Telefon inierurban štev. 413	NEOS»ISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
Poštnina plačana v join ital
„Sfcaie" izhaja v p onde!jek, nedo fat ftiA Uredalšfvo in upravn&tvo je v Mariboflà Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom m more govoriti vsak dao samo od 11. 4à
12.	ure dopoldne. Rokopisi se ne tnitàfb Nezaprte reklamacije so poštnine |iii)iž> Telefon hiterurban štev. 113.
106. itsv.	SÄopiOor, O.SUM XS. saptembpa 1829.	Liesnlk XIV.
!

Dr. Kukovec v krizi.
Dr. Kukovec je izgubil svoje ravnotežje — kajpada duševno — ter se je zaletel v predale mariborskega «Tabora« s «Pojasnilom« v broju od srede in z «Izjavo« v broju od četrtka. Živce pa mu je izravnotežil zagrebški zbor javnih delavcev. Ker je ta zbor obsodil državi kvarno in nevarno politiko Pribičeviča in njegovih hrvatskih in slovenskih trabantov, je dr. Kukovec kot vselej udani in poslušni oboževatelj Pribičeviča hudo.nevoljen in srdit na tiste, ki so ta zbor priredili ter se ga udeležili.
Njegova jeza se v prvi vrsti obrača zoper one demokrate, ki so se udeležili tega zbora in katerim nače-lujeta demokratska voditelja Voja Veljkovič in Ljuba Davidovič. Ta dva moža skuša dr. Kukovec v «Pojasnilu«, objavljenem v sredo, predstaviti v pravi luči, ki je čisto drugačna, nego ona, v kateri sta se sama pokazala v nedeljo v Zagrebu.
Voji Veljkoviču meče dr. Kukovec v obraz očitek, da je on bil tisti finančni minister, ki je izvedel zamenjavo dinarja in krone po relaciji 1 :4. Treba je ugotoviti, da je zagrebški zbor pri dr. Kukovcu rodil jako dober sad. voditelj slovenskih demokratov dose-daj še nikdar ni javno obsodit krivice, ki so jo be j-gradski mogotci storili Hrvatom in Slovencem s tem, da so zamenjali krono in dinar v razmerju 4:1. Spominjamo se na čase, ko je dr. Kukovec branil razmer je 10:1. Še le po zagrebškem zboru izravnoteženi dr. Kukovec je prišel do spoznanja, da je razmere je 1 :4 velika gospodarska krivica, storjena Slovencem. Na to pa je dr. Kukovec v svoji zmedenosti pozabil, da Voja Veljkovič ni sam izvedel one zamenjave, krone in dinar ja, marveč ves ministrski svet, v katerem so bili de-mokratje in socijalni demokratje; torej poleg Voje Veljkoviča tudi Svetozar Pribičevič, slovenski socijalni demokrat Anton Kristan in slovenski demokrat dr. Kramer. Vsi torej nosijo odgovornost in solidum.
Ljubi Davidoviču očita dr. Kukovec, da je bil, ko •se je delala ustava, protivnik zedinjene Slovenije. S lem očitkom dr. Kukovec ne pogodi cilja, ker je Svetozar Pribičevič bil ravno tako nasproten zedinjeni Slo veniji in je še sedaj, dočim je Davidovič v svojem nasprotovanju menda že precej popustil. Sa je na zagrebškem zbora bila sprejeta resolucija, ki zahteva resnično in razširjeno narodovo samoupravo z veliko večjimi pokrajinami, ki se naj ustanovijo v skladu z voljo naroda, Ogromna večina slovenskega naroda pa zahteva zedinjeno Slovenijo. Zato Svetozar Pribičevič, ta zagrizeni centralist in parcelator Hrvatske in Slovenije, nikdar ne bo žel zahvalnosti našega naroda, kakor to želi Kukovec radi zaslug, ki jih baje Pribičevič ima za naš narod. Pribičevič ima zasluge za demokratsko stranko, saj je Višji šolski svet v Ljubljani popolnoma spravil v roke demokratom, ki so v Sloveniji najmanjša politična manjšina. Za slovenski narod pa ima Pribičevič to «zaslugo«, da mu je ugrabil tudi zadnje ostan ke samouprave ne samo na šolskem polju, marveč tudi v vseh panogah javne uprave. Vse to je dr. Kukovec dosedaj odobraval s svojim sodelovanjem in zato ni čuda, da je porazna kritika tega režima na zagrebškem zboru hudo pretresla njegove živce. Od srede do četrtka se je to kritično stanje pri dr. Kukovcu še poli ujšalo. Njegova izjava javnim nameščencem v četrtkovem «Tabora« kaže porast konfuznosti najmanj za eno stopnjo, ako ne več. Akoprav še ni gotovo, ali pride do zunanjega razkola v demokratski stranki, ker hoče Davidovič razcep preprečiti, dočim nestrpni in domišljavi Pribičevič dela za njega, in če tudi dosledno še ni gotovo, ali pride do krize v vladi, dr. Kukovec že vidi krizo ne samo pred svojim duhom, marveč tudi pred svojimi očmi. Ta kriza bo lem težje rešena, ker dr. Kukovec v svoji užaljenosti ne bo sedeloval pri njeni rešitvi. «Jaz sem se odločil v interesu svojih vo-lilcev začasno ne sodelovati na ti rešitvi«, izjavlja dr. Kukovec. Uboga Slovenija in še bolj uboga Jugoslavija, kaj hočeš ti brez Kukovca!? In.kaj hočete vi, ubogi drž, nameščenci?! Dr. Kukovec vas odklanja in vas pošilja Jk dr. Ravniharju v Ljubljano, češ, on je bil v Zagreba, on je član na nedeljskem zbora izvoljenega akcijskega odbora, ima ključ situacije v svojih rokah.
Kako da je mogoče, da bi dr. Ravnihar, ki ni minister in niti poslanec ne, imel ključ situacije v svojih rokah ter edino on mogel rešiti uradniško vprašanje, tega nobeden pameten človek ne more razumeti. Dr. Kukovec pa je v svojem kritičnem stadiju menda nehote izpovedal, da zvišanje uradniških plač, ki po njegovem mnenju ne more znašati manj nego 1 milijardo dinarjev, da bode uspešno, dela demokratom največje preglavice. Smatrajo se za docela nesposobne za ureditev tega vprašanja in zato bi jim vladna kriza bila dobrodošla, ker bi onemogočila rešitev uradniškega vprašanja.	, k.

»-V. ■
f	tr • • Mfotvwtìw t-
Politični položaj.
Zagrebški kongres je nudil trenutno vsekakor več, kakor smo pričakovali; razvoj nadaljnih dogodkov pa bo pokazal: ali gre samo za zavarovanje mandatov kompromitiranih demokratskih veličin in politično uničenje nepovoljnih konkurenčnih vodilnih pristašev, ali pa ima demokratski razkol in zagrebški kongres globlje in resnejše ozadje. Eno pa je gotovo: ako se bo resolucija, sprejeta v Zagrebu, tudi izvajala, tedaj je neizogibno revizija ustave že na pragu. Pouda rek zahteve, naj se naša država imenuje Jugoslavija, že sam na sebi vsebuje tudi zahtevo po reviziji ustave. Brèz revizije ustave ne more biti spremembe imena niti sporazuma s Hrvati, še manj pa uveljavljenja načela avtonomije. Zato je popolnoma vseeno, ali se v resoluciji omenja revizija ustave ali ne, glavno je vendar vsebina. Vendar pa nas vse to in kljub vsemu temu pušča povsem hladne: naša stvar zmaguje. Zagrebški kongres pa ni vzrok, pač pa posledica in dokaz zmage avtonomistov. Zato je pa tudi ta kongres le. nov člen v verigi dogodkov, uspehe pa bo izvajalo krščansko avtonomistično ljudstvo in ne nekolikov «generalov brez armade«. Dr. Kukovčeva skoncentrirana omejenost na «mariborsko oblast« pa je brez pomena. Tudi mesar Pucelj lahko še naprej ostane minister poljoničvrede in vode v Vel. Laščah ob pregaženi žerjavščini. Ljudstvo pojde preko političnih mrličev.
Zagrebški kongres in revizija ustave. V svoji «Pravdi« priobčeni polemiki proti udeležnikom zagrebškega kongresa piše Pribičevič med dragim: «Mogoče se bodo gospodje demokratski poslanci branili s tem, da se v resolucijah ne omenja revizija ustave. Toda velik del tega, kar se v resoluciji zahteva, se ne da izvesti brez revizije ustave. Stvarno so se gospodje izjavili za revizijo, čeprav te besede niso izrekli«. — fu naj si «Tabor« nauči izust, da ne bo blebetal — neumnosti.
Pribičevič napada v svojem novem listu «Preporod« kongres javnih delavcev v Zagrebu in posebej še demokrate, ki so se ga udeležili. Pravi, da se v resoluciji ne govori sicer z besedami o reviziji ustave, da se pa vse to, kar resolucija zahteva, ne da drugače doseči, kot ravno z revizijo ustave in da bi člani demokratske stranke na noben način ne smeli iti v dražbo ljudi, ki so javno in dosledno nastopali proti ustavi. Svoj članek zaključuje s tole značilno megalomanijo: «In ko se v resoluciji govori o ustvaritvi jugoslovanske zajednice, gre v resnici in v stvari za razpadom najlepše zajednice, to je demokratske stranke«.
Značilna pohvala. Beograjski «Balkan« glasilo ve-lesrbov, danes ekstremnih radikalcev, jutri prvakov posebne «srbske stranke«, vedno pa ob Pašičevi strani pi še povodom zagrebškega kongresa: Zadnja tri leta g. Pribičevič ni napravil tako popularnega koraka v očeh Beograda in vseh Srbov, kot včeraj, ko je pred celo našo javnostjo obsodil, odločno obsodil famozni zagrebški kongres in opozoril na njegove sklicatelje, med katerimi se nahajajo tudi agitatorji za avtonomijo — Bosne in Hercegovine. Demokrati, ki so šli na ta kongres proti večini strankinega kluba, je treba iz stranke izključiti. Gospod Pribičevič je imel včeraj v svoji karijeri srečen dan. Na koncu pa se «Balkan« obrača proti sklicateljem kongresa takole: Mi se tej gospodi čudimo, posebno onim, ki se smatrajo še za člane demokratske stranke, da niso nastopili pravilnejše poti. Zakaj se niso potrudili, da si pridobe mandate in da potem na merodajnem mestu odločujejo. To so pojavi nezdravih razmer v demokratski stranki in te mora stranka od -praviti. Pribičevičev «srečen dan« se malo čudno vidi v listu, ki prinaša dnevno toliko krvavih in strašnih zločinov iz Črne gore z izvečno trditvijo, da so to posledice Pribičevieeve «demokracije«. Pa kaj hočemo, «Balkanovi« gospodje nikdar niso bili dosledni, v šovinizmu marsikaj pozabijo in odpustijo, zato lahko re čemo: znašli so se s Pribičevičem, ki jih je vreden.
Zahteva po kontroli zunanje politike. Listi prinašajo suho vest, da se je v političnih krogih zopet zbudila in pojavila zahteva po parlamentarni kontroli zunanje politike. V katerih političnih krogih? — Opozicija je nadzorstvo že davno zahtevala, ker vidi vse p>-gubonosne posledice in pojave tajne diplomacije in proti njeni zahtevi so vstali složno vsi vladni krogi. Stališče opozicije napram Pašičevi zunanji politiki je torej jasno in če se govori sedaj o zahtevali po kontroli, bo izviralo to iz samih vladnih krogov, ostane pa veliko vprašanje, ali je to iz pravega, sicer zelo poznega spoznanja, ali pa samo iz zavisti, pri onih, ki se še niso okoristili pri Pašič—Ninčičevih spletkah. Pasic in Nin-čič že dolgo potujeta, od dneva do dneva sta dalje — Praga—Pariz—London, sedaj gre za njima še minister pravde Lazar Markovič in dokler bodo imeli državno oblast v rokah taki ljudje, ki ne prenašajo nadzorstva in odgovornosti, bodo zahteve po parlamentarnih kontrolah brezuspešne.
Meja v Prekmurju. Madžari bi radi odtrgali od Prekmurja okolico Spodnje Lendave in še dirige okraje. Mi bi naj jim odstopili okoli 20 vasi. zato pa ponuja
j jo naši državi nekaj malo zemlje v Baranji in Bački.
I Ta zahteva je protivna trianonski mirovni pogodbi, ki j določa mejo med našo državo in Madžarsko po glav-; nih topnih, ki se ne morejo spremeniti drugače, kakor j sporazumno med našo državo in Madžarsko. Naša ! država pa noče nič slišati o tem, da bi Madžarski odstopila Spodnjo Lendavo in druge kraje. Tak sklep je ; storila ministrska konferenca v Beogradu dne 12. sept. ter je tudi sporočila ministru zunanjih del dr. Ninčiču, ki zastopa našo državo pri Zvezi narodov, ki zboruje v Ženevi. Potrebno je, da Zveza narodov kolikor mogoče najhitreje definitivno določi v smislu trianonske mirovne pogodbe našo državno mejo napram Madžarski, da bo enkrat konec madžarskim upom in agitacijam.
Kriza v demokratski stranki*).
Kriza, ki se danes pojavlja v okrilju demokratske stranke, ako bo šla naprej v smeri, v kateri je nastala, more postati začetek preobrata zgodovinske važnosti v zgodovini teh prvih let naše nove narodne države. Nesoglasja in nesloga v velikih temeljnih državnih vprašanjih med voditelji te stranke morejo dovesti do tega, da se dosedanji politični prijatelji razidejo. Z ozirom na to, je vredno pogledati na stvar malo bliže: kako sta lišče naj zavzamemo napram takemu novostvorjeneinu stanju in v čem se pojavlja pravi zgodovinski preobrat v slučaju, da pride v demokratski stranki do razkola ter kaj lahko nastane in kaj bi bilo želeti, da nastane iz razlogov, ki jih navajamo v naslednjem?
V skrajni črti je glavno sporno vprašanje v demokratski stranki: za in proti reviziji vidovdanske ustave. Pred voditelje demokratske stranke, kakor tudi pred ceio državo, je stopilo v ospredje vprašanje: nadaljevati dosedanjo politiko, ali pa pravočasno pretrgali ž njo in se odločiti za pot, ki vodi k politiki sporazumevanja med posameznimi deli enotnega naroda. -?y
Demokratska stranka je bila najbolj soglasna in enodušna v začetku te današnje polittike. Pašič se je največ izgovarjal s tem, češ, da brez demokratov ne more priti do ustave in da tako ustavo, kakršno smo dobili, zahtevajo neodstopno ravno demokrati. Res je,
! ko bi Pašič ne mislil in ne želel taisto, kar so mislili in J želeli demokrati, bi ne mogel pustiti demokratom pro-j ste roke. Pašič se je znal demokratom postaviti po ra j bu, da so morali popustiti, kakor je bil to slučaj n. pr. j pri glasovanju o imenu države. Dasi je Pašič, torej, rav-i no toliko odgovoren, kolikor demokratska stranka, ker je zapeljal radikalno stranko na pogrešen pot kljub resnim ! njenim strujam proti taki politiki, vendar ostaja vknjiž-j ba odgovornosti na demokratski stranki, ker je bila j v vseh svojih delih enodušna. Zalo je v toliko večje j važnosti, ko se sedaj v njej pojavljajo glasovi za —
* revizijo in sicer glasovi njenih r,es najmočnejših mož, kakor so Ljuba Davidovič, dr. Voja Veljkovič, dr. Ivan Ribar i. dr. Ako bo ta gospoda dovolj močna vstra-jati do kraja, mislimo, da bo v dvojni meri vršila dolžnost. ki jo imajo politiki, ko so grešili in se vračajo na pravi pot. Priznamo, da so take pogreške večkrat neizo-. gibne. Zato pa ima avtokritika in lasten popravek pogreške tem večjo važnost in vrednost.
Zlasti pa je zelo važno ako bodo gospodje dosledni do kraja (in ne samo f- zaradi mandatov — do pred volitev, — Op. ur.) Današnja demokratska stranka poleg vsega precej znatnega uspeha pri zadnjih volitvah, je bila in je ostala zelo pisana, raznolična politična tvor-
ba.	Sestavljena iz najrazličnejših življev na dekret od zgoraj (!), demokratska stranka je že s tem nosila v sebi kal slabotnosti in propadanja. Njeni voditelji se stvarno niso mogli idejno zbližati, a da ne govormo o tem. da niti široke sloje njenih pristašev ni mogla prodreti stvarna idejna soglasnost. Zato je pa tudi mogla zavladati politika, na kateri se danes jasno vidi, da je — osebna politika. Koliko so bili voditelji prevareni zato, ker so se tako hitro spojili v enotno stranko, se najbolj vidi v lem, kako je Sv. Pribičevič s svojo osebnostjo uspel, da proti sebi dvigne in od sebe odbije vse količkaj samostalnejše može v demokratski, stranki. Ne gre pa toliko samo za idejno nesoglasnost, kolikor za to, ker mnogi sploh ne morejo s Pribičevičem niti osebno občevati! Tako se ponavljajo' časi srbsko-hrvatske koalicije, ko je Sv. Pribičevič s svojo nenormalno psihologijo izzival vsako toliko časa ^ kakšen oseben spor in boj.
Dotaknil bi se za enkrat samo še ene stvari. Mnoge člane demokratske stranke bo najbolj bolelo vprašanje:
V koliko bo vplival razkol na mor in sposobnost demokratske stranke za vodstvo državnih zadev? Lahko je mogoče, da se bodo voditelji in pristaši stranke bali napraviti morda od zla — slabše. 1 o bi pa bil samo razlog za -— malodušnost. Nam se. zdi, da bi tako motenje bilo — kratkovidno.
Z gotovostjo lahko trdimo, da v bitkah ne odločuje vedno število. Ako je demokratska stranka idejno krep-
* Objavljamo zaradi zanimivosti v celoti članek gosp. dr. Momčila Ivaniča, priobčen v beograjskem «Radikalu».. , Op. ur.	___...	À
kejša in bo?j enodušna in da idejno zna korakati s časom, — tedaj lahko rečemo z Belilom, «da stranka postaja močnejša s čiščenjem«. Uvidevni voditelji demokratske stranke stoje danes pred dilemo: ali nadaljevati dosedanjo pot do sloma svoje politike in stranke, ali pa žrtvovati okužene dele strankinega organizma.
lin je torej zgodovinska vloga in zgodovinski trenutek demokratske stranke. Iz svoje pobude naj pravočasno odvrže breme, ki jo zadržuje pri prehodu v našo ! dobo,.da tudi ona aktivno sodeluje pri — reviziji ustave. j
Po svetu.
Združitev angorske in carigrajske vlade. Nad Grki zmagoviti Kerjial-paša bi baje rad prenesel svoj zmago- j slavni vojni pohod tudi na Balkan. Govori se celo o ostavki sultana na korist prestolonaslednika, kar bi povzročilo združitev carigrajske in angorske vlade.
Skupen nastop zavezniških čet proti prodiranju Kemal-paše. V znak solidarnosti med velesilami velike antante, bodo zasedle zavezniške čete nekatere važnejše točke na Ismidskem polotoku. Angleži so že zasedli Čanak. Francoske čete so dirigirane v Brusu, katerega še vedno branijo Grki. Na vsak način bodo pod-vzeli zavezniki energične demonstracijske korake proti pretiranim zahtevam Kemal-paše.
Posledico grškega imperijalizma. Iz Male Azije prihajajo na tisoče in tisoče in tisoče beguncev. Begunci povzročajo med prebivalstvom veliko demoralizacijo. Položaj v državi je skrajno kritičen, ker je povsodi veliko pomanjkanje živil, zlasti kruha. Nova žetev je slaba. \ grški Mekedo-uiji je zavladala lakota. Po raznih mestih so se dogodili veliki nemiri. Množice so naskočile trgovine z živili in pekarne ter jih oplenile. Vse kaže na to, da lahko izbruhnejo v Grčiji vsak čas hudi nemiri ali celo revolucija.
Ureditev od noša je v med Evropo in Turčijo. Angleška vlada je sporočila francoski, da je postala orijentalna konferenca s padcem Smirne kot je bila zamišljena prvotno, brezpredmetna in bo treba sedaj urediti odnošaje med Evropo ter Turčijo s spremembo sevrejske pogodbe. V Veneciji bi se naj sestala orijentalna konferenca in pred to bi se morala vršiti še predkonferenca. Angleži hočejo, da ostane polotok Galipoli na vsak način internacionalna last.
'Nevtralna cona in keinalistične čete. Vrhovno vodstvo medzavezniških čet v Carigradu je javilo angorski vladi, da ne bo dopustila antanta prav nobene poškodbe navtralne cone od strani zmagovitih kemalističnih čet. V nevtralno cono vklepa antanta predvsem Bospor in Dardanele.
Pri zavzetju Smirne od strani Turkov se je po mestu ropalo zelo malo. General Umedin paša je imenovan guvernerjem Smirne. Turške oblasti so podvzele-prav vse korake, dn' še vzdrži v Smirni red ter mir.
Volitvena borba v Gorniji Šleziji je v polnem teku. Poljaki so postavili tri listine: nacionalistični blok, kateremu načel ju je znani Korfantv, nacionalno kmečko stranko ter poljske socialne demokrate. Nemške stranke imajo svoje posebne liste. Poljski ter nemški komunisti se bodo udeležili volilnega boja skupno.
Poljaki in Rumuni. Poljski državni vrhovni šef maršal Pilsudski je odpotoval v spremstvu zunanjega ministra ter nekaterih višjih civilnih in vojaških dostojanstvenikov v Bukarešto. Od političnega pohoda 1'ilsudskega med Rumunc pričakujejo Poljaki nekako j manifestacijo za poljsko-rumunsko zvezo.
Židovski blok na Po/jskem. Vsi v raznih političnih i strankah organizirani židovski zastopniki so sklenili, da u-stanove skupni židovski blok, ki bo pripravil vse potrebno za prihodnje volitve. Poljski listi, ki pišejo o vladni krizi, priznavajo, da vlada brez Židov in Nemcev ne spravi sku- j paj večine.
Sovjetska Rusija bo odposlala čičerina v Ameriko, I k jer bo stopil v pregovore z amerikanskimi finančnimi krogi v svrno najetja posojila za Rusijo.
Bolgarija in Bolgari.
Bolgarska javnost.
Dnevnik: Najnovejša turška ofenziva je še posebno važna, ker je v zvezi s političnimi vprašanji, ki na najvišje zanimajo Bolgarijo. Eno teh vprašanj je tra-kijsko vprašanje, čegar rešitev je v avtonomiji te pokrajine. Ker in v koliko so dogodki v Mali Aziji omajali angleško mnenje, češ, da so Grki primerna straža bližnjega iztoka, druga rešitev trakijskega problema sploh ni mogoča.
«E p o h a«; Odkar se je začelo govoriti o stabilizaciji centralne Evrope, je tudi bolgarsko vprašanje prišlo na površje. Češkoslovaška, ki skuša združiti države Srednje Evrope, je. tudi že načela to vpra -sanje. Ker je tudi Jugoslavija zainteresirana na izhodu na Egejsko morje, ne more več zanemarjati svojih odnosa jev z Bolgarijo in sé izogibati sporazumu. Skupna politika Srbije' in Bolgarije glede Macedoni je je temelj bodočega skupnega delovanja. Tako politiko pa je mogoče uresničiti samo s tem, da se prepusti beseda naj-]x)lj zainteresirani stranki: Macedonici'.
Svetovna javnost.
«Prager .Presse«: Vlada SHS ne priznava Jugoslovanov bolgarske narodnosti in ne more dopustiti, da se smatrajo kot bolgarske narodne manjšine. Beograjska vlada v sporazumu z vladami v Bukarešti in Atenah, je sklenila odbiti to bolgarsko zahtevo. Po mnenju dr. Ninčiča, Mala antanta se baje ne ho spuščala v bolgarska vprašanja brez sporazuma z beograjsko vlado.
«P roodas« (Grčija): Dinastično vprašanje na Grškem pristaja vedno težje. Zopet je prišlo na površje v razpravah strank, kakor tudi pri zaveznikih. Nesporno je, da prizadeva skrbi tudi režimu v Beogradu in Bukureštu. Splošno mnenje je, da je treba vendar enkrat napraviti konec tem dinastičnim zmešnjavam. To resničp je spoznala tudi okolica dvora, ki tnisU da je v interesa
Grške, da sc kralj odpove prestolu. Vladni krogi so normalnim odnošajem z zavezniki.	j
«Epoca« (Italija): Nikdo nam ne more hranili j gospodarske zveze z Avstrijo. Samo Italija ji mora no- : diti sredstva za njen obstoj v smislu senžermenske po- j godbe. Zveza Avstrije s Češkoslovaško in Jugoslavijo ali , celo z Bavarsko pa bi zasledovala politične cilje, ki so ' popolnoma nasprotni položaju, kakršnega je ustvaril Ì mir.
«Tribuna« (Italija): Italija ne more ostati indi- ! ferentna napram položaju v Avstriji, ko se druge države I koristijo s slabim finančnim stanjem republike in z ne- j miri, ki jih povzroča gospodarski krah, ter jih skušajo z ; vmešavanjem v avstrijske posle doseči politične cilje. !
Bolgarske vesti.
Napadi srbskih in grških č e t a š e v. l’o poročilu vojnemu ministrstvu je srbska četa, močna 20 mož, napadla 21. avgusta t. 1. bolgarske obmejne ' straže v bližini Petriča. Slični napadi so se ponovili tudi ; v okolici Pehčeva in Bereva. Bolgarske straže so napade odbile. Na nekaterih točkah je prišlo celo do spopadov z bajoneti. —* Drugi dan, 22. avgusta, so grški celasi, 30 mož, napadli bolgarske straže, v okolici Drinopolja. Napad je bil odbit. Dne 29. avgusta je pobegnil neki Bolgar, grški vojak na bolgarsko ozemlje. Ob tej priliki je 30 rednih grških vojakov napadlo bolgarske straže v bližini Hadži-Keja. — (Torej jugoslovanska kri se že preliva. Zakaj? Morda nam bodo znali povedati velesrbijanski hegemonisti. — Op. ur.).
Izvoz tobaka. Izvoz bolgarskega tobaka se je v zad- j n jem času zelo pomnožil. Kmalu se bo začelo izvaža! i tudi tobak iz lanske letine. (Pri nas se pa tobak ne samo ne izvaža, ampak ga celo uvažamo iz daljne Nizozemske. To pa vsekakor iz sovraštva do Bolgarov. Kam nas bo to pripeljalo? Ko bi bili združeni z Bolgari, bi nam pač ne bilo treba pošiljati denar v tujino celo za -- tobak. — Op, ur.).
Kongres v Trstu. Na inicijativo tržaške občine in trgovsko industrijske zbornice ter milanskega inštituta za trgovsko in industrijsko ekspanzivnost Italije se je vršil te dni v Trstu kongres orijentalske trgovine in industrije združen z velesejmom. Udeleženci so imeli razne potne ugodnosti. Udeležba iz Bolgarije je bila razmeroma zelo velika. — (Zaka j se ne'nudi tudi Bolgarom prilika,- da se udeleže naših velesejmov in razstav. Če j i’ egemonistično razpoloženo. Bolgarom sovražno vele- j srbstvo, noče zvez z Bolgari, vsa j slovenski in hrvatski j trgovci in industrijalci in obrtniki naj tega ne delajo, : ker sicer pljujejo v lastno skledo. — Op. ur.).
Beležke.
Državni svet spi. Beograjsko «Videlo« piše: «če tudi je po ustavi določen rok za začetek poslovanja državnega sveta že davno minil, v resnici državnega sveta še danes nimamo. Imamo sicer Svetnike, ki vlečejo svojo plačo, institucije vrhovnega administrativnega sodišča pa še vedno nimamo. Med mnogimi škodami, ki jih je režim napravil narodu, je tudi nedelavnost državnega sveta. Nad 10 tisoč stvari čaka na rešilen zadnje instance in nad 10 tisoč državljanov čaka na svojo pravico. To ne traja eden mesec ali dva, temveč že več kot dve leti. Ali ni nikogar, ki bi se pobrigal za toliko število oškodovanih državljanov ter jim pomagal do pravice? — Pri vsem tem se lahko vprašamo, čemu imamo sploh državni svet!*
SHS-poljska časnikarska zveza. Iz Beograda na Poljsko odposlani novinarji so imeli skupno s poljskimi časnikarji zborovanje, na katerem so sklenili, da se n’ svrho zbližan ja Poljske in Jugoslavije ustanovi ju-goslovansko-poljška časnikarska zveza. K temu je treba samo še poklicati v spomin, da je vlada na visoke državne stroške samo svoje ljudi kot novinarje poslala na Poljsko in da je beograjska sekcija novinarskega udruženja poslala na poljške novinarje brzojav, ki pravi, da vladni odposlanci ali novinarji ne zastopajo javnega mnenja v Jugoslaviji in da nimajo pravice nastopati kot zastopniki ali odposlanci jugoslovanskega novinarstva.
Batine in nasilja. Policajministrova protinarédba je taka, kakor bi je ne bilo. Da ne govorimo o južni Srbiji in Črni gori, kjer je samovolja in tiranska oblastnost upravnih organov v vedno bujnejšem cvetju, kjer so krvavi spopadi na dnevnem redu, imamo dnev no po listih iz prečanskih krajev dovolj žalostnih dokazov, kako se je nemoralnost in okrutnost razpasla med upravnimi organi in kako je v najtesnejši zvezi z današnjim režimom. Sarajevska «Pravda« ima na primer to le poročilo iz Nevesinja v Hercegovini: V vas Selo, občino Ulog je zopet navalilo nekaj pravoslavnih seljakov. Navaja imena. Oboroženi s sekirami so vdrli v hiše, izgnali žene in otroke ter hiše zasedli. To se je izvršilo isti dan, ko so odšli gospodarji teh hiš v Ne-vesinje, da se pri okrajnem predstavniku, Markoviču pritožijo radi nasilja, ki se že od davno izvršuje id strani nekaterih pravoslavnih sosedov, ki jih preganjajo s pašnikov, streljajo živino ali jo pa ranijo s sekirami, ropajo zemljo in žetev, oblegajo hiše, uničijo, kar jim pride pod roko itd. In ko je .načelnik Markovič siromašne ljudi, oškodovance in tožnike opsoval ter robato pometal iz pisarne, češ, potne liste vam dam, pa se lahko izselite, če vam ni prav, so stari, nekaznovani nasilniki, zavedajoč se varstva državne oblasti, izrabili priliko ter iznova napadli hiše mirnih muslimanov, žene in otroke, ki so bili brez varstva, pa izganjajo v gozdoVe. Neka žena je šla po žandarmerijo, glavnega napadalca so sicer prijeli, drugi dan so ga pa na zahtevo načelnika zopet izpustili. Oblastni organi in to celo'višji, molče odobravajo rop in nasil je in tako ril
čuda, da se to ponavlja in množi izleta v leto. Listi prinašajo batinaške izgrede z datumi in imeni, nismo pa še čuli, da bi se ministrova dobra volja pokazala vsaj s kako preiskavo.
Kolonizacija južne Srbije. Beograjski «Trgovski Glasnik« pravi glede, kolonizacije Hrvatov in Sloven-, cev: «Dobro bi bilo, če hi v južno srbske kraje prišli Hrvati in Slovenci. Pa ne pridejo razven redkih posameznih izjem. Nekoliko se greši na strani državne oblasti, nekoliko pa na strani organov javnega mnenja, dajajoč prvenstvo naseljencem iz enega kraja ter podcenjujoč one iz drugih krajev.« Ta ugotovitev beograjskega vladno-trgovskega lista mnogo pomeni. Celo v južni Srbiji dela državna oblast razlike med Srbi m Hrvati ter Slovenci, da ene drugače naseljuje in podpira kot druge. Hrvati in Slovenci so zadnji tudi tukaj, Srbi pa prvi. V splošnem gre vsem naseljencem prav slabo, Hrvati in Slovenci pa morajo imeti po modrosti in volji upravnih organov seveda najslabše.
Stanovanjska beda.
A eč ali manj občutna stanovanjska beda je sicer po vseli državah, na Angleškem pa so ji vendar zavili vrat. Res je, da je tudi tam slavila svoje orgije, toda Angleži, znani po svoji flegmi in odločnosti, se niso omejili samo na besede. Pravzaprav besed niti ni bilo, pač pa sc je takoj prešlo na dejanja, čim so se pojavile žalostne posledice stanovanjske bede. V malem bi mogli primerjati našo Ljubljano. Dr. Gosarjeva naredila je v razmeroma kratkem času skoraj spremenila lice našega političnega, kulturnega in gospodarskega središča — bele Ljubljane. Tam je opažati na vseh straneh živahno stavbeno gibanje. — Angleži pa so stvar rešili na precej enostaven način. Ustanovili so stavbeno podjetje «London County Council«, ki je po nekaj mesecih od ustanovitve prevzelo stavbenih del v vrednosti G00 milijonov frankov. V okolici Londona je kupilo to društvo okrog 1500 hektarjev stavbenih parcel. Stavbena dela je prepustilo, pod nadzorstvom, zasebnim podjetjem, ki so se lotila dela od januarja 1921. Gotovih načrtov je za 24.000 delavskih hiš, v katerih bo imelo prostora 100.000 duš. Po poldrugolelnem delu je doslej postavljeno 3000 hiš, 1000 hiš se clogotavlja, in v 1200 hišah že stanujejo ljudje.
Na Francoskem pa je cela akcija za ublažitev stanovanjske bede ostala večinoma na — papirju. V centralistično urejenih državah je vsako socijalno delo znatno otežkočeno. Tako je v Franciji in tako je tudi pri nas, ko čakamo rešitve — o sancta simplicitas — iz Beograda.
Stanovanjski zakon, zvani «loi Ribot«, vsebuje zelo lepa načela, toda sv. Birokracij je vse to strašno skom-pliciral in poslabšal. Kdor hoče zidati, je dovoij, da ima eno petino potrebne glavnice. Toda, predilo dobi kredit in dovoljenje, si mora izrabiti vse pete. Zahteva se rojstni list cele družine, poročni list, izkaz o lepem vedenju, sodni izvleček, domovinski list itd. Dalje je treba predložiti gotove načrte, ki jih mora izdelati kon-cesijoniran arhitekt. K temu vsemu je treba še raznih dovoljenj od davkarije, stavbenega urada itd. Po,nekoliko mesecih, če se med tem vse skupaj ne podere in ne začenja nov križev pol, mora prosilec stopiti pred zdravnika in če ga živi jenska zavarovalnica sprejme kot zdravega, lahko začne z stavbo, ko dobi po večmesečnem preteku kredit za stavbo.
Iz tega se vidi, da stanovanjski zakon v Franciji sploh ne more priti do veljave. To pokazuje Pariz. —• Tam se je pred vojno vsako leto zidalo 1500—2000 novih hiš in sedaj pa največ 150 in v letu 1918 celo samo 23 hiš.
To naj služi za vzgled tudi Mariborčanom. Cim manj bo birokratizma v nameravanem podjetju «Mar-stana«, temvečji bodo tudi uspehi. Ne smemo pa nikdar pozabiti, da je vsak soeijalen uspeh odvisen več ali manj tudi od tega, ali bomo imeli samostalno, avionom no Slovenijo, ali pa bomo še dalje odvisni od centralističnega birokratizma. Dr. Gosarjeva naredba iz časa, ko je še bila Sloveni ja kolikor toliko samostalna pokrajina, je v tem oziru zelo poučna.
Dnevne novice.
Hlapčevstvo «naprednega« učiteljstva. To, kar je dandanes prešlo v meso in kri slehernega, sedaj sokolsko nadahnjenega samozvanega «naprednegac učitelja, je plod ! neznosnega koruptnega režima. Upognjeni hrbet, - neznačaj-; nost, podlost, zahrbtnost, denunejantstvo, skratka vse ono, j kar ž. eno hesedo nazivamo servilizem in sicer štreberski j servilizem, je značilnost slovenskega «naprednega« uči-! tel ja s sokolskim znakom na strahopetnih prsih. V mili-tarističnem in hlapčevskem sokolstvu jim je dano, potrebno j navidezno idealno ozadje, iz katerega se reliefno dviga i protiverska gonja, ker — tako zahteva režim kot gospodar, 1 ki plačuje — hlapca. Gospodar? Da, to vlogo si namreč neupravičeno ; lasti, žerjavščina. S takim učiteljstvom pač ne moremo imeti nobenega sočutja in usmiljenja, da je tako ! globoko padlo v svoji — nemoralnosti. Ti ljudje zaslužijo naše popolno preziranje, Ker pa gre za naše otroke, za bodočnost slovenstva in jugoslovanstva, pa je preziranje premajhna kazen. Sedaj se lomi režim in žerjavščina tone v svojih neodpustljivih -grehih. Ko se razmere spremene, kar ne bo dolgo, pa bo treba to hlapčevsko golazen zatreti, ne iz maščevalnosti, pač pa iz ljubezni do naših nedolžnih otrok, do našega ljudstva. Ti hlapci se zavedajo, kaj jih čaka, zato pa se upirajo avtonomiji in se potegujejo ža centralizem in državno brezversko šolo. To jim pa ne ho pomagalo. Učiteljstvo, ki trpi v svoji sredi in čelo v vrhovih svoje uju-jovske organizacije pisce «avstrijske slave« in dokUmentarično dokazane priče perverznosti, ne sme vzgajati nedolžnih otrok slovenstva in jugoslovanstva! ;Z gnjusom in v skrajnem ogorčenju sem pljunil na vse, te
irJapce, sužnje, in tlačane, ko sem prečitai poročilo v «Učiteljskem tovarišu« o blejskem hlapčevskem sestanku «na-tprednega Učiteljstva«. Vest mi ne dopušča molčati, ker mera je — polna!	Učitelj-oče.
Najnovejši način politične demagogije. Slabostoj-] nemil Mrmolji je odklenkalo glede prirejanja javnih j shodov ter javne politične agitacije po sejmiščih, ska-i tero.se je s tako vnemo ukvarjal pred volitvami v kon-! slituanto. Gospod Mermolja torej ne sme več pred slo-j -vensko občinstvo, katerega stamostojnost je izdal in i prodal v Beogradu. Da bi pa mož iz Vertojbe ue prišel 1 popolnoma ob prakso politične agitacije za slabostojno j žepno pravdo, si je začel izbirati železniške čakalnice, I kot agitacijske lokale. Gospod Mermolja se vriva v ča-
I	kalnice tretjega razreda in tamkaj nadleguje potnike
II	s svojo slabostojno politično krošnjo. Pri agitacijah po
■	železniških čakalnicah je gospod Mermolja že večkrat
■	zadel ob hud odpor od strani občinstva ter moral pò-B žreti marsikatero pikro, a vse to ga še doslej ni opla-isilo, da bi bil opustil svojo zadnjo bilko politične delt magogijé — železniške čakalnice. Ljudje pravijo, da se ji vežba gospod Mermolja sedaj za železniškega portirja, B ker pri prihodnjih volitvah ne bo več izvoljen kot po-i.slan.ee.
Jugotašisti proti novinarjem. Po novinarskem konji gresu v Subotici so priredili meščani Novega Sada n:>-! vinarjem banket, jugofasisli pa — neverjeten škandal.
■	Dična «omladina« je na razbojniški način vdrla v dvo-! Erano in njen vodja, neki Jevdjevič je skočil k glasbi ter ]| zahteval, da se takoj zasvira srbska himna, češ, da se j bodo pri tem takoj pokazali «neprijatelji« države, ki so ; med novinarji. Vsi novinarji so ostro zavrnili to ostud-j j' no provokacijo, fašistovska banda se pa ni hotela po-
i brati, temveč je začela razsajati, tudi mestnemu kape-j lanu ali komisarju se ni hotela pokoriti in fašistovski vodja Jevdjevič je iz žepa ustrelil z revolverjem. Na-! dala je prava zmešnjava in novinarji so fašiste ko-I o ec no le izrinili skozi vrata. Kmalu se je pa glavni fa-f d ist Jevdjevič zopet vrinil v dvorano in sicer v družbi nekih mladih oficirjev. Hotel je dejansko napasti nekega novinarja iz Zagreba in nastal bi velik pretep, da ‘ ni prišla policija ter odvedla Jevdjeviča. — Tako so imeli novinarji vseh strank priliko, da dobro spoznajo omladino«, «kvas in sol« Jugoslavije, «zaščitnike«, države itd., aretacija ndsilnega fašista je bila pa zopet -amo na videz, ker je policija prijetega divjaka takoj na to zopet izpustila. V metežu je bil neki meščan lah-I ko ranjen v nogo od fašistovskega strela, nekemu godbeniku so padle na tla gosli, vredne 22.000 K in fašist jih je pohodil. Češki novinarji, ki so bili navzoči, bodo vzeli s seboj lepe vtise in spomine. Iz fašistovskih kri-! kov in groženj je bilo dognati, da je «omladina« nekaj r 'novinarjev radi «protidržavnosti« postavila na «iu-I tteks« ter da misli tudi drugod izvajati svojo zaroto.
Za nova preganjanja komunistov naj bi dalo pa-I S-od neko pismo, pisano od zagrebških komunistov, na -siovije.no na dr. Simo Markoviča na Dunaju in zaplenjeno od — policije. V tem pismu naj bi prosili zagrebški komunisti in sicer ne stari in znani, temveč p opol -noma novi ljudje dr. Markoviča za denar, v svrho razvoja komunistične propagande. To pismo naj bi o starih komunistih Cvijiču, Horvatinu in drugih tudi trdilo, da so za nič in da bodo novi, podpisani in še drugi ljudje vzeli celo propagando v roke. Stare in znane ko-I* muniste je policija že dovolj preganjala, sedaj so pa kar naenkrat za nič, kakor trdi pismo, katero je poli -*"cija kar na enkrat dobila v roke, četudi je doslej vedno govorila o tajnih zvezah, ki jih imajo komunisti z inozemstvom. — Pet oseb, ki so pismo podpisale, je že za-. prtih, o dveh pa pi'avi uradno poročilo, da se ne da ugotoviti, kako sta njiju podpisa prišla na omenjeno pismo brez njunega znanja. — V vsakem oziru res čudno pismo! Pa kaj za to, režim ovci res niso izbirčni v izbiri pretvez za pogrome nad svojimi političnimi na--protniki.
Testament kralja Petra. O otvoritvi smo že zadnjič na kratko poročali, testament se glasi: «Med našo državo in Avstrijo se je začela vojska. Nevem, kaj se vse utegne z menoj dogoditi in zato razpolagam s svojim premoženjem na bedeči način: Imam gotovino, vrednostne papirje in nepremično premoženje. Gotovino in vrednostne papirje za peš, cam v enakih delih mojima sinovoma kraljeviču Juriju in Jeleni. Svoje nepremično premoženje v Beogradu (Krunska ulica 9) zapuščam svojemu sinu prestolonasledniku Aleksandru tako, da morajo isto uživati vsi otroci. Svojo ustanovo, cerkev na Oplencit in nepremičnine okrog ije zapuščam svojim otrokom za uživanje., tako, da imajo vsi moji otroci pravico biti pokopani v ustanovni cerkvi. Bolnico v Topoli zapuščam državi. — 8! avgusta 1914 v Tr-igu-ifvcu. — Peter Prvi. Testamentu je bil priložen listič, kjer f izraža kralj svojo voljo, da se njegovemu slugi Zdrivku izplača 5000 dinarjev. Pred svojim odhodom iz ArandiMovca na fronto je kralj napisal 18. novembra 1914. k testa m satu se sledeči dostavek: «želim, da ostanejo moji otroci celo življenje složni in v bratski ljubezni.« Besedilo testa nanta so ministri sporočili tudi kralju v Pariz ali London, kjer se sedaj nahaja, glede kraljeviča Jur ja pa prinašajo nek deri beograjski listi nekake pomirjevalne izjave, češ, da >i ne misli iti v Niš, ker ni ničesar zakrivil, da bi moral sprejeti to pot kazen in da hoče v Beogradu čakati na krhljev orihod, da se z njim sporazume na podlagi zadnje volje očeta. Oporoko bo sodišče izvršilo, ker ni pričakovati,, da bi nasledniki ugovarjali zadnji volji svojega očeta.
Posnemajte! Na naš poziv darežljivim srcem za nabavo večerje revnejšim dijakom so se odzvali doslej sledeči gg. prijatelji podpore potrebne dijaške mladine:
m.	g. dr. Matek, kapiteljski vikar je daroval 400 K, nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine 400 K. in narodni po slanec dr. Hohnjec 400 K. Prijatelji dijaštva, spominjajte se naš? stradajoče dijaške mladine z denamhm milodari ob slovesno veseliti prilikah! Za «Dijaško večerjo v Mariboru zbira denarne doneske upravništvo «Slov, Gospodarja«, Koroška cesta 5.
( Vinarska zadruga «Ljutomerčan« (r. z. z o. z.) Sv. Bolfenk
pri Središču je na obrtni razstavi v Mariboru razstavila pridelke' svojih članov iz Ljutomerskih goric, ki kažejo na cobroto tega vinarskega okoliša, ki slovi po vsej Jugoslaviji in še čez meje naše domovine. Zadruga ima krasno (21 m dolgo in 9 m široko) popolnoma opremljeno centralno zadružno klel v Obrežu pri gospodu M. Rakuša, 20 minut od postaje Središče ob Dravi. Njene, z diskretno eleganco in umetniško opremljene buteljke se najdejo v mnogih kavarnah in gostilnah. V zalogi še ima nad 1000 hi najfinesih namiznih in buteljčnih vin svojih zadružnikov. Namen zadruge je, da zbira in koncentrira najboljša vina iz ljutomerskega okoliša, ter je nudi interesentom iz prve roke. z natančno označbo sort, lege, provenience (množine tega blaga) itd. so pri zadrugi vedno na razpolago. Razpošilja se tudi v sodih od 50 1 naprej.
Šmarje pri Jelšah. V sreo zjutrraj je umrla v svojem 85. letu sestra rajnega državnega poslanca in dež. odbornika prof. Robiča, blaga žena in vrla mati gospa Julijana Topp-maier. Pogreb se vrši dtrp.es ob pol 5. uri ravno tam. Naše iskreno sožalje rodbinam,Tóppmaier, Gajšek, Robič, Pahernik, Dečman, Muršec. N. v m. p.!
Grožnja poštnih uslužbencev. Za povratek poštnega ministra v Beograd — včeraj ali pa danes — so se pripravi^ poštni uslužbenci v Beogradu. Takoj po povratku se bo podala k njemu delegacija neukaznih poštnih in brzojavnih uslužbencev in mu izročili svoje zahteve. Ako tem zahtevam do 1. oktobra ne bo ugodeno, je delegacija zagrozila, da bodo vsi uslužbenci zapustili svoje službe.
Volitve v zagrebško trgovsko zbornico — so razveljavljene, tako je obvestil minister trgovine zagrebško županstvo. Nove volitve naj bi se vršile pozneje enkrat v sedaj še nedoločenem časnu. Te volitve, ki so sedaj razveljavljene, so bile pred tremi mesci. Kot vzrok razveljavljenja se navajajo nerednosti in formalni pogreški na splošno, očividno je pa, da izid režimski gospodi ni bil j)o volji.
Nekaj iz zagrebškega trga. V Zagrebu so začele cene padati svinjskemu mesu. Še pred par dnevi se je prodajalo svinjsko meso po 110—140 K, a sedaj ga je pa že dobiti od 96—113 K 1 kg. V Zagrebu so zelo poskočile cene suhi slanini, ki se sedaj prodaje od 160—200 K en kilogram.
Tovarna vagonov v Smederevu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo tvornici za popravo vagonov, da lahko prične z delom. Od te smederevske popravljanice pričakujejo, da bo lahko popravila do 66 vagonov na mesec. Ta tvornica se bo začela s časom ukvarjati s popravo lokomotiv. Doslej je v tvornici zaposlenih 100 delavcev.
Trošarina in naša industrija. «Jutarnji Ust« piše: Davki in pristojbine, katere mora danes plačevati naša industrija, se dvigajo v bajeslovne.višine in nam živo kažejo, koliko izdatkov za državno blagajno morajo utrpeti naši industrijalci. Naša industrija se vsled davkov in pristojbin ne more dvigniti in marsikateri naši industriji grozi nevarnost ukinitve obratov baš radi davčnega pritiska. OsjecKa tovarna za vžigalice «Drava« je plačala prvih 8 mesecev letošnjega leta 90,068,000 kron državnih monopolskih pristojbin. Zagrebška tvornica Arko je plačala za letošnjih prvih 8 mescev samo državne trošarine 93 milijonov 771.864 kron brez drugje pristojbin in davkov.
Kredit za nabavo semenskega žita. Ministrski svet je odobril poljedelskemu mmistru kredit 8 milijonov dinarjev za nakup semenskega žita. Seme se bo nakupilo v krajih, kjer je dovolj žita in prodajalo pasivnim krajem po baje znižani ceni.
Vsled hudih nalivov v zadnjih dneh je začela opas -no naraščati Donava in grozi z veliko poplavo.
Vlom v župnišče, V petek dne 8. septembra so neznani zlikovci med službo božjo od 9. do 1. ure vlomili v župnišče v Šmartnem na Pohorju. Odnesli so mnogo drobiža (cerkvenega), gospodu župniku Šiakotu precej denarja, dve zimski suknji, volneno črno pelerino, rjuhe, obrisače, perilo (z rdečo znamko FS in MS), črn dežnik, njegovim sestram dve celi obleki, pet svilenih robcev in dragocen Zeiss-trieder. O tatovih ni dosedaj sledu.
Iz Maribora.
Dvajseto obletnico svoje obrti praznuje jutri gosp. Gustav Philipp, specijalist črkoslikarstva, ki je 16. sept. 1 leta 1902 skromno začel ,do danes pa po svojem globo- j kem in vsestranskem znanju, po svoji spretnosti in ne-umorljivi pridnosti ter vztrajnosti do vsestranske ter splošno priznane višine dovedel svoje podjetje. Čestitamo gospodu Philippu z najboljšimi željami tudi za bodoče.
Dr. Žerjav kot zaščitnik bank in milijonarjev. V Mariboru in drugod so z velikim veseljem in zadoščenjem slišali delavci, obrtniki in uslužbenci, da so stanovanjske komisije pritisnile banke in milijonarje, da morajo tekom tega leta zidati stanovanja za svoje uslužbence. Tako je bilo sklenjeno pri mariborski komisiji, da se odpovedo s 1. novembrom brezpogojno stanovanja vsem uslužbencem bank, katere ne bi hotele zidati. Toda stanovanjske komisije obračajo, dr. žerjav kot minister za socijalno skrb pa obrne: ukinil je kratkomalo sklepe vseh komisij v korist b a ninna in milijonarjem. Sklepi se morajo po bodoči stanov, naredbi gospoda dr. Žerjava drugo leto preurediti in novi naredbi prilagoditi! Tako delajo pri nas demokratski voditelji socijalno politiko. Tako ščitijo delavst vo in uradništvo ter pospešujejo obrtništvo. Slava demokratskemu pojmovanju socijalnih nalog.
Glasbena Matica. Pevska šola za mladino. Prva njena ura je v soboljo, dne 1(6. t. m. od 3, do 4. v učiteljišču (pritličje, levo). Vpisovanje pri ravnateljstvu ali pa v prvi njeni uri. Mesečna šolnina znaša 16 kron in je radi tega tako nizko odmerjena, da se omogoči najširšim slojem primerna pevska izobrazba. Za učence Glasbene Matice je obisk pevske šole obvezen in brezplačen.
OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
Doslej smo se bavili z opisom obrtne razstave v Dijaškem domu, tokrat pa si hočemo nekoliko natančneje ogledati glavni razstavni del v Götzovi dvorani in na dvorišču krog dvorane. Razstava v Dijaškem dom ; je- bolj gospodarskega in industrijskega pomena, pri Götzu razstavljeni predmeti so pa omenka in vsega vredni v trgovskem, kulturnem in umetniškem oziru. Tudi z ozirom na trgovino in osobito pa umetnost so naši mariborski obrtniki daleč nadkrilili lansko razstavo in so nam letos pri Götzu razstavljeni predmeti po rok, da se bo mariborsko obrtništvo povspelo v primeroma kratkem času do viška dovršenosti v vsakem oziru. Obrtna razstava pri Götzu nam letos oznanja razveseljivo dejstvo, da gleda naše obmejno obrtništvo glede vsestränkega napredka naprej — pred plug jugoslovanske obrtne ledine, katero smo začeli takoj po osnovanju SHS države z vso vnemo orati pri nas v Sloveniji in na Hrvatskeni.
V naslednjem hočemo nakratko navesti posamezne razstavne oddelke pri Götzu ter imena razstavljalcev, ki res zaslužijo, da jih spozna tudi širša javnost po deželi:
Razne oddelke smo že izčrpno opisali, danes pa naj sledijo «stali v glavnih potezah: Kovinarstvo nas je naravnost iznenadilo s svojimi dovršenimi izdelki, ki jamčijo za najboljši in najuspešnejši razvoj te stroke. Tu je Rado Nipič s svojim praktičnim in ličnim izumom «toplodar«, ki greje z eno pečjo več sob ter z drugimi zelo ličnimi kovinskimi in galanterijskimi izdelki, Franc Schell-ova izdelovalnica 'blagajn, ključavničarji Farič, Žnider, Kumerc, kotlarja Oman , in Tomažič ter še drugi odlični obrtniki te stroke. — Za j Maribor znamenito je tudi mizarstvo ter sploh vsi lesni j izdelki. Omeniti treba mizarje: Novak, Rojko, Nudi, Šafarič,
! Koter. Zupanič, Staudinger & Belina, tovarna pohištva Klančnik & Kompara, Wésjak ter tapetriike in dekoraterje, med katerimi sta na prvem mestu Jagodič, ki je opremil razstavne ' prostore, in tapetnik in dekorater Ferdo Kuhar. Odlikuje se ! tudi podobar Albert Löschnig, kipar in pozlatar Ivan Sojč 1 pa se lahko z vso pravico prišteva med prave umetnike. Med j črkoslikarji prednjači^Gustav Philipp. — Na razstavi je I zastopana tudi staroznana in sloveča izdelovalnica glaso-i virjev Josipa Brandi. — Tovarna ogledal n brušenega stekla «Kristal je edina svoje vrste ter dela vso čast Mariboru in razstavi. — Prav slikovito se je postavil v kot prvega nadstropja objekta «A« puškar Josip Sternad, pravo okolico mu i pa delajo lično razstavljeni in izdelani izdelki Josipa Pajt-! ler, gačitelja živali iz Peker pri Limbušu. Kot strojar se od-j likuje Anton Butolen, kot sedlar pa Ivan Bezjak. — ^!fd„ j oblačilno stroko gre prvo mesto čevljarstvu. Vsg pohvale so i vredni izdelki Zadružnih čevljarskih mojstrov zA Mafjbfitr ilSr okolico, izkazali so se pa tudi kot dobri mojstri Krojs, Gaberšek. Potočnik, Divjak, Doberšek in drugi, V drugem oblačilnem oddelku se je posebno izkazal klobučarski mojster Ivan Kvas, ki ima klobučne forme, ki ne zaostajajo za • dunajskimi ter gdični Roza in Adela Armbruster, modni salon damskih klobukov in oblek z velikopotezno velemestno eleganco. Prav posebno priporočljivi so tudi krojaški mojstri Sajko, Kelc, Mihelič in Naveržnik. Razstava nam je tudi pokazala, da je v Mariboru oziroma na Štajerskem izdelo-, vanje kanditov in slaščic na visoki stopnji. Dokazali so nam ; to: Josip Rajšter jeva tovarna kanditov v Šoštanju, Slaščičar Pelikan v Mariboru in medicar Cvilak iz Slov. Bistrice. — Miho Vahtarjev atelje za umet. knjigoveštvo in izdelovanje okvirjev bi se lahko postavil v najlepšo ulico kakega velemesta in tudi tovarna kartona! Benčina in Tomec je na dobri poti razvoja. — Mariborski kolarji so tudi vse pozornosti in upoštevanja vredni, posebno: Perglerjeva tovarna vozov in kolarja Lešnik in Podkrižnik.
1 Razstavljena dela vajencev vseh strok nam tudi kažejo ter jamčijo, da je mariborska' obrt na uajlepši poti razvoja in velikega napredka. Dela vajencev nam ne pričajo samo e> nadarjenosti obrtniškega naraščaja, temveč tudi o dobrem in vspodbudnem uplivu mojstrov, ki jo znajo vzbujati in voditi ter tako skrbijo za vsestranski razvoj.
Neprijetno presenečenje nam je napravila letošnja nenavadno zgodnja in hladna jesen; lahke letne obleka bo treh; zamenjat s toplimi; vse za to potrebno in drugo manufakturno in modno blago se dobiva v največji izbiri in po najnižjh cenah v že vsem dobro znani, noyourejeni trgovini Franca Mastek, Maribor, Glavni trg 16.	419—767
” Orlovski vestnik.
Bratje! V smislu § 73 novega poslovnika sklicujem redni občni zbor na petek dne 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer
V dvorani v Lekarniški ulici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika; 2. poročilo odbornikov; S poročilo preglednikov; 4. volitve: a) novega odbora, b) nad-zirateljskega zbora, c) razsodišča, č) preglednikov; 5. slučajnosti. Po § 74 poslovnika se morajo vsi redni člani odseka udeležiti občnega zbora, ali se pa upravičiti pri predsedniku. — .Bog živi! Maribor, dne Tl. septembra 1922. Fran Radešček 1. r., t. č, predsednik mariborskega odseka-
Občni zbor O. P. se vrši v Ljubljani, v nedeljo dne 24. t. m. — Z ozirom na to se preloži orlovski praznik, določen na 8. septembra in pozneje zaradi prireditve preložen, na nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. — Bog živi!
Odsekoraa seja se vrši danes, v petek ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Ker je dnevni red zelo važenje potrebna točna in polnoštevilna udeležba. — Bog živi!
Predsednik.
Občni zbor OP v Ljubljani se vrši 24. septembra. Odseki, ki se še niso prijavili, naj to takoj store. Ako jim je udeležba absolutno nemogoča, morajo naprej poslati opravičilo. IzkaZince za polovično vožnjo po južni železnici dopošljemo vsem odsekom še ta teden. Polovična vožnja Velja za tri dni, t. j. od 23. do 25. sept.
Mladosti za tekoče leto mnogi odseki in mnogi naročniki še niso plačali. Ker mora uprava do občnega zbora OP zaključiti račune, nujno prosimo vse naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino. Odsekom, ki še niso poravnali naročnine, pošljemo položnice.
Vsem odsekom OP. Ker se 24. t. m. vrši občni zbor Orlovske podzvèze in želi predsedstvo podati kolikor mogoče točno statistiko o' članstvu zaključeno' z mescem avgustom^
Strin 4.
opozarjamo vse odseke, da nujno pošljejo preko okrožja vse v tekočem letu zaostale mesečne statistike vključno s statistiko za mesec avgust. Okrožja naprošamo, da uplivajo na odseke, ki bi te dolžnosti sami ne izpolnili. Ko polagamo ob zaključku poslovnega leta obletne račune, moramo položiti tudi račun v tem, koliko nas je in koliko se je v odjekih delalo. Bog živi! Predsedstvo OP Ljubljana.
Orlovska akademija v Rimskih toplicah. Naš Orel je priredil dne 10. t. m. sijajno uspelo akademijo, ki, dasi ravno ne polnoštevilno obiskana, je bila vendar jasen odsev orlovskega dela. Vse točke slikovitega sporeda, dirigirane bi ez mučnih pavz, so nudile gledalcem izvanreden užitek in obenem pravo zrcalo energije in požrtvovalnosti naše mladine. Člani, članice iz Laškega in naraščaj so pokazali svoje vaje docela brezhibno. Presenetil nas je pe\ski zboi moški kakor mešan, ki je z lahkoto in eleganco proizvajal vse pesmi. Tako srčnodonečih glasov še nismo slišali v naši prireditveni dvorani. — C. g. Krošel pa je zel s stojim ognjevitim govorom buren aplavz. Venec akademije je bil njen konec slovesna orlovska zaobljuba. Ob pogledu na mlade, prisegajoče junake je bilo marsikatero oko rosno.
Na jdena košara. Orlovska, podzveza nam javlja, da se je ob povratku iz Brna našla v vagonih košara po vsej verjetnosti kakega slovenskega Orla, ker se v njej nahaja orlovski kroj. češka čepica, slike.s tabora, jedilno orodje itd. Kdor je košaro pozabil v vagonu, naj se javi OP v Ljubljani.
vanje. — Dragoceno orožje, bogata pregrinjala, zlate in srebrne čaše in vrči in druge dragocenosti so bile razmetane po vsem prostoru. Celo vaza iz porcelana, napolnjena s cvetlicami, je stala med dvema vinskima vrčema in brušeno ogledalo in glavnik poleg njega sta pripovedovala, da polaga posestnik šatora zelo veliko na svojo zunanjost, ali pa da je ženska kje skrita za rdečo zaveso, ki je delila šator na dva dela.
Hipija je sunil ogledalo vstran in se vrgel na divan, pokrit z leopardovo kožo. Odložil je svojo težko čelado in je nevoljno zahteval čašo vina.
Še le na drugi njegov klic se je zastor razgrnil in ženska postava se je pojavila izza njegovih gub.
Bleda, ponosna, samozavestna, nedostopna in izzivajoča celo v svojem ponižanju in kakor gospodarica pred svojim sužnjem je stala Valerija pred človekom, ki ga ni
nikdar ljubila, ki mu pa je — v trenutku blaznosti — žrtvovala vse svoje življenje — —.
Njena lepota ni ovenela, le trda in hladna je postala. Ni bilo v. njej več toliko ženske mehkobe, poglobila se je in je postala ponosna in oči so izgubile svoj ljubeči smehljajoči pogled, ki je bil nekdaj njihov največji čar, pa bile so še žive in mameče. Poteze njenega obraza in vse njeno telo pa je zamenjalo svojo nekdanjo mladostno mehko valo-vitost in ljubkost s strogo dostojanstvenostjo. Njena obleka je bila bogata in posneta po jutrovskih običajih in je prav dobro pristojala njeni lepoti.
Njena lepota — to je bilo še edino njeno orožje, in četudi je obrnila to orožje proti sami sebi, ga je vkljub temu še skrbno čuvala in negovala.
j
(Dalje prihodnjič.)
Gozdno posestvo
se išče v nakup. Naslov v upravi lista pod »Nakup 409c.	3—3

POZOR !
Dijaki in starši !
POZOR !
Začetek šolskega lela je prišel. Treba bo kupi t i novih knjig in raznih šolskih potrebščin.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5
priporoča:
Knjige za vse šole - raznovrstne zvezke - risalne bloke -papir - šestila - svinčnike - peresa - ravnila - radirke -sploh vse potrebščine, ki se rabijo v srednjih, meščanskih in ljudskih šolah.
Poslrežba solidna in točna - cene kolikor mogoče nizke. Za obilen obisk se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.

SENO
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —-
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	20-323
mlje ali'pa za kupiti. Pismene ponudbe pod »mlinar 414« na upravo tega lista. 2—3 4I4
GLADIATORJI.
Toda vojske spremlja sovražnik, ki uničuje njihovo število hitreje ko nasprotnic na bojnem polju. Kakor je nekoč angeLpi bil Asirce pod jeruzalemskimi zidovi, tako je tudi ta sovražnik pobiral svoj plen med vojščaki, ko so spali v svojih šatorih ali pa stražili v bojnem oklepu na pekočem solncu. In njegovo ime je — kuga. Kjerkoli se zbirajo vojske k medsebojnem klanju, tam tudi ta bojni angel preži nad bojnimi vrstami in si jemlje največji delež od obeh strani —.
- Deloma zaradi svojega prejšnjega razuzdanega življenja, deloma zaradi pomanjkljive discipline so bili gladiatorji huje podvrženi temu krutemu sovražniku nego drugi oddelki rimske vojske. Dan za dnem se je krčilo njihovo število in Hipija si je bil že v strahu, da ne bedo mogli več prednjačiti pri glavnem napadu, kakor jim je obljubil.
In to ga je dražilo in vznemirjalo.
Naravnost v blazno jezo pa ga je gnalo, kar je danes čul, — da se hoče mesto predati.
Tit je bil temu predlogu naklonjen, to je videl. In posledica je bila, da bi bil morebitni — neznatni — plen razdeljen na enake dele med svojo vojsko, tako, da bi gladiatorji dobili ravno toliko kakor legionarji. — Kako naj on, Hipija, izpolni svojo obljubo in obveznosti?
Dal je Titu resnično poročilo o stanju svojega moštva, kajti Hipija ni bil človek, ki bi se bil skril za dvoličnost in laž, in naj si je bil pritisk od kakršne koli strani še tako velik —.
Pa obžaloval je'svojo odkritosrčnost. Prelclinjal je uro, ko se je ukrcal za Palestino in z žalostjo je mislil na Rim in na udobno življenje in prepričan je bil, da se je živelo v amfiteatru vsekakor srečneje in bolje nego tukaj na bojnem polju.
V teh mislih ga je zamotil stari Hirpin. Poročal mu je, da je že spet rov oddelek okužen cd strašne bolezni.
Vsak dan je bil največje važnosti —. In sedaj bi še naj dva nova dneva šla v izgubo s pogajanji. — In kdo ve, če bo vobče prišlo do napada —.
Take misli ga niso posebno potolažile in zlovoljen ter t' nagubanim celom je stopil Hipija v svoj šator.
Za vojaka na bojišču je bilo to zares razkošno stano-
liira z vrtom v Folnsdorfu Si!30 se zamenja za hišo z vrtom v Mariboru alt v bližini. Naslov : I. K. poštnoležeče, Maribor.	4'§
Invmfli, 13 m dolg,'15 cm
jermen, širok, 7 mm debel,
čeprav obrabljen se takoj kupi v Maribcra, Loška ulica 15.
2-3	412
Kupim
vsakomnožino: prima suhe gobe, bel fižol, ns mizno sadje in orehe vse po naj višjih cenah IVAN ROY, Maribor, Glavni trg 3, trgovina s kvasom in živili. 2-2	4’S
POZORI
Al. Gniušek, Maribor Glavni trg štev. 6,
prodaja
žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 560 —, afrik-žimnice 3 delne po K 2150 —, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 25O’—, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, vsaka debelost in dolgost kg K I20'—, I70 —, štrange za konje par K 44-— do K 90-—, j uzde navadne in pletene po K 30'— in K 36'—, zaloga hla čevine, žamet rižasti, platna, racmošlina, plavo tiska, iincer- j j druk, cajghlače, spodnje hlače, i stajce vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasaike, robce, slamnjače po najnižjih 9—10	cenah.	388
Čevljarske potrebščine, špago, vrvi, pavolo in razno drobnarijo kupiite najugodneje pri
Drago Rosina, Maribor, 1ÜÜ
Zidarji
na rekordno delo se iščejo. Kje pove upravništvo.
2-2	417
Zlatorog milo, kristalno sodo, bučno olje, riž, kavo, žafran, papriko, kolinsko kavino primes, Ciril in Metodove vžigaliee, kolomaz la, Ilirija in Cipnlia kremo, papirnate vrečice
prodaja samo na debelo
MAOIJN Sc 1ABIANT
trgovina špecerijskega in kolonijalnoga blaga na debelo
^BfšhO!"« Telefon interurban št. 180. Šolska ul. 4.
4-4
it«
Modele čevljev
v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje dele
izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala, prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za
tovarne obuvala.
Nakup, re paratura in prodaja
čevljarskih strojev.
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Subotica VI,
Poučevanje
v vseh strokah modeme, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte ! I3-33ISIL
Potrtim srcem javljamo pretužno vest, da je v sredo, dne I3. septembra 1.1. ob pol 8. uri zjutraj v visoki starosti 85 let mirno v Gojpodu zaspala naša iskteno ljubljena mati, stara mati, teta, tašča i, t. d. zasebnica
iuiiiana Poppmaier roj. Robič
Pogreb predrage rajnke se vrši v petek, dne 15. septembra ob pol 5. uri popoldan v Šmarju pri Jelšah. Sv. maša zadušnica se bo brala v žu ?ni cerkvi v Šmarju pri Jelšah v soboto, dne 16. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin !
Š m ar j e pri Je lšah, dne 14. septembra 1922.
Žalujoče rodbine:
Poppmaier, Gajšek, Robič, Pahernik, Deučman in Muršec.
širite nase liste!
FR. PERGLER - MARIBOR
Mlinska ulica 44.
TOVARNA VOZOV
Mlinska ulica 44.
Izdeluje najfinejše ekvipaže, luksuzne, tovorne, gospodarske in športne vozove ter športne predmete, smuče, sanjke itd. Na željo se tudi izgotovijo avtokaroserije. — V zalogi vedno novi in že rabljeni vozovi po brezkonkurenčnih cenah. — Vsa popravila se izvrše kar najvestnejše.
Tel. adr.: tovarna vozov Maribor.
Tel. adr.: tovarna vozov Maribor.
Samoiodni Brez konkurence! samoiodni
Nabavil sem velike množice finih, dobro izdelanih modnih hlad za gospode, katere se bodo
prodajale samo 10 dei, pričenši v soboto, dne 9. t, m»
Nikdo naj ne zamudi priložnosti, da si za današnje razmere po neverjetno nizki ceni nabavi ali
vsaj ogleda blago, katero je danes broz konkurence. Priporoča se	2_2 44l
I. PREAC, manufakturna trgovina, Maribor, Glavni trg 13.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
«
Izdajatelj in založnik: Konz. «Straže«. ,