PoStnina plačana v gotovini Izhaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5-50Din,zainozcmstvo 10Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Jlova 'Doba Cena 1.50 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban Štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 2. Celje, petek 10. januarja 1936. Leto XVIII. Novi zadružni zakon CELJE, 10. januarja, Predlog novega zadružnega zako- na je v zadevnem odboru Narodne skupščine predmet obšiniih in me- stoma zelo ostrih razprav. Novi za- kon pomeni enotno zadružno zako- nodajo. Ker je zadružni.štvo tako de- riarno kakor tudi nabavljalno in prjo- izvajalno pri nas inocno razvito, pri- občujemo v naslednjem besedilo do- ločb novega zakona, v kolikor jo bil na skupščinskih odborovih sejah doslej sprejet. 1. Gospodarska zadruga v smislu tega zakona je društvo z nedoloce- nim številom elanov (zadružnikov), z izpremenljivini številom poslovnih deležev, v katerem vsak Clan sodelu- je neposredno in ki ima s skupmiin vodstvoni poslov po načelih vzajein- ne pomoei članov nalogo, da dvign njiliovo gospodarstvo. 2. Zadruga se lahko bavi z vsakim neprepovedaniin ilelom, ki more po- večati dobodke ali zmanjšati izdatke nj'enih zadružnikov, kakor tudi z delom za dvig zdravstvenega in kul- turnega. stanja svojih Clnnov. 3. Zadruga ali splob ive deli za- družnikom poslovnega viška, ali ga pa deli sorazmerno s poslom poedi- nega zadrugarja z zadrugo. 4. Na poslovne deleže more zadru- ga, ako ima poslovni višek, plačati obresti najvišje do višine eskontno mere Narodne banke; ako sprejema hranilme vloge, abrestna mera na de- leže ne sine biti višja kakor na vlo- ge, v nobeivein primeru pa obresti iva deleže ne sinejo biti višje kakor 6%. 5. Zadruga ne daje tantijem cla- nom upravnega in nadzornega od- bora, a svojega rezervnega fonda ne more v nobcnem primeru cleliti med svoje zadružnike. 6. Zadruga posluje samo s svojimi zadružniki in s svojo poslovno zve- zo, vendar zadruga sme: 1. v kreditnib poslih najemati kre- dite, a zadruga iz točke 9. spre- jemati hranikie vloge od neza- družnikov (rezervirano), 2. lastn© proizvode in proizvode svo- jih zadružnikov v predelanem in nepredelanem stemjn prodajati nezadružnikoin, 3. v poslih zadružnib nabav pred- metov, namenjenih uporabi last- nih zadružnikov, vršiti nabave pri nezadružnikih, a nabavljenili predmetov (razen monopolskih) ne sme prodajati nezadružnikom niti v nepredelanem >nili v prede- lanem stanju. 4. V poslib zadružne izdelave in pre- delave sme: a) nabavljati od nezadružnikov iia- pravc in druge predniele, potreb- ne za izdelavo in ])redelavo (stro- je, priprave, pogonski material in slično), b) od nezadružnikov nabavljati su- rovine za izdelavo predmetov, na- menjenih uporabi zadružuikov, c) obrtniške zadrugc smejo nabav- i ljati material in surovine za pre- - delavo od nezadružnikov in izdel- ke pi'od-ajati nezadružnikom, 5. v zavarovalnih poslih vršiti poza- varova-nja do zneska svojih poza- varovanih glavnic, (i. ])ri poslih skupne nabave in po- rabe prodajati zavoje (ambalažo) in pokvarjeno in poškodovano ro- bo, kakor tudi odpadke in stran- ske produkte, dobljene pri za- družni izdelavi ali predelavi, ki ne služijo uporabi njenih. zadruž- nikov, o taki iz,vršeni prodaji po- kvarj'one ali poškodovane robe jo zadruga dolžna takoj obvestiti svojo revizijsko zvezo, 7. nabavljati od nezadružnikov iz- vesten čas proizvode v primerih cleinentarnih ali periodičnih ne- sreč (uiine), vsled katerih bi /,a- dvuga ne inogla s proizvodi svo- j jili zadružnikov za.dovoljiti potreb svojili stalnih odjenvaleev, dovo- Ijenjo za to bo dajalo kmetijsko ministi'stvo po zaslišanju Glavne zadružme zveze, S. pi-odajati v svojih ])rodajalnah poleg glavnega proizvoda, svoje- ga ali svojih zadrugarjev, stran- ske prodajne artikle, naročene od nezadružnikov, brez katerih se glavni proizvod ne more uspešno prodajati, dovoljenje za to bo iz- dajalo kmetijsko ministrstvo po zaslišanju Glavnc zadružne zveze. 1. Zadruge zn skupno ])redelavo in pi'odajo izdelkov in pridelkov svojili zadružnikov ne morejo teh izdelkov ali pridelkov kupovati od zadružnikov, ampak jili more- jo samo sprejeti za skupno pro- dajo. Zadruga more zadružnikom za te izdelke in pridelke dajati | ))redujme. 2. Pristojna re-vizijska zveza more, izjemoma, na osnovi utemeljesie zahteve zadruge (poslovne zveze) dovoliti izjeni'e pri tern pravilu in dovoliti zadrugi, da more od svo- jih članov njihove izdelke in pri- delke kupovati, ako člani uprav- uega odbora in poslovodja zadru- ge (poslovne zveze) prevzamejo solidarno jamstvo za eventual no izgube, nastale vsled te izjeme, če bi vsled teh izgub bili ogi-ožoni poslovni deleži zadružnikov, ali bi se izgube morale kriti z reali- zaeijo jarnstev zadružnikov. Regulacija Savinje je končana v prvi etapi Prva etapa s tolikimi napori za- j poCete regulacije Savinje pri Celju, ki je bila dovršena meseca decem- bra, je obsegala poglobitev, razširi- tev ter trajno zavarovanje korita Šavinje južno od mostu v Treinerju navzgor proti Celju, kj'er se začenja- jo vodne mase ob dezeyju zaga-titi ter povzročiti zajezitev, *ki ima za posledico povodnji v eeljski kotlini. Regulirala se je 2.100' in dolga proga. Stroški, na katerih so po goto-vem ključu participirali država, banovi- na, mestna in okoliška občina celj- ska ter sreska cestiva odbora v Celju in LaŠkem, so znaSali 2,386.009 Din. Deio je pri licitaciji prevzel edini ponudnik ing. G. Taškovid iz Bito- lja, ki se je boril z velikimi težkoča- mi. Vendar so bili vodostaji in vre- ni-e letos na Savinji od marea, ko se je delo začelo, pa do novembra tako ugodni kakor rcdko katero leto. Pretežno delo so izvrsili kakor pri vseh zemeljskih delih mokvalificira- ni deiavci z mezdo od 18 do 20 Din za 10-urni delavnik oz. v akordu po ceni od 3.50 do 5.25 Din za m3 izko- pa, Vj-aeunajoC transportiranje zem- Jje do (!() in daljave ter dviganje do 5 m visine. Izkop pod vodo se je pa vršil z bagarjem na trošariue pi-ost bencinski pogon. V svrho poglobitve in razSiritve Savinjinega korita je bilo izkopanih 121.566 m3 zemlje in gramoza. Od te masc so prevozili na razna mesta v podolžni smeri 30.900 m!, tako da ima regulirana strugn sedaj 1.40% pad- ca ter 6 m visoke nasipe, kar popol- o liačrtu, le na dnu struge je ostalo neizkopanih Se lG.OO'O m:i gramoza, prevlaka gramo/.nih nasipov z zdra- vo zemljo pa je jtonekod tanjša od 30 en kakor je bilo pogojono. Med delom se je ob izredno slabih cenah povišala cena za zemeljska dela za 30%, . •¦ transport pa za 120%, do- eim so .-i- i>ogoji za nekatera ostala dela oinilili oziroma so dela popol- noma odpadla. Dovršitveni rok je bil podaljšan za i-2%, tako da je bilo de- lo dovršeno popolnoma pravočasno. Geodetska dela, izkoličenje v pra- vilnih, geometričnih oblikah, pj-ojek- te, gradbeno vodstvo in obračune je izvršila v svoji režiji kr. banska uprava v Ljubljani po gradbenem vodji ing. Josipu Mursi. V dnevih od 25. decembra do i. ja- nuarja se je vršila ob navzočnosti gradbenega vodje in podjetnika ko- lavdacija, ki ji j« predsedoval g. ing. Milan Gagic1, iinspektor v ministr- stvu za zgi'adbe. V kolavdačni komi- siji so bili zastopani vsi prispevajoCi faktorji. Pri kolavdaciji sta bila grad- beno vodstvo kakor tudi podjetnik v vsakem pogledu pohvaljena, vendar je kolavdačna. komisija odbila neka- terc reklamacije podjetnika. NaČrti za pi'ihodnjo, drugo etapo regulacije Savinje v letu 1936., ki ob- segajo nadaljnjo regulacijo 1 km dolge proge od tremerskega železniš- kega mostu navzgor proti Celju, je ministrstvo za zgradbe potrdilo. He- gulacija po teh načrtih ba- v.krat- kem izlicitirana. Izvržitev druge eta- pe bo bistveno lažja, ker je proga kr&jša, dela preglednejša in kamno- lomi v neposredni bližini gradbenih mest, predvsem pa, ker so potrjene enotne cene napram la»nskim za 50% povišane, pa tudi ostali pogoji mno- go ugodnejši, tako da jo pri nada- Ijevanju dela dana možnost, da se deiavci boljše plačajo, kakoi- je bilo to pri izvršitvi prve etape. Uspeh regulacije gled'O neniutenc- ga odtoka visoke vode se je letos v Celju in nad Celjem opazil, kajti Sa- vinja tudi ob večdnevnem deževju ni več izstopila čez bregove. Uspeh bo z vsakim letom vidnejši, čimbolj se bo gornji konec regulacije pri- bliževal mestu Celju. Po izvršitvi re- gulacij'e do Celja bodo tudi najfliižje ležeči deli Celja pred povodnijo po- polnoma zavarovani. Da bi se mogia | regulacija do Celja dovršiti v krajši j dobi, si merodajni krogi prizadevajo. da bi se najelo daljšeročno posojilo. Amortizacijska kvota bi se v teni primeru lahko odplačevala v manj- ših obrokih, razdeljenih na 20 do 30 let, docim bi se regulacija Savinje do Celja obenem s preložitvijo že- lezniške proge pri celjskem ovinku lahko izvršila v 2 do 3 letih. Ob tej priliki je treba ponovno i>o- udariti, da si je pridobil izredne za- sluge za regulacijo Savinje zlasti na- rodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki mu je z veliko požrtvovalnostjo in neumornim d'elom uspelo, da se -je pričel ta življenjski problem Celja in celjske kotline velikopotezno in si- stematično reševati v korist vsega prebivalstva. Kaplar: Redov Puškič 8 dni zapora zaradi kašljanjavvrsti, Vajti odkar obstoji bonbon se kaielj lahko preprečl Proizvod :UN1ONZAGREB Ob drugi nakladi Vodnikovih knjig Bliža se čas, ko bodo vnovič po roinale kmjige V'odnikove družbe med široke vrste njenih prijateljev in či- tateljev, noseč s seboj v njihove do- move lepe zimske urice, zabavo, raz- vedrilo in pouk. Zime, prave zim-e, ki priklene človeka na dom ter ga zvabi h knjigi, letos še ni bilo. Za- tegadelj je še vedno čas za naroCbe, za pristop k Vodnikovi družbi, ki za letnih 20 Din nudi letos 5 knjig s povsem zakljuCeno vsebino. Nobe- nega nadaljevanja ne prinaša nam- rec letošnji knjižni dar Vodnikove družbe, nadaljevanja, ki zahteva od čitatelja potrpežljivega čakanja do prihodnjega leta ali še naprej. Za vsakega je v njih nekaj, kar ga v teh knjigah pritegne z neodoljivo silo. Oni čitatelj, ki ljubi »nap'eto, zani- mivo in vsebinsko izredno bogato knjigo, najde svoj užitek ob romanu P. Brežnika »Temna zvezda«. V tej v pravem smislu besede sodobni knjigi najde čitatelj vse, kar ga za- nima: življenj-e znanstvenikov, fmi- tastične dogodke, ljubezen, strah in paniko pred pretečo vojno ter tem- no zvezdo vsemirja, ki nosi prebival- cem našega planeta smrten pogin. In povrh tega so vsi ti dogodki pi sani realistično, brez pretiravanja, zato navzlic -fantastičnosti učinku- jejo resno, resničoio in prepričevalno. Citatelju, ki mu ugajajo dogodki družabnega življenja inteligentov, življenjske .borbe in ljubezen, raz- vrednotenje povojne generacije in mnogo sličnih problemov, bo našcl užitek in zabavo v povesti priznane- ga pisatelja dr. Iva Šorlija »Petdeset odstotkov«. Iz romana bo spoznal bridko resnico, da je lepega in grde- ga, veselega ki žalostnega, srečnega in nesrečnega na tem svetu vselej le polovica : 50%. Nadvse pa bo vsakomur všeč Vod- nikova pi-atika — standardni sloven- ski koledar. Poleg pratikarskega tie- la, seznama sejmov in ugank vs-ebu- je pratika kar 35 člankov priznanih slovenskih publicistov, med njimi dve noveleti. Poleg tega ima nmoži- co slik med besedilom in posebej še v plemenitem bakrotisku. Ker je na- tisnjena na izredno finem papirju, so slikc še posebej lepe, besedilo pa se lahko in prijetmo čita. Vsakemu ci- tatelju je zategadelj od nekdaj uga- jala pratika. Kajti ona. vsebuje za vsakega nekaj, brezdvomno za vsa- kega mnogo. Za vse to jamCi spretna roka in vešče oko njenega urednika dr. P. Karlina. Mnogim čitateljem je nadvse pri srcu potopis. T-em bralcem bo uga- jala knjiga D. Ravljena »Pot k mrt- vim bataljonom«. V njej popelje av- tor čitatelje s seboj na naš sinji Ja- dran, naše široko oko v svet ter mu pokaže žrtve, ki so nam z neprehva- ljivim heroizmom darovale vse to, darovaje zanj najdragocenejSe: kri in življenje. Toda ne le Golgoto, am- pak tudi pot navzgor v boljše in lep- še življenje, vtise, opazovanja, na- ravne lepote, ljudi in dogodke o])isu- je avtor v lepem slogu in j'eziku. Kmjige krasi 6 ducatov slik v bakro- tisku. In slednjič peta knjiga — jubilejni knjižni dar Vodnikovi družini, V. Bitenca »Zlati čeveljčki« z ilusti-a- cijami ing. arh. I. Omahna. Knjiga Stran 1. »Nova Doha« 10. 1. 1930. Stev. za olroke je lepo darilo našim malč- kom, darilo, ki ga bo vesel vsak oti'ok in ki ho morda napravilo ve- selje in užitek nain sainim — kdo ve — okusi so pač razlieni! Prva naklada letošnjih Vodnikovili knjig, ki je bila tiskana v obsegu prijav do prvega decenibra lanskega leta, jc pošla v dveh dnoli. Dantes tiskajo liskarniški stroji novo, II. na- klado. Vsem ouini, ki jiin je lepa knjiga pri srcu, vsem našim gg. članoin, ki še niso oddali svojega. obulusa /a knjige, pa tudi vsem gg. poverjcni- kom pošiljamo zdaj poslednjie posla- nico: Pristopite v široki krog Vodni- kovcev, zberite še nove člane! Letos boste sredi januarja prejeli vseh pet z-goraj opisanih lepih, obsežnih in zanimivih knjig iz II. naklade. Ne pozabite našega opomina, kajti zdaj je še čas, da si preskrbite za mal de- nar knjige, ki jih boste nadvsc ve- seli. Te besede smo zapisali v vašem interesu, z upanjem in prepriča- njem, da nain boste zanj-e- hvaležni. Pobitite torej s prijavami! Political pregled p Vojna v Abesiniji. Italijanski vrhovni poveljnik maršal Badoglio je glede na uspehc abesinske vojske zahteval, naj rau pošljejo še 150.000 mož, za. kar hi bila potrebna nova mobilizacija. Spričo dejstva. pa, da je v zadnjem času že ponovno prišlo do upora oddelkov, ki so bili name- njeni v Afriko, se boje, da hi moglo to izzvati n-emire večjega obsega. Zlasti nekateri vojaški vodilni mož- je se zavzemajo za to, da se abesin- Trgovsfie fcnjige ska vojna čimprej zaključi. Musso- lini sam in njegovi tesnejSi somišlje- niki pa so odločrio proti vsakemu popušča/nju, kar je izzvalo veliko ne- razpoloženje. Listi o tem ne smejo niCesar poročati, pač pa so morali objaviti izjavo, v kateri se zatrjuje, da vlada v velikem fašističnem sve- tu popolno soglasje. Po vesteh iz Addis Abebe na abesinskih bojiščih zadnje dni ni bilo posebnih dogod- kov zaradi praznikov, obenem pa tu- di nalivi preprečujejo večje vojaške operacije. Italijani poročajo, da so ime.li na južni fronti večji uspeh. Da je ta vojna zahtevala od Italije doslej že hude žrtve, nam povedo številke ravnateljstva Sueškega prekopa, ki pravijo, da je do božiča plulo skozi prekop 388 parnikov s 35.697 ranjcn- Ci in bolniki, ki jih v italijanskih bolnicah v Eritreji in Somaliji sploh niso mogli zdraviti. Koliko je že smrtnih žrtev, ni znano. Prav tako ni znano, koliko ranjenih in bolnili italijanskih vojakov leži v eritrej- skih in somalijskih bolnicah. Veliko qgorcenje vlada v vsej Švedski, ker so Italijani bombardirali bolnico švedskega Rdečega križa pri Dolii na južni abesinski fronti. Ranjena sta bila dva švedska zdravnika. Ubitih je bilo 30 Abesincev in 50 ranjenih. V odgovor na to bodo Švedi poslali v Abesinijo novo, še večjo in še bo- lje opremljeno misijo švedskega Rde- čega križra. p Nova abeslnska ofenziva se je pričela na sevoru in jugu. Na sever- nem bojišču so Abesinci izkoristili neugodno vrenie in izvojevali lepe uspehe. Zavzeli so skoraj vso pokra- jino Tembien. Abesinske čete prodi- rajo proti severu proti Abbi Adiju, obeci-em pa poSiljajo močne čete pro- ti Geralti, da pridejo Italijanom, ki imajo močno utrjene postojanke med Geralto in Makalo, za hrbet. V od- seku Makale se Italijani umikajo v največjem neredu. Abesinske čete so zaplenile veliko število italijanskih tarikov, težkih topov in to vorn ih a,y- tomobilov, ki so obtičali v blatu. p Vojaški dogovor med Anglijo in Francijo jo hi I sklenjen pred dnevi. Obe državi se obvezuj-eta, da prisko- , Cita za primer napada druga drugi | na pomoč. Francija se je z I njim obvezala, da bo že zdaj poslala ; pred Gibraltar svoje glavne pomor- ; ske sile, da hi mogle v primeru spo- ; i-a z Italijo takoj nastopiti. j p Predsednik Roosevelt je govoril pretekli tedo>n na .-eji kongresa v Washingtonu o položaju v Evropi. D'ejal je, da nekatei'e velike evropske države nimajo dobre volje za mir. Mnogo evropskih držav, zlasti malib, je zadovoljnih s tem, kar imajo in jo pripravljenih živeti s sosedi v prija- teljskem sodelovanju. Vendar pa mo- ra neprestano živeti v bojazni, da da- nes ali jutri vdre neprijatelj na nji- hovo ozemlje. Glavna nevarnost so avlokratske vladavine, prežete z na- padalnim duhom in brez smisla za mir. Narodi v teh državah so gotovo tudi miroljubni, toda so prisiljeni slediti vsemu, kar jim dikiirajo oni, ki imajo nad njimi avtokratsko ob- last. H koncu jo izrazil Roosevelt upanje, da bo kongi'es odobril nje- govo stališč-o, to je, da mora ostati Amerika vedno nevtralna, če ne bo napadena. Po Rooseveltovem govoru je kongres obi'avnaval načrt zakona o arnei'i.ski »novtralnosti. j) Volitve v Španiji. Predsednik španske vlade Valladares jo izjavil, da bo v kratkeni objavljen odlok o razpustu pai'lamenta in razpisu no- vih volitov. Domače vesti d Premestitve učiteljev v dravski banovini. Podpisani so dckreti in ukazi o premestitvah v šolski službi v dravski baaiovini. Premeš&enih je 275 šolskih uj>raviteljev, učiteljev in nčiteljic. d Jugoslavija ima 15 milijonov prebivalcev. V državni izdaji je izšel statistični letnik 1933, iz katerega posneinaino, 1. letu starosti. Pokoj- nik je bil Ceh. Po dovršeni ljudski šoli se je posvetil trgovini in je kraa- iu vstopil v službo pri tvrdki Schicht. Zaradi vsest.ranskih zmožnosti niu j© tvrdka poverila ustauiovitev jugo- slovenske delnižke družbe in pozneje vodstvo celotnega Schichtovega pod- jetja v naši državi. Podjetje v Osije- ku je dvignil do višine pi'vega reda. Truplo pokojnika, ki je užival velik ugled, so prepeljali v Češkoslovaško. d Ljubljanska radijska postaja je bila po odi'edbi poštnega ministrstva zopet izročena v upravo Prosvetne zveze v Ljnbljani. d Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 27. t. m. na velesejmu. V neprili- kah, ki nam jih ustvarja sedanji težki gospodarski položaj, so te draž- be še umestnejše in koristnejše mego kedajkoli prej. Cini več lepega bla- ga se bo zbralo, tem ugodnejše bo vnovCenje plemenitega lovskega pri- delka. Kdor ima kožuhovino, naj jo čimprej pošlje na naslov »Divja ko- ža«, Ljubljana, velesejcm. d Dunajska vremenska napoved za soboto 11. januarja: Izpremenlji- vo zapadno vreme, na vzhodu in jugu boljše nego na zapadu, toplo. Celje in okolica v Na rojstni dan Nj. Vel. kraljicc Marije so bili v četrtek zjutraj v opatijski, pravoslavni in- evangeljski cerkvi zahvalni obredi, ki so jim poleg številnega občinstva prisostvo- valj tudi pi'edstavniki civilnih in vo- jaških oblastev in uradov, mestne občine, šol, korporacij in društev. Javna poslopja so izobesila državne zastavo. c Na badnji dan v ponedeljek ob 14. je krenil badnji sprevod izpred vojašnice kralja Petra po mestu na Sp. Hudinjo po hadnjake. Na Celu sprevoda so bili konjeniki in odde- lek voj'aske godbe. Sledili so oficirji, podoficirji in vojaki. na konjih, okra- šenih vozovih in v avtomobilih. Na povratku so oddali badnjake v vo- jašjiici kralja Aleksandra, v stano- vanjih poveljnika -vojnega okrožja u\ poveljnika 39. pp. ter v vojbšnioi kralja. Petra. c Silvestrovanje jo bilo v Celju z-e- lo živahno. Vse prireditve so bilo dobro obiskane. Prostori Celjskega doma, kjer je bil tradicionalni sokol- ski Silvestrov večoi', so bili nabito pol ni. Po zabavnem sporedu je bila opolnoči alcgorija, delo mojstra br. Matije BenCana, nato pa je govoril društveni starosta br. dr. Milko Hra- šovec, ki se je spominjal važnejših dogodkov v pi-eteklem letu in ž,elel vsem udeležencem sreCno novo leto. Po vsestransk'cm čestitanju se je raz- vila animii'ana prosta zabava s |>lo- som, ki je trajala do jutra. c železniške legitimacije za bano- vinske uradnike. Po beogj'ajski »Pi-avdi« jiosuoniaino, da je promet- ni minister izdal dopolnilno uredbo k pravilniku o zuižanih vožnjah, s katcro se banovinskim uradnikom zopet vrača pi*avica do polovične voznine na železnicah. Organizacija hanovinskega uradništva vrbaske banovine je hi la o t'Pin ohvesčena. S tem ukrepom je ugodeno upraviče- Nova J)olm« 10. J. 193li. Stran 3. (- Sokolsko društvo v Celju Ito inu>- Jo 46. rednj letni občni zbor v sredo 15. t. ni. ob 20. v telovadnici v Sokol- skein domu v Gaberju. Takoj po tem občnein zboru bo istotarn 15. redni l'etni obcVii zbor dništva Sokolski dorn. c Sc.stanek vseya članstva Sokoi- skcga društva v Celju bo v ponede- ljok 13. t. m. ob 20.30' v mestni telo- vadnici. Na tem sestanku se bodo razpravTjali predlogi za občni zbor. Priporoč-amo vscin bratom ioi se- stram, da se tega sestnnka udeleže v polncni številu. c Poveljnik orožništva divizijski general g. Jovam Nauiuovič, nekda- nji poveljnik 39. pešpolka v Celju, se je miulil na starega leta dan v Celju in inspiciral tukajšnje orož- ništvo. c Osebna vest. Novi upravitelj jav- ne bolnice v Celju g. Josip Šušteršie je v četrt.ek prevzel posle. c Koncert Praškega godalnega kvarteta. V torek 21. 1. nt. ob 20. kon- certira po daljši dobi v celjskein Mestneni gledališču svetovno znani Praski kvartet (pi'ej Zika), ki ga tvo- rijo Vilibald Švejda (I. violina), Her- bert Berger (11. violina), Ladislav Cerny (viol«) in Ivan Večtomov (Če- lo). Praški kvartet bo izvajal odličen spored. Poleg dveb kvartctov Mozar- ta v C-duru in Sehuberta v A-molu bomo slišali tudi znameniti Dvofa- kov klavirski kvintet, Cigar klavirski part je v rokah naše piiznane pia- nistke ge. Mirce Sancimove. Za ta koncert, ki bo nudil prvovrstne unietnine, vlada v našem inestu žc sedaj veliko zanimanje. Predproda- ja. vstopnic je v knjigarni K. Gori- čarja vdove po navadnih dramskih cenab. c Po daljšem presledku obiščejo čla«i svetovnega Praškega kvarteta (prej Zika) zopet našo niesto in kon- cert irajo v torek 21. 1. ni. ob 20. v M-estnoin glednliSču. c Enoten odpiralni in zapiralni čas v vsej celjski občini. Ker so se s 1. januarjem včlanili vsi trgovci na področju bivše okoliške občine pri Združenju trgovcev za mesto Celje. je bil s tem dnein uveden za vse tr- govine v mestni občini celjski eno- ten odpiralni in zapiralni čas in si- cer isti, kakor je bil že doslej v ve- ljavi v bivši mestni občini celjski. Trgovine so ob delavnikih odprte od 7.30 do 12.30 in od 14. do 18. (ob so- botab do 19.), ob nedeljab pa zaprte. V bivši okoliški občini so bile trgo- vine doslej odprte ob delavnikib do 19., ob »nedeljab pa ves dopoldan. c Iz trgovskega sveta. Delikatesni trgovini g. Viktorja Zanyja v Pre- šernovi ulici in na Kralja Petra ce- sti bo prevzel s 17. februarjem gosp. Be«iko, industrijec v Murski Soboti. i' Srečko Zalokar f. Dne 3. t. m. je umii v ljubljanski bolniei po dol- gem trpljeuju v starosti 47 let gosp. Sr-ečko Zalokar, uradnik mestne elektrarne v Celju. Pokojnik se je rodil na Verdu pri Vrbniki. Absol- viral je učiteljišče, potem pa je vsto pil v Ljubljani v bančno službo. Le- ta 1923. se je preselil z rodbino v Celje in služboval najprej kot urad- nik v Jadranski banki, pozneje pri tvrdki »Zlatarka«, mato pa zadnja leta v mestni elektrarni. Bil je iz- redno vesten in marljiv uradnik, odločno nacipnalen mož, kremenit značaj, prijeten družabnik in zelo skrben družinski oče. V teku let si je pridobil v Celju sploäne simpati- je in innogo iskrenih prijateljev. Kot navduSen pevec je bil več let odbomik in vse do smrti zgleden član p-evskega zbora Celjskega pev- skega draštva. Zapušča vdovo gospo Avgusto in sina medicinca Srečka. Pokojnika so položili v nedeljo po- poldne ma pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani k zadnjemu počitku. Pred mrtvašnico ljubljanske bolni- ce, v kapeli na pokopališču in ob od- prtem grobu je zapel moški zbor CPD tri žalostinke. Ob grobu se je predsednik CPD g. Fink z globoko občutenimi besedami poslovil od ne- pozabnega pokojnika. Pogreba so je udeležilo poleg članstva CPD s pra- porom tudi uradništvo mestne ob- Cine celjske z magistratnim direk- torjem g. Subiccin, nameSčenci m-est- ne elektrarne v Olju ter innogo dru- gib Celjanov in Ljubljančanov. Sreč- ku Zalokarju bodi ohranjen Casten spomi«, kruto prizadetim svojeein naše iskreno sožalje! <• Celjsko pevsko društvo l)o imo- 10 prvo pevsko vajo vsega mešanega zbora po božičnem odmoru v sredo 15. t. m. ob 20. Pi'osimo vse pevce in pevke, kakor tudi vse one, ki želijo vstopiti v pevski zbor, da se ndolo/o takoj prve vaje polnoštevilno c Celjsko strelsko okrožje obsega ()0 družin v vs'ein področju. Delo družin je v lepeni razmahu in na- predku. ITprava okrožja, ki ji pred- seduje polko-vnik g. Mirko StojkoviO, je sklenila nabaviti i>ra})or, pod ka- teriin se ivaj v bodoCe zbira članstvo te patriotske organizacije. V kritje nabavnib stroškov j^'ii'cdi celjsko strelsko okiožje v soboto 11. 1. m. zvečei1 v celjskem Narodnein doniu zabavo s plcsom, katere čisti dobiček gre v gornji nmen. Uprava strelske- ga okrožja pričakuje, da se bodo te zabave udeležile nele organi'zii'ane družine po svojib zastopnikib, mar- več raCuna tudi na poset ostalih pri- jateljev te ]>ati'iotske vite.ške orga- nizacij«. (• Lovski pies v celjskem Narod- nem domu je bil vsa leta e»na naj- priljubljeiiejfiib prireditev v Celju. Obiskan je bil vsikdar izredno dobro in razvila se je animirana zabava, Letos lovskega plesa ne bo. Ker pa sod'elujejo poleg gg. oficirjev lovci v odločujoCi meri pri strelski organi- zaciji, se bodo letos lovci polnošte- vilno udeležili zabave in plesa, ki ga priredi celjsko strelsko okrožje v celjskem Narodnem domu v soboto 11. t. m. Obleka navana ali lovska. c Društvo jugoslovanskih akade- mikov v Celju j'e l)iln skupno društvoj celjskih akadeniikov. Ker pa je bila na zadujem obcneni zboru lani v septembru sklenjena izpremeinba imena v akademski klub »Brazda« ter je društvo izgubilo nepolitični in reprezentancni z*nacaj, je 29 napred- nib, nacionalnih akademikov izsto- pilo iz društva. Sedaj prireja to dru- štvo svoj prvi plos. c Lani je obiskalo Celje 12.531, predlanskiin pa 12.441 tujcev. c Brezposelnost. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. decembra na novo prijavilo 03 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 8 oseb, izvršena , so bila 4 posredovanja, odpotovalje; so 4, odpadlo je 8 os'eb. Dne 1. t. in. je ostalo v evidenci (527 brezposelnih (581 moških in 46 žensk) nasproti 580 (536 moškim in 44 ženskain) dne 20. decembra. Delo dobijo: 2 blapca, 1 delavec, 2 kuharici, 2 služkinji in 3 kmečke dekle. c V inestni klavnici so lani zakla- 11 07 konj, 32 bikov, l.(Ki3 volov, 1.013 krav, 138 telic, 2.822 telet, 3.550 svinj in 173 komadov drobnice. LJvozili so pa 5.106 kg govedine, 28.609 kg tele- tine, 16.050 kg svinjine, 40 kg kozli- čine, 46.672 kg slanine, 44.915 kg pre- delanega mes-a iti klobas ter 5.102 kg rib. c Javna inestna knjižnica je lani izposodila 28.080 knjig in sicer 17.486 slovenskib in srbohrvatskih, 9.477 nemškib in 1.117 znanstvenib. c Združenje mesarjev in klobasi- čarjev v Celju bo imelo redni obeni zbor v petek 17. t. m. ob 8. zjutrai v hotelu »Pošti«. c Združenje pekov v Celju bo ime- lo redni občni zbor v nedeljo 19. t. in. ob 8. zjutraj v botelu »Pošti«. c Združenje obrtnikov gostllničar- skih podjetij v Celju bo imelo redni občni zbor v ponedeljek 20. t. m. ob 20. v hotelu »Pošti«. c Vsem tujim državljanom sloven- ske narodnosti naznanja društvo »Soča« v Celju, naj so zaradi izposlo- vanja izkazrnice o poklicu zglasijo ob uradnih urab v društveuih prostorib v Narodnem domu in sicer ob pone- deljkih mod 8. in 12., ob sredah med 15. in 18. in ob sobotah med 8. in 12. S seboj naj prinesejo vse stare li- stine o zaposlitvi, bivanju in tri sli- ke 4 X G za legitimacije. c Zahvala. Svetovne bede, ki je nastala po vojni v glavnem vsled brezvestne kapitalistične špekulaci- je, ki je zvišala obresti in proizvod- ne dobičke veleobratov do usodne višine in s tern izčrpava ljudske nia- se do zadnje pare ter jib čedalje bolj tlači v obupno stanje, se zaveda tu- di celjska »SoCa«. Da v teh žalostnih časih napravi naši revni deci za bo- I žič vsaj nekaj veselja, je podpisani t odbor s svojim klubom Primork pri- redil božičnico ter obdaroval doma- če in emigrantske otroke in družine z raznimi dobrinami. Zato se »So- čin« odbor iskreno zahvaljuje vrlim naSim gospem ženskega odseka, dru- gim sotrudnikom, posebno pa še g. B., ki se je za stvar izredno požrt- vovulno zavzel. Prav posebno zahva- j lo izreka odbor vsem plememitim { darovalcem, kajti le z njihovo po- močjo je naša dobrodelna akeija ta- ko lepo uspela. Bog naj povrne vsem našim dobrotnikom in vsem želimo prav srečno novo leto! — Odbor »So- če«. c Poročila sta se v starokatoliški cerkvi v Mariboru g. Rihard Hackl, upravitelj Standard Vacuum oil Company v Celju, z go. Rušo Hoče- varjevo iz Celja. Priči sta bila ban. svetnik inž. Ivan Reiser in Ivan Boš- njak, oba iz Zagreba. Čestitamo! c Ženevski savez restavracijskili, kavarniškib in gostilniških usluž- bencev. sekcija Celje priredi v sobo- to 15 februarja v vseh prostorih Na- roduega doma »Ženevski pies«. Dru- štva se prosijo, da -eventualne prire- di tve ta dan opuste. — Odbor. c XLIII. redni letni občni zbor Sa- vinjske podružnice SPD v Celju bo v četrtek 6. februai-ja ob 20. v spod- njih prostorih Narodnega doma v Celju. Plaaiince že danes opozarja- mo na to in vabimo k udeležbi. — Odbor. c Savinjska podružnica SPD v Ce- lju prosi svoje Clane, naj čimprej ob- novijo Clanarino za leto 1936., da bo- do ob obisku planinskib postojank deležni Clanskih popustov. c Velenjsko elektriko dobimo 1. marca. Pogodbo med mestno občino celjsko in Kranjskimi deželnimi elektrarnami sta podpisali obe po- godbenici. c Urejevanje ceste na Starem gra- du se je pi'icelo j)red kratkiin pod vodstvom mestnega tehničnega od- delkn. T)elo izvivsujejo brezposelni. c Za častne sodnike pri okrožnem sodišfu v Celju so iinenovani gg. dro- garist Josip Krainar, trgovec Fran Lukas in trgovec Karl Loibner, vsi v Celju. c Predstojništvo mestne policije v Celju je lani izdalo 168 novih, vidi- ralo pa 719 potnih listov. c Celjski pododbor Udruženja post- nib, telegrafskih in telesonskih zva- ničnikov in služiteljev je 5. t. m. na občnem zboi'u izvolil sledeč odbor: predsednik Martin Šr.ot, tajni-k Jer- nej Smodej, blagajnik Josip Šunko, odborniki Jakob Cokan, Miha Gor- janc. Alojz Košir in Silvester Plan- teu; pregledovalca računov sta Blaž OepuS in ,Matej Lovrenčič. c Potres smo čutili v Celju v sre- do 9. t. m. ob 17.24. Potresni sunek je bil srednjemočen in je trajal dve do tri sekundo. Potres ni povzročil škode. Močno so ga občutili v viSjih nadstropjih, kjer so zažvemketale ši- pe in se zagugale svetilke. ( Bratstvo pravoslavnib Slovencev v Celju bo imelo v nedeljo 12. t. in. ob 11. dopoldne obeni zbor v pevski sobi v Narodnem domu. Ob 10. bo v pravoslavni cerkvi liturgija, pri ka- teri bo pel pevski zbor Bratstva. c Ogenj. V sredo okrog 9.30 dopol- dne je nastal ogenj v mlekarni v hiši g. dr. Negrija na Kralja Petra cost'. Zaradi preVeC razgrete peči sc je vnela lesena stena. Domačini in gasilci so ogenj kmalu pogasili. öko- de j-e okrog 600 Din. c Sum detomora. Orožniška posta- ja v istorab je prejcla pred dnovi anonimno ovadbo, da je 40-letem Fa- ni B. pred dobrim mesecem porodila dete, ki je brez sledu izginilo. Orož- niki iz Štor so nato zaslišali Fani B., ki je priznala, da je v novembru po- noči porodila deklico, ki pa je še isto noč umrla. Trupelce je i? stra- hu in sramu pokopala za hiao v bli- žini pokopališča, kjer je stanovala. Orožniki so na označenem mestu našli zakopano truplo otroka, ki je bil popolnoina donošen. V sredo so v nntvasnici na pokopališču na Teharju obducirali truplo novoro- jenčka. Obdukcija je pokazala, da je bilo dete donošeno in da je ob roj- stvu Živelo. Verjetno je, da gre za detomor, ni pa izključeno, da je oti'ok sam izkrvavel. Sodišče je uw- dlo preiskavo. c Žetev smrti, V Celju (Na okopih 2) je umrla v torek 74-letna branjev- ka Frančiška Vrešakova, na Ostrož- nem pa sta unirli: v sredo 88-letna prevžitkarica Tere/.ija Žurajeva in v četrtek 83-1 etna poscstnica Katarina Paravanova. V celjski bolnici so umrli: dne 30. decembra 45-1 etna diii- narica Neža TvaCičeva iz Celja (hrib sv. Jožefa) in 21-letni gran. Velhnir Ivanovič iz Belosavcev pri Oplen- cu, dne 2. t. m. 71-letna sobarica Te- »¦ezija GraCmerjeva iz Celja (Za kre- sijo 5), dne 3. t. m. 45-letni elektri- kar Franc Lorger iz Zabukovce in 81-lotni občinski revež Jakob Rifl z Rečice pri Lašk-em, dne 5. t. m. pa 21-letni jetnik celjskega sodišča Fr. Marinšek iz Konjic. N. p. v m.! ( Kronika nesreč. Na Zgornji Pri- slovi pri Konjicab je v sredo pri po- diramju dreves treščilo podžagano drevo na 24-letnega posestnikovega sina Viktorja Kokolja in mu zlomilo desno nogo. Istega due si je 62-letna prevžitkarica Terezija VerbiCeva v Št. Vidu pri Grobelnem doma pri padcu zlomila desno ključnico. V če- trtek se je ponesrečil 22-letni gra- ničar Ratomir Rulic v Celju. Pri čiščenju ga je konj udaril v prsi. Ru- lic je dobil hude notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Vsi lastniki niotornih vozil naj se takoj, a najkasneje do 15. t. m. javijo na mestnem poglavarstvu v sobi št. 6. S seboj naj prinesejo vo- jaško izpravo in domovnico. c Kontrola uslužbenskega davka. Davčna uprava v Celju razglaša: V smislu razpisa ministrstva financ, oddelek za davke št. 3981 z dne 14. jan. 1933, pozivamo vse davkoplače- valce, ki so zavezani plačevati usluž- benski davek v davčnih znamkah, da predložijo davčne knjižice svojih na- meščencev do konca januarja 1936 ilavčni upravi v pregled. V naspro-t- nem primeru se bo postopalo v smi- slu fcl. 139 zak. o nep. davkih iz leta 1928. c Ukinitev zasebnih klavnic. Mest- no poglavarstvo v Celjh razglaäa: Tuk. mestni svet je v svoji seji dne 20. XII. 1935 sklenil obvezno uporabo mestne klavnice za klanje za javno potrošnjo na vsem teritoriju mestne občine celjske. Proti temu sklepu so dopustne pritožbe na kr. bansko upravo v Ljubljani, ki bi jih bilo vl'agati pri mestnem jioglavarstvu v 1& dneb. Rok za pritožbo prične teči po preteku 5 dcri po dnevu objave razglasa na tuk. uradni deski, to je od 13. I. 193.6 dalje. Pravico pritožbe ima vsak Clan mestne občine celjske, ki smatra, da sklep nasprotuje ve- Ijavnirn zakonom in zakonitim na- logorn oblastev. c Zahvala. Vsem, ki so nam na ka- kräenkoli nači»n pripomogli, da je naš pies 5. t. m. tako lepo uspel, se najlepše zahvaljujenio in jih prosi- mo še za nadaljnjo naklonjenost. — StareSinska organizacija »Sloge« v Celju. c Letošnja smuka. Snežne razmore niso letos po dolinah in po srednjih bregovih za smučanje nič kaj ugod- ne. Sneg je sicer v decernbru pokril vso našo pokrajino za pol metra na debelo, ob koncu decembra pa je južno vreme pobralo vso snežno ode- jo do višine kakžnih 1200 m nad morjem. Sedaj, skoro ob polovici ja- nuarja, imamo še vedno milo in to- plo vreme. Po dolinah je v zadnjih 14 dneh tu pa tarn deževalo, vi§i»ne, ki segajo nad 1200 metrov, pa so do- bile 10 do 20 cm novega, suhega sne- ga. Tako je smuka po viSinab, po- sebno tarn, kjer je kaj snežne pod- lage, razmeroma zclo ugodna, n. pr. na Golteh (Mozirska koča), na Snn1«- kovcu, na Menini planini. V ravnem delu Logarske doline in v Robano- vem kotu je kopno, pač pa je zasne- žen višje ležeči Matkov kot, kjer je nad pol metra pršiča. Smučarji, ki so po naključju obiskali Matkov kot Stran 4. »Nova Doba« 10. I, 1936. Štev. 2. in so se sedaj vrnili, pripovedujejo, da je tarn sedaj pravi zimski in smu- čarski raj. c Namesto venca na grob g. SreČ« ka Zalokarja, uradnika Mestne elek- trarne v Celju, so darovali njegovi sostanovalci v palači Pokojninskega zavoda v Colju 240 Din Podpornemu društvu za uboge licence na clrž, re- alni gimnaziji v Celju, namesto cvet- ja pa so darovali Dij&ški kuhkiji v Celju: celjski akademilki 100 Din, knjigoveški mojster g. Karol Perc v Celju pa 50 Din. c Nočno lekarniško službo iina od II. do 17. t. in. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 12. do 18. t. m. III. vod, reševalno I. skupina, in- spekcijsko načelnik g. Jellenz. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Petek 17. t. in. ob 20.: »Za pravdo in srce«. Vprizoritev društva jugosl. srednješolcev »Sloge« na celjski gimnaziji. „Za pravdo in srce" (K uprizoritvi 17. t. m. v celjskem gledališču) Društvo jugoslovenskili ;srednje- šolcev »Sloga« v Celju bo uprizorilo v petek 17. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju dramo »Za prav- do in srce«, delo znanega slovenske- ga pesnika - duhovnika Antona Med- veda. Občinstvo se še prav dobro spo- minja dveh iger, ki so ju »Slogaši« igrali, »Peg, srček' moj« in »Igra s smrtjo«, saj sta nudili dovolj sineha in zabave. Za komedijama je prišla na vrsto drama., ki obravnava ža- lostne dogodke krneCkih uporov, živ- ljenje našega kmeta pod fevdalnim bifrem gospode. Drama saina obravnava zanimanja vreden dogodek, borbo med revniin Andrejem in plemenitim Erazmom za ljubezen Katarine. Njeno srce se sicer odloči za Erazma, a na dom jo vežejo še trdne vezi. Na eni strani ljubezen do slepega očeta Grajana, očitujoča Andrejeva ljubezen, na drugi strani lepi in plemeniti Era- zem in življenje na, gradu. Dogodki se vrstijo z bliskovito naglico drug za drugim, pohlep po denarju, po- razi knvečkih vojsk, izdaja in konC- no umor Katarine, ki jo zabode An- dre j. Mislimo, da ne bo Celjana, ki ne bi pohitel 17. t. m. v gledališče, da vidi delo našili dijakov, da poplača njihov trud. V dobi, ko se jim očita omalovaževanje učenja in splošno nezanimanje, «iaj bo to dokaz, da živi na gimnaziji še mnogo idealno mislečih mladih ljudi, ki radi žrt- vujejo svoj pičlo odmerjeni Cas za »nezanimanje«. V januarju, mesecu samih plesnih in zabavnih prireditev, bo to edina igra v Mestnem gledališču. Predpro- dajo vodijo dijaki sami. Ne odkla- njajte predprodajalcev, podprite dru- štvo gmotno in moralno s tern, da obiščete predstavo! — i — * Gledališki abonenti so opozarja- jo, da je zapadel tretji obrok za pla- CHo abonmaja. Prodaja gledaliških j . vstopnic in plačevanjo abonmajev se j vrši odslej v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. Sport t Službeno iz SO v Celjn. Drovi ob osmih bo v posebni sobi restavracijo »Na - Na« strogo obvez'en sestanek vseh saveznih sodnikov. Gosp. Arhar zanesljivo! —- Tajnik. Kino Kino Union Celje. Petek 10. t. m.: »Poročna noč«. Izredno lep film. V glavnih vlogali slovita Ana Sten in Gary Cooper. Prodigra: zvoCni ted- ] nik. — V soboto 11. t. m. kino zaprt. — V nedeljo 12. t. m. ob 10. ma t ine j a. — Nedelja 12., ponedeljek 13. in to- rek 14. t. m.: »Ptičar«. Velefilm po opereti Karla Zellerja. V glavnih vlo- gali Lil Dagover, Wolf Albacl-Retty in Marija Andergast. Predigra: zvoč- ni tednik. ¦— Sreda 15., četrtek 1(>. in p«etk 17. t. m.: »Ne puščaj me sa- me«. Moderen družabni film. V glav- nih vlogali Norm a Shearer, Robert Montgomery in Herbert Marshall. Predigra: zvočni tednik. Nleblovana soba sredi mesta s prostim vhodom, se s hrano vred po ceni odda. Kralja Petra cesta 13, I. nadstr. Novo hiSo na Lavi s 5 sobami in vrtom oddam v najem. Naslov v upravi lista. Meblovana soba z eno ali dvema posteljama, v sredini mesta, strogo separirana, se takoj odda. Naslov v upravi lista. Zaslužek za brezposelne inteligentnc osebe. Potrebno Din 70*— kavcije. Javite se od 7.—10. dop. Naslov v upravi lista. Decimalna tehinica dobro ohranjena, do 500 kg nosilnosti, se kupi. Trgovina Ivan Travner, Lava 1. Zatekel se ie volcji pes »Wolf«. Najditelj naj ga vrne na Bežigrad, Bukovžlak p. Teharje. Sodorshe pomočnihe sprejme tako) ob prosti hrani, stanovanju in perilu Fran RepIC, sodar, Ljubljana, Kolezijska 18. Nastop takoj. Išra najemne hise poslovna zemljišča, penzije, kmetijska go- spodarstva (event, z graščino), kinemato- grafe itd. v zameno za prvovrstne nemške vrednote (zlasti neobremenjene najemne hiše z visoko rento). Podrobne ponudbe s točnimi podatki, zlasti glede bremen, pod 42.362 na P u b 1 i c i t a s d. d., Zagreb, llica 9. Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NÄRODN! DOM Glavnica in reserve nad Din 16,2oo ooo'~ Kupuje In pro« daja devize ire valute Izdaja nverenje za izvoz blaga ' Sprejema hr anil He I vloge na knjižice in tekoči račun ter nuA) za nje popolno var I nost in ugodno obrestovanje Podruznici: 1 Maribor, Šoštani Franio Dolžan • Celie Za kresijo 4 Tel e f o n 2 4 5 kleparstvo, vodovodne instaiacije. strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoža dela In popravila — Cene zmerne — Postrežba toüna in solidna Pozor interesenfi S Dne 17* januapja 1936 ob 9. dopoldne se proda na javni dražbi pri sreskem sodišču v Celju, soba St. 10, zemljišče vl. št. 357 d. o. Vojnik trgf obstoječe iz hise, gospodarskega poslopfa in zemljiš&a. Najnižji ponudtk Din 48.000'—. Ugodna prilika za nakup. Nalivna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob enem zavarovana proti izgubi V slučaju, da izgubite pero, dobite novo enakovredno brezp!aLno — Vsa percsa so zlata, 14 karatna z iridium vršičkom po Din 60--, 90--, 120'-, 150-, 180'- in 250- Prepričajte se o prvovrstnem blagu v knjigarni in papirnici )iDomovina(t — Celje Kralja Petra c. 45. Podstrešno stanovanje soba in kuhinja se odda s 1. februarjem stranki brez otrok. Mariborska cesta St. 7. Opremljeno, strogo separirano s o b o oddam solidnemu gospodu. Naslov v upr. lista fllbert Fröhlich jun. preizkušeni krznarski mojster Celje, prej Kr. Petra štev. 13, sedaj samo Samostanska ulica se prip-rroča cenj. ob instvu za izdelovanje surovih kož, barvrnje in strojenje. — Izdc- luje vse vrste kožuh vin ¦ in kupuje tudi surove kože vseh vr^t po najvišjih dnevnih cenah. — Cene solidne. — Postrežba točna. Solnčna meblovana soba z vso oskrbo se takoj poccni odda 2 ose- bama. Naslov v upravi lista. Meblovana soba snažna, se odda gospe ali gospodični. Celje, Vrvarska ul. 1, pritličje, desno. MESTNÄ OBČ1NA CELJSKÄ I NAZNANJA ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 3. JANUARJA 1936 PREMINUL GOSPOD SREČKO ZALOKAR BLAGAJNIK MESTNE ELEKTRARNE MESTNA OBČINA BO OHRANILA MARLJ1VEGA IN NEUMORNEGA URADNIKA V TRAJNEM SPOMINU. CELJE, DNE 4. JANUARJA 1936. Ustanovljena leta 18614. Pod stalniiw državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG Cv iastni palači ppi kolodvoru) Za hranilnc vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsGm premože- njem invsodavčno moqo Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso daveno moqo Urejuje Ratio Poinlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Cetina. — Obav Celju.