isonzo si je z nedeljsko prepričljivo zmago (3:0) proti Marianu matematično zagotovil obstanek v ligi. S tem so domačini, ki so lani igrali v 1. AL, dosegli zastavljeni cilj in sedaj verjetno ne bodo igrali več tako zagrizeno. V letošnjem prvenstvu se je Isonzo gotovo boljše izkazal v gosteh kot pa doma. Pred svojimi navijači je doživel že pet porazov. Prav to daje veliko upanja krasovcem, ki se borijo za obstanek v ligi. Kras je trenutno na 14. mestu z 21 točkami, kar pomeni, da bi morali rdece-beli v zadnjih treh tekmah zbrati vsaj 4-5 točk, to se pravi, da je tokrat vsaj točka obvezna. Kar se tiče postave, večjih sprememb verjetno ne bo. Trener Macor bo najbrž potrdil moštvo, ki je premagalo Poggio. Piedimonte - Gaja Domačini matematično še niso rešeni in zato proti Gaji računajo na obe točki, s katerimi bi si matematično zagotovili obstanek v ligi. Ekipa iz Podgore letos ni blestela. V prvem delu se je v glavnem držala sredine lestvice, v nadaljevanju pa je s serijo slabih nastopov začela drseti proti spodnjemu delu. Od osmega kola dalje pa se je spet prebudila in s serijo petih pozitivnih rezultatov (dve zmagi, trije nedoločeni rezultati) popravila položaj na lestvici. Na žalost pa je Gaja že od samega začetka prikovana na spodnji del lestvice in čeprav matematično še ni obsojena, je praktično z obema nogama že v 3. AL. Zato je danes vsako predvidevanje nemogoče. Gaja zna prijetno presenetiti, zgodi pa se lahko tudi obratno. (B. R.) 3. AMATERSKA UGA Sagrado - Mladost Doberdobci odhajajo v goste k ekipi, ki dve koli pred koncem praktično nima več možnosti za napredovanje. Vsekakor je Sagrado zelo solidna ekipa, s katero pa ima Mladost odprt račun, saj je Sagrado v prvem delu slavil v Doberdobu z 2:0. Po hudem domačem porazu proti Monfalconu sicer morala v taboru Mladosti ni najboljša, kljub temu pa bodo Doberdobci skušali zaigrati čim boljše in se domov vrniti vsaj s točko. ŠPORT Nedelja, 30. aprila 1995 FORMULA ENA / DANES VELIKA NAGARADA SAN MARINA V IMOL1 NOVICE Schumacher in Berger sta ohranila najboljši štartni mesti Včerajšnji trening ni prinesel bistvenih sprememb - Razlog za počasnejšo vožnjo v višjih temperaturah - Najbolj nezadovoljna Hill in Coulthard ■ IMOLA - Najpomembnejša novica po drugem uradnem treningu dirkačev formule 1 za današnjo veliko nagrado San Marina je ta, da se vCeraj v Imoli ni zgodilo niC novega, ali Ce smo bolj natančni, do edinih dveh sprememb je prišlo na 16. in 25. mestu, kjer sta Startna položaja zamenjala Aguri Suzuki in Jos Verstappen oziroma Pe-dro Diniz in Roberto Moreno. Razlog za tako nezanimiv trening je predvsem višja temperatura, ki zmanjšuje sposobnosti avtomobilov. Michael Schumacher pa je naSel Se en razlog. Stezo so čez noC namreč očistili, na ta način pa so s proge odstranili tudi vso gumo, ki se je tam nabrala v Četrtek in petek. Najbolj razočarana sta bila oba VVilliamsova voznika Damon Hill in David Couldhard, ki sta bila na jutranjem prostem treningu najhitrejsa. »S Četrtim Startnim mestom nisem zadovoljen, a me bo to na dirki le se bolj podžgalo. Ker se bo naprej težko prebijati me jutri Caka trdo delo, vendar avto je zelo dober in v normalnih okoliščinah bi lahko Startal s prvega mesta,« je povedal Hill. Couldhard je bil Se bolj slabe volje: »Žal mi je, ker pogoji niso dopuščali, da bi se prebil vsaj pred Bergerja, saj je njega zelo težko prehiteti. Sicer pa tudi tretje mesto ni slabo. Ker smo na treningih dosegli vsi zelo podobne Čase, bo prehitevanje Se posebej težavno, toda dirka je nekaj povsem drugega kot trening. Vseskozi moraš biti natančen, v tem elementu pa sem običajno dober.« Nigel Mansell bo v svoji prvi letošnji dirki Startal šele z devetega mesta, vendar Ron Dennis meni, da to ni realni pokazatelj njegove forme. »Mansellov avto smo glede na petkov trening precej izboljšali. Ce bo tudi na dirki tako toplo kot danes, si lahko obetamo dobrega rezultata,« je povedal Mansellov Sef Ron Den-nis. V Imoli je torej vse pripravljeno za spektakel. Ferrari je vrhu tako blizu kot že dolgo ne, in to vedo tudi »tifosi«. 2e na obeh treningih se je zbralo ogromno Število gledalcev in prav lahko se zgodi, da bo obisk rekorden in da si bo do- Jutri bo v zavoju Tamburello spominska maša za Ayrtona Senno Zavoj Tamburello poznajo vsi ljubitelji formule 1, saj je v njem pred letom dni umrl Ayrton Senna. Tamhuralla v takratni obliki ni veC. Ostaja samo ime, namesto zavoja, skozi katerega so dirkati vozili s polnim plinom v Sesti prestavi, pa so na tem mestu zgradili počasen dvojni zavoj. Kljub obsežnim gradbenim delom na tem delu dirkališča pa so organizatorji mesto Sennove nesreče pustili nedotaknjeno. Na nekaj metrov dolgi žiCnati ograji je zataknjenih ogromno rož, brazilskih zastav in drugih simbolov, ki spominjajo na pokojnega šampiona V spomin na Ayrtona Senno bo jutri ob 14.30, torej toCno leto dni po Sennovi nesreči v Tamburellu spominska maša Michael Schumacher bo danes Startal iz najbolj ugodnega položaja (telefoto AR) gajanje v Imoli ogledalo veC gledalcev kot rekordnega leta 1986, ko je v to italijansko mestece prišlo 200 tisoč ljudi. (Simon Demšar) TAKO NA STARTU prva vrsta: 1. Michael Schumacher (Nem, Benet-ton Renault) 1:27.274 poprečna hitrost 201.915 km na uro; 2. Gerhard Berger (Avt, Ferrari) 1.27.282; druga vrsta: 3. David Coulthard (VB, VVilliams Renault) 1.27.459; 4. Damon Hill (VB, VVilliams Renault) 1:27.512; tretja vrsta: 5. Jean Aleši (Fra, Ferrari) 1:27.813; 6. Mika Hakkinen (Fin, McLaren Mercedes) 1:28.343; Četrta vrsta: 7. Ed-die Irvine (Irs, Jordan Peugeot) 1:28.516 8. Johnny Herbert (VB, Benetton Renault) 1:29.350; peta vrsta: 9. Nigel Mansell (VB, McLaren Mercedes) 1:29.517; 10: Rubens Barri-chello (Bra, Jordan Peugeot) 1:29.551 itd. [H KOŠARKA / OSMINA FINALA NBA h Izredni Jordan popeljal "bike« do zmage v gosteh CHARLOTTE - V okvira prvih tekem osmine finala NBA play offa je le Chicagu uspelo, zlasti po zaslugi sanjske igre Michaela Jordana, zabeležiti zmago v gosteh. Bullsi so po podaljšku, kjer je bil Air nezgrešljiv (trener Charlotte je po tekmi dejal: po izredni tekmi v rednem delu je Michael, v dodatnih 5 minutah, poskrbel se za pravi »show time«) premagali Hornetse in imajo sedaj lepo prednost, da se uvrstijo v Četrtfinale. O sebi je Jordan dejal: »V podaljšku sem imel občutek, da sem kot besen morski pes, ki voha kri v bližini«. IZIDI - Vzhod: Orlando (1) - Boston (8) 124:77 (O’Neal 23, N.Anderson 20), Charlotte (4) - Chicago (5) 100:108 (Mouming 32, L.John-son 18; Jordan 48 točk, 9 skokov, 8 asistenc, Kukoc 17); Zahod: San Antonio (1) - Denver (8) 104:88 (Elliott 21, Del Negro 18; Stith 16), Phoe-nix (2) - Portland 129:102 (Barkley 29, Majerle 25 - 7:10 za 3, Tisdale 21; Strickland 23). (VJ) Maršalova nova rekorderka BORDEAUK (Reuter) - Francoska kolesarka Cathe-rine Maršal je včeraj na velodromu v Bordearmi dosegla nov ženski svetovni rekord v vožnji na eno uro. Prevozila je 47.112 km in tako izboljšala prejšnjo rekordno znamko (46.352 km), ki jo je dosegla njena rojakinja Jeannie Longo oktobra 1989 v Mehiki. Bergerju in Alesiju ukradli fenarija IMOLA (dpa) - Dirkačema formule 1 Avstrijcu Gerhardu Bergerju in Francozu Jeanu Alesiju so v petek zvečer ukradli osebna avtomobila znamke ferrari, ki jima jih je vodstvo moštva Ferrari dalo na razpolago za dirkaški konec tedna v Imoli. Bergerju so nepridipravi izpred hotela odpeljali testarosso, Alesiju pa so ferrari 355 ukradh iz garaže. Policija meni, da je za krajo odgovorna profesionalna skupina tatov in da vozili nista veC v Italiji. Bergerjev ferrari je vreden približno 3 milijone mark, medtem ko je Alesijev precej cenejši. Stane »samo« 1, 5 milijona mark. Bebeto na Japonskem TOKIO (STA/AFP) - Slavni brazilski nogometaš, elan zmagovalnega moštva z zadnjega SP v Ameriki, Bebeto je podpisal pogodbo z japonskim klubom Kashima Antlers. Enaintridesetletni Bebeto je bil do sedaj elan španskega prvoligaša Deportiva iz La Corune. Za Japonce, ki so za triletno pogodbo Bebetu plačah 5 milijonov dolarjev, pa bo zaigral že junija letos. Levvis spet poražen na 100 m DES MOINES (STA/dpa) - Ameriški atlet Carl Levvis je na mitingu v Des Moinesu (Iowa) doživel nov poraz v teku na 100 metrov. 33-letni zvezdnik je razdaljo pretekel v skromnem Času 10.32 sekunde in zasedel le tretje mesto za rojakoma Obade-lejem Thompsonom (10.19) in Patom Johnsonom (10.26). Preci skoraj 17.000 gledalci je Levvis slabo Startal in zaostanka do konca ni mogel vec nadoknaditi. V dragem nastopu na prostem letos, se je Levvtisu močno poznalo pomanjkanje treninga in manjkajoče tekme. Ob robu mitinga pa se je izvedelo tudi, da bodo ZDA kandidirale za izvedbo atletskega SP leta 1997. Dvoboj Foreman - Schulz znova 9. ali 10. septembra LAS VEG AS (STA/dpa) - Povratni dvoboj za naslov svetovnega boksarskega prvaka med Američanom Georgeom Foremanom in Nemcem Axlom Schulzem bo najverjetneje 9. ali 10. septembra na miinchenskem olimpijskem štadionu. Menedžer 46-letnega Foremana Bob Aram je pet dni po zmagi njegovega varovanca povedal, da naj bi Foreman za nastop dobil 25 do 30 milijonov dolarjev. »Dvoboj na Pay-TV in 80.000 gledalcev bi moralo zadostovati za 25 milijonov dolarjev,« je dejal Aram. Sanchezova in Majolijeva v finalu turnirja v Barceloni BARCELONA (STA/dpa) - Prva nosilka teniškega turnirja v Barceloni (430.000 dolarjev nagradnega sklada) Španka Arantxa Sanchez Vicario je v polfinalu premagala Četrto nosilko Amando Coetzer iz Južne Afrike s 6:3 in 6:3. Draga nosilka Hrvatica Iva Majoli pa si je nastop v finalu zagotovila z zmago nad Poljakinjo Katarzyno Novvak s 6:3 in 6:1 ODBOJKA / PO ZMAGI V 3. TEKMI Dayfona osvojila naslov prvaka Sisley - Daytona Las 1:3 (10:15, 14:16,15:9,13:15) Sisley: Gardini (7+12), Passani (0+0), Tofoli (3+2), Agazzi, Zvverver (5+9), Bernardi (12+20), Moretti (2+8), Zorzi (12+30), Giombini (2+1). Daytona Las: Babini, Olikver (1+11), Vullo (1+5), Bracci (13+16), Van de Goor (4+21), Cantagalli (11+23), Cuminetti (9+22), DalTOlio. Trajanje setov: 36, 46, 34 in 38 minut. Zgrešeni servisi: Sisley 35, Day-tona 39. Gledalcev: 4.300. TREVISO - Daytona Las iz Mode-ne je že po treh tekmah končnice osvojila naslov italijanskega državnega odbojkarskega prvaka. Sisley iz Trevisa, ki je pred finalno serijo Starta 1 kot fevorit, se je moral zadovoljiti z osvojitvijo enega samega niza. Na včerajšnji tekmi v Trevisu so navijači Benettonovega moštva za trenutek upali, da bo prišlo do velikega preobrata, a so kmalu morali povesiti svoje zastave. Daytona je namreč po vodstvu v nizih z 2:0 nekoliko popustila in gostitelji so prepričljivo dobiti tretji niz, v četrtem pa je Sisley že vodil z 10:6 in 13:11. Bil je torej na pragu tie breaka, ko je Cuminetti dosegel 12. toCko, Cantagalli je blokiral Bemardija, Van de Goor dosegel as, zadnjo točko za Daytono pa je prispeval Zorzi z udarcem v out, potem ko v drugem setu isti igralec, pri vodstvu Sisleya s 14:12, ni izkoristil zaključne žoge. Najboljši mož na igrišču je bil Juan Carlos Cuminetti, vendar pa mnogi opazovalci menijo, da je za uspeh Daytone v najveCji meri zaslužen podajalec Fabio Vullo, ki je vCeraj osvojil svoj že Sesti naslov prvaka. Za Daytono je bila letošnja sezona resnično izjemna, saj je pred svojim dvajsetim »scudettom« osvojila še državni pokal in pokal evropskih pokalnih zmagovalcev. Zlata knjiga (1980/1995); 1980 Klippan Turin; 1981 Robe di Kappa Turin; 1982 San tal Parma; 1983 San-tal; 1984 Robe di Kappa; 1985 Ma-pier Bologna; 1986 Panini Modena; 1987 Panini; 1988 Panini; 1989 Panini; 1990 Maxicono Parma; 1991 II Messaggero Ravenna; 1992 Maxico-no; 1993 Maxicono; 1994 Sisley Tre-viso; 1995 Daytona Modena. TENIS / TURNIR V MONTE CARLU Finale Becker-Muster pod vprašajem Avstrijec bo morda finalni dvoboj predal MONTE CARLO - Avstrijec Thomas Muster in Nemec Boris Becker se bosta danes pomerila v finalu teniškega turnirja v Monte Carlu. V polfinalu je Muster premagal Italijana Andreo Gauden-zija 6:3, 7:6 (7:5), Becker pa je bil boljši od Gorana Ivaniševiča 7:6 (11:9), 3:6,1:6. Toda kaj lahko se zgodi, da bo Avstrijec dvoboj predal brez boja. Muster (na stiki AP) se je namreč po dvoboju z Gaudenzijem zaradi slabosti zgradil na tla in Sele po nekaj minutah brez pomoči zapustil igrišče. Toda prvič je zdravniško pomoč zahteval pri stanju 1:1 v dragem nizu. Kljub vidni izmučenosti je nato nadaljeval dvoboj in v podaljšani igri drugega seta nadoknadil zaostanek 5:2 in zasluženo slavil. Avstrijski tenisač je nato odšel na testiranje v bolnišnico in je pripravljen igrati, Ce bo dobil povsem jasno zagotovila zdravnikov, da je z njegovim zdravjem vse v redu. »Rad bi spet zmagal v Monte Carlu (Muster je slavil leta 1992 op. ur.), toda ne za ceno srčnega napada,« je povedal Avstrijec. Becker bi tako lahko prišel do svoje prve velike zmage na peščenih igriščih. Vendar pa Nemec o tem ne razmišlja. Tudi proti Ivaniševiču je pokazal zelo dobro igro. »Ta teden sem odigral Štiri dobra srečanja in upam, da bom tudi peto v finalu,«je dejal v pričakovanju današnjega nastopa. H KOLESARSTVO Na Touru du Pont Italijan Peron dobil etapo in prevzel vodstvo RICHMOND (STA/AFP) - Italijan Andrea Peron je zmagovalec druge etape kolesarske dirke Tour du Pont v ZDA. Za 140.8 kilometra dolgo progo od Fredericksburga do Richmonda v zvezni državi Virginia je zmagovalec porabil 3:09:45 ure. V Sprintu sta s sekundo zaostanka drugo in tretje mesto osvojila American Lance Armstrong in lanski zmagovalec dirke Rus Vjačeslav Jekimov. Peron je z zmago prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku dirke, Armstrong zaostaja pet sekund, Jekimov pa sedem. Rezultati 2. etape: 1. Peron (Ita, Motorola) 3:09:45, 2. Armstrong (ZDA, Motorola) + 0:01, 3. Jekimov (Rus, Novell) isti C as, 4. Alvis (ZDA, Saturn) + 0:10, 5. Bauer (Kan, Motorola), 6. Kiefel (ZDA, Saturn), 7. Maa-sen (Niz, Novell), 8. Bowen (ZDA, Saturn), 9. Bortolami (Ita, Mapei), 10. Delion (Fra, Chazal). Skupni vrstni red: 1. Peron (Ita, Motorola) 5:40:34, 2. Armstrong (ZDA, Motorola) + 0:05, 3. Jekimov (Rus, Novell) + 0:07, 4. El-liott (VB, Chevrolet) + 0:16, 5. Bortolami (Ita, Mapei) + 0:19 itd. NOGOMET / VNAPREJ ODIGRANI TEKMI ITALIJANSKE A LIGE Juventus tudi iz Firenc odnesel celo kožo Končni izid je sicer previsok, toda zmaga je zaslužena Parma s težavo premagala zadnjeuvrščeno Brescio FIRENZE - V kolu, ki bi lahko koncu sezone doprineslo Se kanček napetosti, se je vse izteklo Juventusu v prid. Zmaga Parme na igrišču zadnjeuvrščene Brescie ni bila v dvomu (čeprav so se Zola in tovariši morali še kako namučiti), zato pa je Juventus demantiral namige o padcu forme, saj tako visokega slavja na igrišču večnega tekmeca Fiorentine že dolgo ne pomnimo, v Firencah pa čmo-beli trinajst let sploh niso zmagali. Prednost Juventusa ostaja torej nespremenjena (osem točk), prva ovira težjega sporeda pa je mimo. Visoka zmaga Juventusa vsekakor ne sme varati. Razlika se je izoblikovala šele v zadnjih minutah tekme, ko je Fiorentina z vsemi razpoložljivimi silami navalila na Rampullova vrata. Začelo se je z golom Via!lija, ki je zadel z res lepim volejem že v prvem resnejšem poskusu. Fiorentina ni uspela reagirati, saj sta v prvem polčasu Rui Costa in Di Mauro igrala slabo. Tudi drugi del se ni začel najbolj obetavno: v prvi minuti je Batistuta zastreljal enajstme- trovko, z bele točke pa je bil nasprotno uspešen Roberto Baggio. Takoj nato je Fiorentini z lepim udarcem z glavo nekaj upanja povrnil Batistuta, vendar izenačenja Juventus ni dovolil. Vijoličasti so napadati brezglavo, pravi priložnosti sploh niso uspeti zgraditi, zato pa se je tem bolj izkazal turinski protinapad, ki je bil uspešen dvakrat, ravno brez krivde pa ni niti domača obramba, ki se je še zlasti po poškodbi Marcia Santosa stalno majala. Kljub optimističnim napovedim trenerja Scale, Parma še zdaleč ni blestela. Da nivo njene igre ni bil najboljši priča že dejstvo, da je gola dosegla iz prostega strela oziroma enajstmetrovke. Prvega je mojstrsko izvedel Zola, ki je bil uspešen tudi iz enajstmetrovke. Za začasno izenačenje je poskrbel Neri, potem ko je Parma slabo nastavila »off-side« zanko. Pred sredino prvo tekmo finala pokala UEFA je prednost torej na strani »stare dame«. Fiorentina - Juventus 1:4 (0:1) Strelci: Vialli v 7., Baggio v 68. (11-m), Batistuta v 70., Ravanelli v 85. in Marocchi v 87. minuti. Fiorentina: Toldo, Carnasciali, Sottil (v 46. min. Amerini), Cois, Marcio Santos (v 60. min. Tedesco), Malusci, Carbone, Di Mauro, Batistuta, Rui Costa, Baiano. Juventus: Rampulla, Ferrara, Torricelli, Carrera (v 74. min. Tacchi-nardi), Porrini (v 15. min. Marocchi), Paulo Sousa, Di Livio, De-schamps, Vialli, Baggio, Ravanelli. Koti: 6:4 za Fiorentino, gledalcev: 42.000. Bresda - Parma 1:2 (1:1) Strelci: Zola v 6., Neri v 29. in Zola v 76. (11-m) minuti. Brescia: Ballotta, Adani, Mezza-notti, Baronio (v 71. min. Maran-gon), Francini, Bonometti, Piovanel-li, Corini (v 85. min. Bernardi), Neri, Giunta, Gallo. Parma: Bucci, Mussi, Di Chiara, Minotti, Apolloni, Susic (v 73. min. Branca), Pin, D.Baggio, Crippa, Zola (v 78. min. Sensini), Asprilla. Koti: 7:4 za Parmo, gledalcev: 5.000. r JADRANJE / PREDOLIMPIJSKA REGATA V HJEREZU Sirenina jadralka Arianna Bogateč osvojila dingo mesto Uspešna tudi Slovenka Vesna Dekleva S predolimpijske regate v Hjerezu v Franciji, ki je potekala od ponedeljka se Arianna Bogateč vrača z drugim mestom, kar predstavlja še en zelo dober rezultat v njeni zbirki. Konkurenca je bila izredna, saj so bile prisotne vse najboljše jadralke razreda evropa na svetu, razmere za jadranje pa so bile precej neugodne. Tekmovanje je motil dež, pa tudi moč vetra je bila precej nestalna in je nihala od 3 do 12 metrov na sekundo. Se najboljše so bile razmere v četrtek in petek. Uspešno je nastopila tudi slovenska jadralka Vesna Dekleva, ki je osvojila 11. mesto. 79 jadralk se je prva dva dni pomerilo v kvalifikacijah, nato pa se je najboljših trideset pomerilo še v finalu, kjer je vsaka od jadralk s seboj prinesla polovico kazenskih točk. Bogatče-va jih je tako imela 12, 5, pred njo pa jih je bilo kar nekaj in med temi tudi druga Italijanka Roberta Zucchinetti, ki pa je na koncu osvojila šele 23. mesto. Ravno toliko točk kot Sirenina jadralka je v finale prinesla tudi Vesna Dekleva. Finalni obračuni pa se za Bogatčevo niso začeti najbolje, saj je v prvi od štirih regat osvojila 11. mesto, v drugi pa je bila, potem ko je osvojila 2. mesto, diskvalificirana zaradi prezgodnjega Starta. Toda zamujeno je nato nadoknadila z dobrim jadranjem v zadnjih dveh regatah. REZULTATI 1. Helen Montilla (Spa, 17, 5 točk; uvrstitve v pos. fin. regatah: 18., 5., 1., 1.); 2. Arianna Bogateč (Sirena, 28, 5 točk; 11., P. M. S., 2., 3.); 3. Natalia Dufresne (Spa; 31 točk; 4., 11.. 16., 5.): ..; 11. Vesna Dekleva (Slo; 44, 5 točk; 9., 20., 3., 259;.... 23. Roberta Zucchinetti (Ita; 78 točk; 6., 29., 37., 32.). Povejmo še, da je na nagrajevanju Arianna Bogateč dobila tudi zlato kolajno mednarodne jadralne zveze IRJU kot najboljša jadralka v skupnem seštevku lanskih predolimpijskih preizkušenj. KOŠARKA / V TEKMI 29. KOLA C LIGE PROTI SAN DANIELEJU Jadran TKB do točk ¥mi lažje od pncakovanj Jadran TKB - Digas San Daniele 93:74 (52:26) JADRAN TKB: Arena 8 (4:7 za dva, - za tri, -p.m.), Oberdan 9 (3:5, 1:2, -), Pregare 19 (9:15, 0:1, 1:4), Gobbo 2 (1:2, -, -), Vitez 20 (6:6, 2:2, 2:2), Samec 5 (2:5, -, 1:1), Rauber 16 (2:3, 4:8, -), Hmeljak 6 (3:4, -, -), Pro (0:2, 0:2, -), Grbec 8 (2:2, 0:1, 4:4). Trener: Vatovec. PON: Samec (23). PM 8:11. DIGAS SAN DANIELE: Napoli 8 (2:4), Ta-paccino 22 (4:6), Chivilo M. 1 (1:2), Job 4 (2:3), Serafini, Giffoni 11, Di Leo 13 (2:4), Cabai 5 (1:2), Chivilo D. 2, Celotti 6 (2:4). Trener: Zanon. 3T: Tapaccino 2, Giffoni in Di Leo 1. PM 14:25 Sodnika: Casarin in Ritrovato iz Benetk. Tekma proti solidnemu Digasu, ki je v prvem delu prvenstva Jadranu grenil pot do zmage vse do konca, se je izkazala za lažjo od predvidevanj. San Danieleju bi le zmaga dopuščala možnosti, da bi ujel četrto mesto za »play-off«, toda gostje so v Briščikih pokazali res premalo, da bi ogrozili razpoložene jadranovce. Digas je namreč povedel s 3:0 in to je bilo tudi vse. Jadran je takoj nato dosegel vodstvo enajstih točk in tekme je bilo dejansko konec. Vitez je bil pri metu 100-odstot-no natančen, zadevati so vsi, le Pregarcu (0:4) ni šlo od rok. V drugem polčasu se je odprlo tudi njemu, tako da je dosegel zanj običajno izkupiček točk. San Daniele je zaigral na vse ali nič. Poskušal je zlasti s trojkami, toda rezultatov ni bilo, saj so jih v tem delu zadeli le tri. Pod košem so bili jadra-novci absolutni gospodarji: pri lovljenju odbitih žog sta se kot običajno izkazala Rauber in Arena, nadpovprečno pomoč pa je prispeval tudi Oberdan, ki je na koncu zabeležil sedem uspešnih skokov, razen tega pa je Jadranov play-maker skoraj brezhibno vodil igro svojih. Razlika, ki se je dalj časa sukala okcjli 23 - 25 točk se je nekoliko zmanjšala (a konec koncev zelo malo) šele, ko so na igrišče stopili mladinci. Omeniti velja tudi krstni prvenstveni nastop Paola Proja, ki je v obrambi svojo nalogo opravil povsem zadovoljivo, Stefan Samec pa se je vrnil na igrišče po nekajtedenskem premoru zaradi poškodbe gležnja. Skratka, padca koncentracije, ki so se ga mnogi bali, in bi znal slabo vplivati na »play-off«, ni bilo. Jadranov kolektiv je spet pokazal svojo moč tako da mu bo tudi v končnici res težko priti do živega. (Kaf) Boris Vitez pri metu 100-odstoten (Foto Kroma) Dom Agorest - Pa-nauto Milje 102:106 (50:49) DOM: Košuta 8 (2:4 za 2, 1:1 za 3, 1:5 pm), Jarc 12 (6:11, -, 0:2), Corsi 12 (0:3, 2:12, 6:6), Podbersig 19 (8:12, -, 3:6), Di Cecco 35 (16:29, -, 3:4), Am-brosi 12 (2:3, 2:2, 2:4), Kocjančič 4 (1:3, -, 2:2). PM: 17:29; PON: Jarc (33), Košuta (39). Sodnika: Roncioni in Pavan iz Vidma. Proti solidni ekipi iz Milj so se belordeči dobro borili in vse do zadnje sekunde so bili KOŠARKA / ZMAGA IN PORAZ NAŽIH EKIP Cicibona brez večjih težav zmagala v Ronkah Kontovelci so proti Goriziani odigrali eno izmed najslabših letošnjih tekem in povsem zasluženo izgubili Acli Ronchi - Cicibona Mingot 76:84 (44:41) CICIBONA MINGOT: Persi 23 (7:10, 0:1, 9:15), Giacomini 2 (-, -, 2:2), Jogan 6 (1:3, 1:2, 1:2), A. Zuppin 23 (9:14, 1:1, 2:4), Battilana 2 (0:1, -, 2:2), Iz. Bajc, Tomšič 12 (0:1, 4:5, -), P. Furlan 4 (2:4, -, -), Križmančič 4 (2:4, -, 0:2), Iv. Bajc 8 (2:8, -, 4:7). Trener Kovačič. Met za dva 23:45, za tri 6:9, skupno 29:54, PM 20:34. SON: 23, PON: Križmančič (38), 3 točke: Tomšič 4, Jogan 1, Zuppin 1. Sodnika: Mirabella (Sacile) in Cassio (Poz-zuolo). Cicibona je končno prekinila serijo zaporednih porazov, čeprav proti skromnemu Adiju iz Ronk vsaj v prvem polčasu delo ni bilo najbolj lahko. Nasprotniki so namreč stalno vodili, 17:11 v 5., 24:18 v 10., 36:30 v 15. in največ 41:33 v 17. minuti. Prav v zadnji minuti prvega polčasa je Tomšič z eno izmed trojk znižal zaostanek. Drugi polčas je bil bistveno boljši. Cicibonaši so na igrišče stopili veliko bolj motivirani. Z delnim izidom 22:4, za katerega so v veliki meri poskrbeti Persi, Tomšič in Zuppin so si priborili prednost štirinajstih točk. Acli se je le enkrat uspel približati na znosno razdaljo (69:75), toda dejansko so si zmago obdržali v svojih rokah brez posebnega naprezanja. (VJ) Goriziana - Kontovel 83:65 (39:25) GORIZIANA: Giaimo 3, Caterini 21, Pitassi, Godeas 11, Cassani 16, Rosa 18, Višintin 14, Di Lenardo, Tonut, Buriavi-ch. KONTOVEL: Spadoni 2, Kralj 13 (3:3), Gulič 11 (1:3), Turk 10 (2:2), Milič (11:16), Starec, Černe, Daneu (0:2), Vodopivec 2, Godnič. Trener: Starc. PM 17:24, SON 28, PON Starec (32), Gulič (39), Turk (40), 3T: Kralj 2. Kontovelci so proti Goriziani odigrati res katastrofalno tekmo, gotovo eno najslabših, če ne ravno najslabšo letos. Ze sam prolog ni bil najbolj Sokol Warm izgubil z Lego Nazšonale Sokol Warm - Lega Nazionale 69:79 (34:43) Košarkarji Sokola so v D ligi nekoliko presenetljivo izgubili z Lego Nazionale. razveseljiv. Čakanje na zamudnike je pomenilo prihod na prizorišče tekme šele 20 minut pred začetkom. Začetek je bil tako logična posledica borega nekajminutnega ogrevanja: veliko izgubljenih žog, netočnosti, tako da je pravzaprav še čudno, da nasprotnik ni še krepkeje potegnil naprej. Izid v 10. minuti je bil vsekakor 19:10, kar že pove, da v napadu »plavim« ni in ni šlo od rok. Do konca prvega polčasa se je razlika postopoma večala in se nikoli ni spustila pod deset točk. Nadaljevanje je bilo na ravni prvega dela. Nasprotniki, ki so bili tudi zelo motivirani, saj se še borijo za obstanek v ligi, so uvideti, da lahko pridejo na svoj račun. Kon-tovelsko obrambo so marljivo »luknjali« iz vseh položajev in dosegli KOŠARKA / V C2 LIGI Domovci po dobri igri tesno izgubili S Panautom iz Milj enakovredni nasprotnik. Začetek srečanja je v celoti pripadel do-movcem, ki so zaigrali res dobro in povedli celo z 20:3. Gostje so nato nekoliko uredili svoje vrste in začeli počasi zmanjševati rezultat. Kljub temu pa so rdeče beli v 9. minuti še vodili z 20:13, predvsem po zaslugi solidne obrambe in učinkovite igre Podber-siga. Hitro zatem pa se je prebudil stari Masa-la, ki je s šestimi zaporednimi koši ponovno vzpostavil ravnovesje na igrišču. Tekma je bila nato do konca polčasa izredno izenačena, na odmor pa so domovci odšli s točko prednosti. V drugem polčasu so rdeče-beli nadaljevali z dobro igro in vodili vse do 28. minute, ko so gostje prvič povedli s 67:65. Domovci so imeli velikanske težave z gostujočo obrambo, ki je zaigrala conski pre-sing. Srečanje se je nato odločilo v razdobju od 28. do 31. minute, ko so gostje svojo prednost od dveh povečali na 15 točk in povedli z 82:67. Ko je že kazalo, da je srečanje odločeno, pa so belordeči značajno reagirali in vse do zaključnega žvižga ogrožali močne nasprotnike. Prav gotovo si za to lepo tekmo zaslužijo pohvalo vsi igralci, ki so še enkrat pokazali, da se ne predajajo vse do zaključka prvenstva. Posebno učinkovit pa je bil David Ambrosi, ki je v zadnjih potezah zadel tudi dve trojki. čedno število sedmih trojk. Občasno je Kontovel sicer pokazal svojo običajno (ali skoraj...) učinkovitost v obrambi, toda vse je bilo zaman. Zadnjih šest minut, ko je zaostanek postal že zelo zajeten (65:44), je trener »Tolo« Starc ukazal svojim conski presing, ki pa otipljivih sadov resnici na ljubo ni obrodil. Razlogov za tako klavrno predstvo je več. Miren položaj na lestvici ni spodbuda za večjo angažiranost, svoje pa je bržkone prispevalo tudi kako medtedensko praznovanje. V naslednjih kotih bosta »na pomoč« priskočili pravi tekmi: derbi s Ci-cibono in izziv prvou-vrščeni Arditi naj bi končno prispevala k temu, da bodo Starčevi varovanci pokazali svojo pravo vrednost. ŠPORT Nedelja, 30. aprila 1995 Poziv ZSŠDI k udeležbi na proslavi v Doberdobu Združenje slovenskih športnih društev v Italiji se pridružuje praznovanju 50. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom ter poziva vse športnike, športne delavce in pripadnike vsega slovenskega športnega sveta, da se udeležijo enotne deželne proslave, ki bo jutri v Doberdobu ob 16. uri. ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA Zlata vredni točki za Imso Kmečko banko Zmagal pa je tudi tekmec za obstanek Isola Mekar Imsa Kmečka banka -Spem Faenza 3:2 (15:7, 15:10,15:17, 9:15,15:9) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 14+21, C. Populini 7+9, Slabile 8+13, Princi 1+7, Cola 3+11, Marchesini 2+1, Florenin 2+0, KorsiC 2+4, Paoletti 0+0, Buzzi-nelli 0+0, Grauner, Černič. Trajanje setov: 16, 36, 34, 29 in 12 minut. Servis (točke/napake): Imsa KB 8/21, Spem 6/19. Napake: Imsa KB 12, Spem 28, Blok: Imsa KB 10, Spem 14. Po novi drami so odbojkarji Imse Kmečke banke sinoči v Standrežu dosegli proti Faenzi resnično zlata vredni točki v boju za obstanek in lahko pred odločilnim dvobojem, prihodnjo so- AleS Feri najboljši boto z veronsko Isolo Mekar (sinoči je s 3:2 premagala Asolo iz Mantove), nekoliko lažje zadihajo. Tako dobrega začetka že dolgo nismo videli. Plavordeci so napadali zelo eksplozivno. Feri je bil za nasprotnike praktično neustavljiv in zabijali žogo na tla, kot igralec najvišjega kova. Faenza je svojo prvo točko dosegla komaj pri stanju 8:0 za Goričane in tudi v nadaljevanju seta se ji ni posrečilo dohiteti Imse Kmečke banke, ki ni popustila vse do konca. Drugi niz je bil mnogo bolj razburljiv od prvega. Po izenačenem začetku je Faenza povedla z 8:5. Tedaj je moral trener Faenze za nekaj minut poklicati na klop svojega najboljšega igralca, ki se je počutil slabo. Valovci so to zanje ugodno priložnost takoj izkoristili in z lepim nizom toCk prešel v vodstvo z ODBOJKA / MOŠKA C2 LIGA Sočani zdaj tudi matematično prvi SoCa Sobema - Itely 3:0 (15:6, 15:5, 15:6) SOCA SOBEMA: Klede 5 + 0, Tomšič 2+0, Petejan 0+1, Lutman 6+5, Braini 4+6, Feri 8+7, MuCiC 4+1, i. Cotič 1+0, S. Cotič, Pahor. Servis 8 točk, 10 napak. Blok 7+0. Tekma proti Cetr-touvrščenemu Itelyju iz Fojde na papirju ni bila najbolj lahka, saj zaseda nasprotnik Četrto mesto na lestvici, sicer brez realnih možnosti, da bi se še vključil v boj za napredovanje. Toda na igrišču je razlika med ekipa prišla jasno na dan in SoCani so celo odigrali eno boljših tekem v letošnji ze tako z zmagoslavji posuti sezoni: vsega skupaj je njihov napor trajal res skromnih 44 minut. SoCani so tokrat delovali kot švicarska ura: servis je bil učinkovit in je stalno povzročal preglavice Itelyju, blok je večkrat zajezil poskuse gostov, žoge, ki so vendarle šle Cez mrežo, pa je zagrizena obramba skoraj vedno polovila. Lutman in tovariši so zaigrali zelo motivirano, ker so si z zmago tudi matematično zagotovili končno prvo mesto in tudi slabša predstava iz prejšnjega kola je spodbudila domače. Razlika je bila stalno očitna. Prvi set, ki so ga SoCani odigrali s standardno šesterko, je že pokazal, da nasprotnik ni ravno naj- bolje razpoložen. Sredi drugega seta sta na igrišče stopila Mucič in Igor Cotič, ki sta zamenjala Petejana in Kledeta, zlasti MuCiC pa je svojo nalogo tako v sprejemu kot napadu opravil res uspešno. Tudi v tretjem setu je trener Stefan Cotič dal možnost rezervnim igralcem in na svoj račun so prišli res vsi. Posebno sta se izkazala Mitja Feri, ki je bil neustavljiv tudi iz druge linije in MuCiC. Neroden poraz 0lympie Odbojkarji 01ym-pie CDR so v precej važni tekmi sinoči izgubili z Mania-gom. Sinočnja izida: 01ympia CDR - Ma-niago 1:3 (10:15, 8:15,15:8, 9:15), Bor Fortrade - Vivil 2:3 (11:15, 6:15, 15:9, 15:11,13:15). ODBOJKA / MOŠKA D LIGA Espego je v zadnjih dveh setih povsem dotolkel San Giorgio Espego - San Giorgio 3:2 (12:15,15:13,6:15,15:3,15:5) ESPEGO: Sfiligoj 17+13, Pintar 1+1, Uršič 12+9, Soban 1+0, Lutman, Mania 0+1, Makuc 5+4, Devetak 5+1, Brisco 2+1, Cemic, Lukeš, Plesničar 1+2. Zgrešeni servisi: Espego 11, San Giorgio 10. Trajanje setov: 23, 24,14, 25 in 7 minut. Espego se je letos že štirikrat pomeril z izkušeno furlansko šesterko (dvakrat tudi v deželnem pokalu), končno pa sterko, nekatere mlajše sile pa je hranil za današnji nastop na meddeželni fazi prvenstva mladincev v Roveretu. Na začetku je kazalo, da bodo gostje tudi tokrat spretno izkoristili nihanja v igri združene ekipe, ki se ji je prvi set izmuznil iz rok, Čeprav je vodila z 9:3 in 12:8. Težko je bilo tudi v drugem setu, v katerem je San Giorgio vodil s 13:12 in izbojeval nato še pet menjav servisa. V tretjem setu je Espego popustil, vrh tega pa sta ga oškodovala še negotova sodnika, zadnja dva seta pa sta bila pravi monolog naših fantov. Zaigrali so res dobro, gostje pa so fizično popustih in tudi njihova obramba ni bila veC tako zanesljiva, kot v prvih treh setih. 12:8. Seta pa še ni bilo konec, kajti Faenza se je nevarno približala do 12:10, preden so Goričani spet prevzeli v svoje roke vajeti igre in zaključili set v svojo korist. Toda vrhunec tekme je bil šele na vrsti. Tretji set bi lahko bil za srene bolnike usoden. Gostje, ki so prišli v Gorico z namenom, da osvojijo še dve točki, s katerima bi si matematično zagotovili obstanek, so na začetku seta visoko povedli. Po rezultatu 9:2 za Faenzo pa so domačini reagirali in prišli do 9:8. Faenza je spet pritisnila na plin in povedla s 14:9. Plavordeci so s požrtvovalno igro izenačili (14:14); Faenzo pa znova ujeli, tudi potem, ko je povedla s 15:14. Gostje so stisnili zobe in zmagali set, kar jih je zelo opogumilo. Potem ko so v prvih treh setih naredili samo šest točk z blokom, so jih v Četrtem s tem elementom zbrali kar sedem. Poleg tega je njihov glavni tolkač postal res neustavljiv, tako da je Faenza prepričljivo dobila tudi ta niz.. Navijače je prevzel strah, saj so Goričani v zadnjih dveh tekmah izgubili prav po tie\breaku. Tokrat je bilo, k sreči, drugaCe. Od vsega začetka so valovci zaigrali 110 odstotno, na drugi strani pa je Faenza zaCela delati veC napak. Vsega skupaj je gostiteljem v tem setu podarila kar sedem točk, valovci pa Faenzi le eno, tako da njihov uspeh tokrat ni bil pod vprašajem. (A&D) Ostali izidi: Porto Ravenna - Cessalto 3:0, Viserba - Sedico 3:0, Isola Mekar - Asola Mantova 3:2. H ODBOJKAh Igralke 0lympie že v C2 ligi Sinoči v Trstu ugnale Omo Odbojkarice go-riske 01ympie Cerim-pex so si sinočnjo zmago v Trstu proti Omi s 3:0 (15:9, 15:6, 15:3) tudi matematično dosegle napredo-vanje v C2 figo. Zenska C2 liga: Sokol Indules - Tor-riana 3:1 (15:11, 11:15, 15:4, 15:9), li-bertas Martignacco -Breg 3:0 (15:4, 15:9, 15:5), Ristorante del Doge - Kmečka banka 3:0 (15:9,15:11,15:3) VC1 ligi slogaši uspešni Motoagricola Trento - Koimpex 2:3 (8:15, 8:15, 15:7, 16:14,13:15) Slogaši se iz Trenta vračajo z načrtovanima točkami, do katerih pa so prišli precej težje, kot je kazalo na začetku. Koimpex izgubil, BorOK Tarcento - Koim-pex 3:1 (15:12, 15:5, 8:15,15:7) Koimpex je precej presenetljivo izgubil proti Tarcen-tu, ki je eden najresnejših kandidatov za izpad. Vivil - Bor Mer-cantile 0:3 (11:15, 3:15,10:15) ROKOMET / MOŠKA C LIGA Kras Trimac napredoval Prihodnje leto bodo rokometaši Krasa nastopali v B ligi Kras Trimac - Principe B 17:15 (9:9) KRAS TRIMAC: Glavina, Granzotto, Čebulec 4, Colja, Mihe 1, Vremec 5 (na sliki), Vinci, Raseni 1, Oberdan 1, Najt 5, Pertot: trener Mahnič Po desetih letih nastopanja v D in C ligi je Kras Trimac dosegel veliki cilj in si z zmago nad drugo ekipo Principa dejansko zagotovil prestop v B ligo. Pohvalo za ta podvig zasluži vsa ekipa, ki se je z veliko požrtvovalnostjo borila vsa ta leta. Zahvala gre tudi društvu in sponzorju, brez katerih bi rokometna sekcija ne mogla nadaljevati s svojim delovanjem. Prvenstvo, v katerem bodo Krašovci nastopali prihodnje leto, je dejansko že polprofesionalno, kar zahteva precejšnja finančna sredstva, s katerimi pa društvo Kras zal ne razpolaga. Ob sami sobotni tekmi pa lahko veliko povemo. Principe se je hotel maščevati za poraz pred kratkim in se je zato z vsemi močmi boril, da bi z zgoniskega igrišča odnesel še zadnji dve točki. Po enakovrednerii začetku je Prinicipe premočno povedel s 7:4. Tedaj so Krašovci strnili svoje vrste in si na koncu prvega polčasa priborili izenačenje, tako da je bil rezultat po 30. minutah igre 9:9. V drugem polčasu je bila tekma ravno tako na- peta. Sele v 13. minuti drugega polčasa je Kras Trimac uspel povesti za en gol. V naslednjih minutah so Krasovi rokometaši ohranili hladnokrvnost in dve minuti pred koncem zanesljivo povedli ter ohranili ta rezultat do konca srečanja. Prestop v B ligo je bil tako zagotovljen. Po končani tekmi je bilo veselje naših nepopisno. Velika pohvala gre trenerju Mahniču, brez katerega bi bil tak podvig skorajda nemogoč. (Iztok) GORSKO KOLESARSTVO / V PRIREDBI SKD HRAST »1. pokala pomladi« v Doberdobu se je udeležilo preko 40 ljubiteljev gorskih koles V Doberdobu se je odvijal »1. pokal pomladi« - kros tekma z gorskimi kolesi, v organizaciji SKD Hrast. Sončno in toplo vreme je pripomoglo k temu, da so se tekmovalci številno odzvali pobudi. Štirideset kolesarjev se je dvakrat spustilo po označeni progi, popestreni z naravnimi in umetnimi ovirami, slalomi med količki in skoki. Za sodnike in Casomerilce je poskrbel SK Devin, kateremu se organizator tudi zahvaljuje. V pričakovanju konCne lestvice, so se atleti lahko okrepčali s hladno pijaCo in z dobro založenim bifejem, ki ga je ponudil organizator. Kmalu je bilo na vrsti nagrajevanje, kateremu so tekmovalci aktivno sledili. Med drugim sta se izkazala Sarah Sossi, Članica SK Devin in Marco Benedetti, član MTB Club Trst, ki sta dosegla absolutni najboljši Cas v ženski oziroma moški kategoriji. Na društveni lestvici je prvo mesto zasedel SK Devin, pred SKD Hrast in OK Val. Uspeh letošnjega I. Pokala Pomladi je tako prepričal organizatorja, da to pobudo v prihodnje še ponovi, (sk) Rezultati Kategorija baby: 1. S. Plesničar 5’58”64, 2. M. Štolfa 6’23”59, 3. S. A. Si- billa 8’28”48, 4. T. Korva 9’41"94. Miške in miški: 1. M. Trampuž 5’06”21, 2. D. Korva 5’31"57, 3. J. Plesničar 5’46”97, 4. M. Paulina 6’33”00. Naraščajniki: l.P. Kocijančič 5’07”07, 2. T. Lestan 5’32”23. Mladinci: 1. M. Benedetti 4’25”70, 2. A. Paulina 4’34”89, 3. 3. E. Kralj 4’36"79, 4. M. Furlan 4’37”07, 5. T. Bat-torti 4’38”70, 6. D. FerletiC 5’06”73. Članice: 1. S. Sossi 5’! 1”97, 2. A. Černič 5’40”15, 3. C. Mauri 5’49”38, 4. C. Zampar 6'00”92, 5. S. Frandolic 6’14”45, 6. M. RadetiC 7’23”05. Člani A: 1. D. Marussich 4’27”99, 2. D. Sossi 4’28”29, 3. M. Tomasi 4’41"77, 4. F. Zampar 4’43135, 5. D. Pahor 4’56”14, 6. P. Ferfoglia 5’04”39, 7. M. Gerin 5’21”89, 8. C. Peric 5’24”47. Člani B: 1. E. De Benedetto 4’51”03, 2. P. Garofolo 4’53”68. Člani C: 1. P. Posarelli 5’36”69, 2. D. Štolfa 6’14”27, 3. J. Guštin 9’31”31. Lestvica društev: 1. SK Devin 673 toCk, 2. SKD Hrast 310, 3. OK Val 160, 4. MTB Trieste 134. Absolutna zmagovalka: S. Sossi 5’11”97. Absolutni zmagovalec: M.Benedetti 4’25”70. Nedelja, 30. aprila 1995 ZA RAZVEDRILO f Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4: Dvomi vas bodo silili v razmišljanje. Mrzlično boste iskali vzrok, zakaj vam načrti ne gredo od rok Odgovor, dokler se izogibljete mislim o porazu, boste izpostavljeni mrazu. BIK 21. 4- 20. 5.: Zaskrbljeni boste zaradi trenutne finančne suše. Prav vam bodi; čim v denarnici nastopi plima, ze se vedete, kakor da bo že jutri nastopila dolga, hladna, lačna zima. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ne bo vam slo v glavo, čemu na lepem tolikšen interes za vaše imetje. Preprosto: zavistneži hočejo ugotoviti, koliko dela je se pred njimi, preden boste ostali za njimi. RAK 22.6. - 22. 7.: Ne boste se mučili z mislimi o možnem neuspehu, ampak se boste z vso ustvarjalnostjo podali v iskanje najkrajše poti. Kdor si sveti s svetilko uma, je hitrejši kot puma. LEV 23.7. - 23.8.: Ce boste se naprej tako pretiravali, vas bo v posteljo položil najmanjši virus pod nebom. Ce se ne morete ustaviti, se vsaj zasi-pljite z vitaminskimi napitki. DEVICA 24 8. - 22.9.: Z vso pozornostjo boste zagledani v lepšo prihodnost, medtem ko boste vsakdanje lepote trmasto prezirali. Mar ne boste enako počeli tedaj, ko bo prihodnost sedanjost? TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Spoznali boste, da je življenje prekratko za dolga potovanja. Odločili se boste za strmino, z vrha katere se ne vidi le navzgor in naokoli, ampak tudi navznoter. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vseskozi vas bodo obhajali srhljivi občutki, vendar vam kljub oziranju ne bo jasno, kaj se kuha za vaSim hrbtom. Odprite notranje oko, pa ne bo nikdar več tako. STRELEC 23.11.-21.12.: Vase mnenje o lastnih sposobnostih bo padlo na svojo najnižjo raven. Kdor se podcenjuje, ga bog iz zablode ruje, kdor se precenjuje, ga vrag v tla napuha vkuje. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ker boste za spremembo odprti in iskreno zaupljivi, vam ne bo treba igrati nekoga drugega, prav tako kot se vam ne bo treba braniti pred navalom tuje nestrpnosti. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Ko boste izčrpali svoj ustvarjalni studenec, se boste počutili kot nekoristna žuželka. Pojdite torej na travnik, pomočite gobček v cvet in uživajte spet ta čudoviti svet. RIBI 20.2.-20.3.: Na videz boste mirni kot menih, v notranjosti pa vas bo mučil čustveni prepih. Ce mu ne najdete konca, mimo lezite na cvetoče polje in končajte ta nori stih. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. avtomobilska oznaka Krškega, 3. mineral z Urala, 7. področje (latinsko), 9. zidarska žlica, 10. pokrajina na jugu Francije z glavnim mestom Toulouse, 12. poznavalec lepega, 13. južnoameriška kukavica, 14. kraj na polotoku Pelješcu, 15. bližnji sorodnik, 16. stari Slovani, 18. ljudstvo brez lastne države v Turčiji, Iraku, Siriji in Iranu, 21. najvišje ležeče mesto na Siciliji, 24. reka v vzhodni Sloveniji, 26. ljudstvo v Indokini, 27. pokrajina na jugovzhodu Kitajske, 28. poveljnik vojaške enote, 30. šiitska milica v Libanonu, 31. ime nemške teniške igralke Huber, 32. ovinek, 33. kemijski znak za tantal. Navpično: 1. strjena kri na rani, 2. ameriški jazz glasbenik (Stan), 3. vzdevek ameriškega predsednika Dvvighta Eisenhovverja, 4. varnostnik v diskoteki, 5. madžarsko Zensko ime, 6. rimski zgodovinopisec, avtor Analov, 7. mesto v južni Franciji, 8. posrednica kake osebe, 11. začetnici italijanskega komika Tognazzija, 15. britansko otočje v Atlantskem oceanu, 17. avtomobilska oznaka Judenburga, 19. ustanovitelj Rdečega kriza (Henri), 20. Perzijka, 21. človek, ki “elka”, 22. ime temnopolte manekenke Campbell, 23. pripadnik potujočih pastirskih ljudstev, 25. ime nekdanjega jugoslovanskega politika Markoviča, 27. začetnici nekdanjega smučarskega skakalca Neu-perja, 29. krilo rimske konjenice. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 •Bj, ‘epu ‘05[uv ‘prav ‘"lUBpuemo^ ‘ireunH ‘obt ‘eiujai ‘euug ‘ip™^ ‘a.huv Dniq ‘uojg ‘tub Taisa ‘oopanSuB'p ‘B|a>[ ‘Bare ‘)ra :ouABiopoy\ A3JISM ŠAH Sirnik- Blees/Portorož 1995 V francoski obrambi je bela dama vdrla na črno kraljevo krilo in črni je svojega kralja zaščitil v veliki rokadi. Poleg belopoljnega lovca na veliki diagonali a8 - hi, je črnemu, ki je na potezi, v veliko pomoč tudi trdnjava na odprti g liniji. Kako je črnemu uspelo izkoristiti to razvojno prednost, si oglejmo v nadaljevanju! Rešitev naloge Slabost bele rokade je črni izkoristil z žrtvijo trdnjave l...Tg2:+! 2.Kg2: Tg8+ 3.Khl e3+ in beli kralj se je znašel na prepihu.Po izsiljenem 4,f3 Dg4! je beli prisiljen zamenjati damo za drugo črno trdnjavo. 5.Df8+ Tf8: 6.Lf8: Se4! Se ena odlična poteza, ki odloči partijo! 7.c4 / na 7.fg4 Sf2 + z matom / 7...Sf2+ 8.Tf2: a D C 0 e T g tl ef2 9.d5 Dd4 lO.Tfl De3 ll.Ldl La6 12.Kg2 Lc4 13.Tf2 Dg5+ in beli se je vdal! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 253 MEDSEBOJNA POVEZANOST IN POMOČ PREBIVALKA MESTA NA SLOV. KOROŠKEM MATERIAL ZA ZIDAVO STOPNJA V VOJAŠKI LESTVICI PREBIVALEC BALTSKE DRŽAVE SRBSKO MESTO NA HRVAŠKEM BULDOŽER VALERIJ CKALOV ZENSKA, KI PO KOM PREVZAME FUNKCIJO SAMICA GORSKE UJEDE IZRODEK ROČNO TKANA STENSKA PREPROGA / AVSTRU. GLEDALIŠKI REŽISER (LEONI HITRO NARISANA RISBA GNILO- ZIVKA TONE PAVČEK GRŠKI BOG LJUBEZNI OBSEŽNO PROZNO DELO PREBIVALKA NASE ZAHODNE SOSEDE SIAHtJSI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS) GRŠKA ČRKA RAZBO- RITOST ZUNANJ- ŠČINA ZAPISNI- KARICA VAS V SELSKI DOLINI RIMSKI GRIČ PODPORNI STEBER PRAVOSL DUHOVNIK SL. POLITIK (IVAN) AVTOR: MARKO BOKALIČ PLOD V TRDI LUPINI SL ATLET (MIRO) LEPOSLOVNA RAZPRAVA ODBIT, PONOVLJEN ZVOK, ODMEV SLOG PO BAROKU MLAJŠA KAMENA DOBA SL PRIPOVEDNIK IN PREVAJALEC (RUDOLF) OKVIR ZA NABOJE PRI RUSKI BLOMDA- HLOVA OPERA VIRUSNA MRZLICA V AFR JEZERO NA SEVERU FINSKE (INARI) SVEČENIK SILMIZ ZLOG GR. OTOK V KIKLADIH VDOLBINA V ZIDU ZUPAN POD FRANCOZI KRAJ PRI PIVKI MIRAN CANAK SIBIRSKI VELETOK SKLEP STEGNENICE IN MEDENICE TRDI SIR Z RDEČO SKORJO LUKNJICA V KOZI SUŠILNIK ZA LASE SLGLED. REŽISER (SLAVKO) UMETNO USNJE MADZSAHIST I1STVAN) NAPAD HENRIK NEUBAUER IZBRUH VULKANA DIRKAČ VATANEN VALIKA ANTILOPA PRISTAJALNI POMOL OTOK SZ OD ZADRA SPECIALIST ZA NOVOTVORBE 1AHKOTNOST RECICAV KOČEVJU IRIDU PAULA ABDUL VELIK SMUČARSKI OBJEKT VODJA SL SMUČARK KALAN LONEC (POGOVORNO NAJVECJA REKA NA PIREN. P0IOTOKU POMOŽNI DUHOVNIK, KAPLAN NEKDANJE CESARSTVO V INDOKINI INDONEZ. POROCEV. AGENCIJA SIRIJA Med tihotapci v gorskih vaseh Sirije Neko jesensko popoldne sem z novim znancem Ahmedom zapuščal sirsko prestolnico Damask. Že sama pot je obetala nekaj posebnega. Asfaltni trak se je strmo dvigal in vijugal pod skalne previse, ki so nemo grozili, da bodo vsak hip pogoltnili cesto pod seboj. Tam pod zadnjim previsom, se je kot jata prestracenih ptic stiskala vasica, v kateri so hiše kar žarele v zadnjih žarkih opoldanskega sonca. Ustavila sva se pred veliko hišo z značilno ravno streho. Pred vrati je sedel Ahmedov starejši brat in me začudeno ogledoval. Ob hladnem pogledu se nisem počutil nic kaj prijetno, še posebno ker so se na podobnih obiskih pred tem gostitelji kar topili od prijaznosti. Nekaj trenutkov smo.vsi trije v zadregi molčati, potem pa je Ahmed skomignil z rameni in mi namignil, naj vstopim. OCe z močnimi Črnimi brki je bil ravnokar pri vsakdanji molitvi. Na hitro mi je prikimal, potem pa se je vrnil na svojo preprogo, okrašeno z zanimivimi vzorčki. Tudi mi smo se po turško usedli na preprogo in se molče zatopili vsak v svoje misli. Soba je bila skromna, toda cista in udobna. Povsod se je postavljal kic iz plastike in porcelana, na mizi, pogrnjeni z belim plastičnim prtom, pa je stala stika iz Meke. Cez Cas je med debele preproge pri drobila na moč preprosto oblečena Zenska in nam postregla z bogato večerjo: kebab (pečena ovčetina), riz, krompir, solate s siri in oliva- mi, kompot, nekakšne baklave okrašene s pistacijami, granatna jabolka za poobedek in na koncu seveda nepogrešljivi pravi Caj. Po večerji je začel Mohamed pripovedovati o življenju v vasi: »Veliko ljudi se preživlja le z rejo drobnice in obdelovanjem skope zemlje, kar pa komaj zadošča za skromno preživetje. Neizpolnjena Zelja številnih je delo v Libiji ati kateri drugi bogati arabski državi. Toda delo je težko dobiti in v tujini moraš nekoga poznati ali pa poskusiti srečo s kakšnim posrednikom, ki pa te najraje le obere za trdo prisluženi denar. Tudi sam sem nekaj let delal v Libiji, zdaj pa se ukvarjam z bolj donosnim poslom - tihotapstvom. Že oCe je leta dolgo Cez libanonske gore tihotapil različno blago, zdaj pa njegovo delo nadaljujem jaz. Nekajkrat na mesec se z mulami odpravim v Libanon, kjer nakupim taksno blago, ki se pri nas najbolje prodaja. Največkrat grem samo po cigarete in elektronske ure. s tem zaslužim dovolj, da brez težav vzdržujem veliko družino.« »Pri tihotapljenju je najpomembneje, da imaš dobro mulo,« je nadaljeval s samogovorom mladi gostitelj. Biti mora vzdržljiva in predvsem ubogljiva in seveda navajena tudi na streljanje. Z orožjem se kaj lahko srečaš na državni meji ati pa v še vedno vročem Libanonu. Za tihotapljenje vzgojena mula predstavlja v nekaterih obmejnih vaseh pravo bogastvo. Svoje ne bi zamenjal niti za dober avtomobil!” Igor Fabjan Pod previsom (Foto: I. Fabjan) Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek:__________________________ Naslov:__________________________________ Skrita zelja:____________________________ Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Pioneer Boudy d.o.o., Linhartova 7, 61000 Ljubljana Pioneer - Generalni zastopnik za laserske video sisteme in karaoke za Slovenijo, Boudy d.o.o. Ljubljana, Linhartova 7. Izposojamo in predvajamo videolaserske ploSCe in laserske videoplayerje! Tel: 061/327-762 REZIJA Pokrajina skrivnostnih plesov in pesmi o Psihični doping je dovoljen in učinkovit, ima pa stranske učinke Našim biciklistom je rudnik dal novih moCi. Ko so se nagledali težakov, ki so včasih po zadušljivih rovih dan za dnem vlačiti težke vozičke z rudo, se jim je poganjanje pedal očitno zazdelo eno najlažjih opravil pod soncem. V avtu smo ob tem navdušeno modrovali o pomembnosti psihološke priprave športnikov in o kratki prihodnosti različnih kemičnih poživil. Prvih nekaj kilomehov novopečenim športnikom nikakor nismo mogli slediti, a kaj kmalu je polet izpuhtel. Trojica najvecjih lenuhov se je odločila, da gredo do Mosta na SoCi kar po glavni asfaltni ce- sti. »Zdravo jedro« ekipe je zamisel seveda izžvižgalo in lenuhe nemudoma opremilo z nekaj manj spodobnimi vzdevki. Tako so lenuhi z bolečino v srcih in solzami v očeh odkolesarili med izpušne pline avtobusov in tovornjakov svojim žalostnim porazenskim usodam naproti. Kolesarski udarniki pa tam, kjer je bilo dogovorjeno - po dolini Kanomlje. Ni kaj, lepa dolina, na žalost pa tudi lep vzpon in julij in sonce in prah... Toda na koncu je vedno zmaga. In kako lepo bo spet srečati skesane poražence, ki verjetno nekje, skriti pod kakšen ob-cestn grm, objokujejo svoj bedni poraz. Skesanci pa so se, zanimivo, odločili žalostiti na prav poseben način. Iz avta so namreC izvlekli vse najveCje brisače in najboljšo hrano, nato pa so se nekoliko poson-Cili, malo jedli, malo Čofotali po Idrijci in se sploh neznansko lepo imeli. Zmagovalci Kanomlje pa... Namesto slavnostnega vkorakanja oziroma vkolesarjenja na Most na Soci, so dobili ostanke matice in premalo Časa za dostojno kopanje, ker je dneva za pot do Kobarida že zmanjkovalo. Ati moralna zmaga odtehta sladkosti bližnjic? Kdo ve? Kjer so sle mule, gre tudi bicikel (pa tudi ficko) Četrti dan naj bi bil končno nekaj pravega -kolesarskega. Iz Kobarida na Kobariški Stol, nav- zdol do mejnega prehoda Ucja in prek prelaza Krnica v Rezijo. Seštevek višinskih metrov je bil zaskrbljujoč. Po mulattieri iz Časov soške bone na vrh Kobariškega Stola. To je tisto pravo! Ze na prvi tretjini klanca so trije najbolj žalostni kolesarski primerki izgubiti vso voljo do življenja. Bili so tako prepričljivi, da so se zasmilili celo nam, prislovično nepopustljivim spremljevalcem in smo jih morali spustiti v peklensko razgreto notranjost prenatrpanega landroverja. Tudi kurirski ficko je moral pobirati žrtve, pa je, Čeprav je na poti, namenjeni mulam, neštetokrat nasedel, prigrizel do vrha. TELEVIZIJA V ZDA Talk $how zvezde«) Forsiranje simbolov moči tv-zvezd Ce v teh dneh pregledujete program ameriške televizije, vam postane jasno, kako je pester in hkrati obupno enoličen. Naj se ameriški televizijski magnati še tako trudijo, da bi zapraviti velikanske vsote denarja, počnejo v bistvu zgolj tisto, kar od njih zahtevajo gledalci. Ti hlepijo po dobrih, hitro posredovanih in kratkih vesteh, prepletenih z reklamami, po različnih nadaljevankah, namenjenih različnim okusom in ravnem dojemljivosti, po velikem številu filmov, ki jih predvajajo bodisi premierno bodisi reprizno po različnih kabelskih omrežjih - predvsem pa po izjemno dobrih govornih oddajah, pri katerih v zadnjih letih ne gre brez vrhunskih televizijskih zvezd. Zato ni prav nic Čudno, da so letošnjo lestvico najvplivnejših televizijskih oddaj v ZDA napolnili zlasti voditelji govornih oddaj, kar priča ne samo o njihovi priljubljenosti, pac pa tudi o zainteresiranosti ameriških gledalcev za tovrstne programe. Njihov okus je v očitnem nasprotju z našo domačo publiko, ki je praviloma takoj pripravljena zamenjati različna omizja in pogovore za še tako nepomembnen film ali tretjerazredno serijo. Razlik med ameriškim in hrvaškim televizijskim okusom je kajpada še veC. Pri nas ni malo ljudi, ki neizmerno obožujejo Santa Barbaro, ki je v ZDA nepomembna, saj se za igralce, ki v njej nastopajo, skoraj nihče ne zmeni - z izjemo Robin VVright, ki se ji je Se pravi cas posrečilo »rešiti glavo« z nastopom v velikokrat nagrajenem Forrestu Gumpu. Tudi za nadaljevanko Beverly Hitiš 90210 vedo vse manj, saj sta jo po priljubljenosti povsem zasenčili Melrose Place in Models. Murphy Brown ima še zmeraj svojo publiko, ki pa se v zadnjih sezonah vse bolj redči, podobno kot vrste gledalcev, ki spremljajo Severna obzorja. Ljubitelji srce parajočih limonad morajo pac vedeti, da v ameriških televizijskih programih mrgoli tovrstnih puhlosti od zapletov v bolnišnicah do generacijskih težav, ljubezenskih zgodb, odnosov z otroki, drugih svetov, mladosti, lepote in življenja sploh. V današnjem multielek-tronskem svetu z velikanskim številom kanalov hodita z roko v roki priljubljenost in moc. Zato forsiranje simbolov moči tv-zvezd in televizijskih podjetij ne Čudi nikogar več, saj se ves interes osredotoči na posamezna imena. Poglejmo si jih. Številka ena ameriške televizijske zabave je nedvomno Tim Allen, ki se je v pičlih treh mesecih povzpel na vrh lestvice gledanosti programov (Home Improvement). Na tem seznamu vodi z oddajo Ne hodi preblizu nagcu in filmom Božiček, ki ga je posnel za Disneya. Ce ob tem dodamo, da njegov »show« na leto prinaša 300 do 500 milijonov dolarjev dobička, je jasno, zakaj je zmagovalec Tim Allen: ker je prekosil doslej najdonosnejši Cosby Shovv. Allen, ki je pri nas povsem neznan, slovi kot osebnost, ki nataCno ve, kaj in koliko hoče. Gre za tipičnega komika, ki svoj posel obvlada in ga zna tudi vnovčiti. Prav zdaj se pogaja za nastop v dveh novih filmih, ki bosta njegovo televizijsko popularnost zagotovo samo Se bolj okrepila. Številka dve je David Let-terman. Tega televizijskega voditelja iz New Vorka naši gledalci razmeroma dobro poznajo. Njegov Nočni TV-shovv mu prinaša po 14 mili- jonov dolarjev zaslužka ter vpliv in moC, ki ji nihče ne ugovarja. Upravičeno ga imenujejo »zlati dečko« ameriške televizije, saj zna s svojim hladnokrvnim, ciničnim in nekoliko posebnim humorjem zlomiti še tako hud odpor. Zato imajo Lettermana, ki CBS-u s svojim programom zagotavlja 30 odstotkov dobička, za pravega in edinega možnega naslednika legendarnega televizijskega voditelja Johnyja Carsona. Letterma-nova pronicljivost, vitalnost in šarm so zadostno jamstvo, da se njegov vzpon med vrhove televizijskih vplivnežev ne bo tako kmalu ustavil, kakor tudi jamstvo, da se mu bo v tej družbi posrečilo ostati še vrsto let, podobno kot njegovemu predhodniku Carsonu. Na tretjem mestu je Oprah Winfrey. Tudi ona sodi v vrh najvplivnejših in najbolj popularnih ameriških televizijskih osebnosti, ki pa so pri nas povsem neznane. Ameriški televizijski gledalci jo poznajo kot sočutno Soaprah, tisto, ki ji njeni gostje vsak dan znova postrežejo s patetičnimi zgodbami - v oddaji Hvaležne poslušalke, ki je postala ena najbolj gledanih oddaj ameriške televizije. Oprah je pravšnja oseba za vse tiste, ki jih težijo kakršnikoli problemi, od neuslišanih ljubezni, vsakovrstnih razočaranj do izgubljenosti, nepoteSenosti in odtujenosti, saj jim zna pozorno prisluhniti in ustrezno prikazati njihovo bolečino. Oprah je potrpežljiva, obzirna in sočutna gospa, ki se sama ne more pretirano pritoževati: njeno premoženje, ki ga cenijo na sto milijonov dolarjev, dokazuje, kako spretno se ji je posrečilo nesporni posluh za tuje tegobe in trpljenje z vso potrebno potrpežljivostjo pretopiti v denar. Bojan Rauter Kosič Prelaz Krnica (Foto: S. Turk) Ce boste imeli kdaj možnost sodelovati pri izbiranju avtomobila stoletja, glasujte za ficka. Z vami se bo strinjalo najmanj petnajst zverinic. Po vzponu sledi spust, po norem vzponu pa nor spust, ki petkratno odtehta vse napore in preklinjanje in vpraševanje o smislu pri sopihanju navzgor. Bungee jumping in kolesarjenje s Kobariškega Stola do Ucje - oboje vas bo oskrbelo s približno enako količino adrenalina, le da je kolesarsko dirkanje precej nevarnejše in zato seveda še razburljivejše. Za taksne podvige vam toplo priporočamo Čelado, ki bo vsaj malo omilila bližnja srečanja z glavi neprijazno okolico. Tudi malce veC zaviranja ne škodi. Marko, ki smo ga na eni od ostrejših serpentin vlekli iz obcestnega grmovja, bi se verjetno strinjal z mano. Navdušenje v ekipi je bilo popolno. Tresoče noge in roke, svetleče oCi -sem še pridemo. Miloš Mavec (Se nadaljuje) 40 Nedelja, 30. aprila 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI A„ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 66 666 I -\x\ c DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.51 in zašlo ob 20.08. Dan bo dolg 14 ur in 17 minut. Luna bo vzšla ob 6.14 in zašla ob 20.59. TEMPERATURE MORJA IN REK °C Mura 10,9 Sava (Radovljica) 6,8 Sora 8,1 Ljubljanica 10,1 Savinja 12,0 Vipava 9,2 Jadransko morje (Koper) 10,5 PLIMOVANJE Danes: ob 4.41 najnizje -56 cm, ob 11.00 najvisje 31 cm, ob 16.24 najnizje -23 cm, ob 22.22 najvisje 49 cm. hitri: ob 5.07 najnizje -56 cm, ob 11.31 najvisje 28 cm, ob 16.48 najnizje -18 cm, ob 22.44 najvisje 46 cm SNEŽNE RAZMERE Ribniško Pohorje Krvavec Vogel Kanin Rogla Vlečnice obratujejo na vseh omenjenih anudsdh razen na Kaninu. 80 50 do 110 145 210 60 do 80 TEMPERATURE V 60$ °C 500 m 16 1000 m 12 1500 m 8 2000 m 4 2500 m 0 2864 m -2 L. 'č ONESNAŽENOST^ koncentracija S02v ir ©ftr povp. 21-04 maki®« Lj. Bežigrad 13 8 Maribor 9 60 Celje 7 13 Trbovlje 3 21 Zagorje 0 Velenje 1 Hrastnik 6 BI0PR0GN0ZA Predvsem vremensko zelo občutljivi ljudje bodo imeli manjše, vremensko pogojene težave, na večino ljudi pa vreme ne bo vplivalo. 7^1: NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 3 do 6 vozlov popoldne: W 5 do 10 vozlov SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Abidjon najbolj nevarno mesto Črne čelne ABIDJAN - V Abidjanu, ki ima nezavidljiv naziv najnevarnejšega mesta Cme celine, so se pred časom sestali notranji ministri in odgovorni za varnost 26 držav zahodne Afrike, ki iščejo skupno strategijo v boju proti organiziranemu kriminalu. Sklenili so ustanoviti medregijski urad Mednarodne organizacije kriminab-stične policije. Med drugim bo urad zadolžen tudi za boj proti trgovini z mamili, ki dobiva v subsaharski Afriki apokaliptične razsežnosti. Organizirane zločinske tolpe in posamezniki so v zadnjem obdobju spremenili Abidjan v najnevarnejšo prestolnico afriške celine. Roparske tolpe ob belem dnevu napadajo banke, postavljajo zasede ob semaforjih in vdirajo celo v stanovanja bogatejših Afričanov. Glavne tarče so predvsem belci, saj se zločinci nadejajo, da bo pri njih največ plena. Ko se zmrači, si skoraj nihče ne upa več na ulice, tako da so restavracije in kinodvorane skoraj prazne. Opozicijski tisk odkrito obtožuje policijo, da je namenoma neučinkovita, nekatere policiste in funkcionarje je-tnisnic pa obtožujejo sodelovanja z organiziranim kriminalom. Resnici na ljubo si policisti ne upajo v nekatere mestne četrti, ker bi bili lahke tarče oboroženih kriminalcev. Nedavno so kriminalci v četrti Adsjame pretepli in oropali nekega škofa, ko je, namenjen na obisk k svoji nečakinji, stopil iz avtomobila, Kot rečeno, se je trgovina z marnih izjemno razmahnila. Abidjan je postal pravo skladišče mamil, ki prek Etiopije in Nigerije prihajajo iz Azije, od tu pa nadaljujejo pot proti evropskemu in ameriškemu trgu. Na Slonokoščeni obah tudi sami pridelajo precej indijske konoplje, tako da so njeni državljani skupaj s Senegalci največji uživalci mamil v subsaharski Afriki. Lokalni zasvojenci segajo tudi po heroinu, ki je tu Se kar poceni. Za eno merico morajo domačini odsteh le 50 nemških mark, belce pa stane več kot 200 nemških mark. Domačini pa uživajo predvsem najrazličnejša poživila v obliki tablet, ki jih za smešno nizko ceno po skritih kanalih uvažajo iz Bolgarije. V Združenih državah preizkušajo novo dvomotorno letalo, ki vzleta navpično kot helikopter (felefoto AP) Kako sem žejen Žeja je res velika, saj se je mali Jodie povzpel do pipe, ki je zanj neznansko visoko Mladice je zakopal še žive VVASHINGTON - Robin Homrighoous bo prihodnjič najbrž dvakrat premislil, preden se bo odločil, kako se bo znebil komaj rojenih psičkov. Ameriško sodišče ga je namreč obsodilo na štiri mesece zapora, ker je devet rottvveilerjevih mladičev zakopal Se Žive. Dogodek se je sicer srečno končal, saj je mah mladičev Sheba pregrizla vrvico in jih izkopala: trije mladici so poginili, Sest pa jih je pokop le preživelo. Homrighous pa bo moral plačah tisoč dolarjev globe. Al o usmrtitvah na Kitajskem PEKING - Kitajska je najbrž država, kjer se sodniki z največjo lahkoto odločajo za smrtno kazen. Leta 1994 so na Kitajskem izrekli 2496 smrtnih kazni, od katerih so jih izvedli kar 1791. To je razvidno iz poročila organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International, ki med drugim ugotavlja, da je podatek pomanjkljiv, saj so nekatere smrtne kazni izvedli napol na skrivaj. Uradnih kitajskih statishk pa ni, ker je vprašanje smrtnih kazni v nekaterih primerih »državna skrivnost«. Amnesty International ostro obsoja smrtne kazni, Se zlasti kitajsko prakso, da obsojence ponekod pred izvršitvijo kazni javno izpostavijo radovedno-sh občinstva.