i/e «Seut&n-
Џ -

le®* * C*l© k&9 I i2©-—y pol lete t ^—k $*tei i*ta K 30*--% кте» ü&fe bä© K 150*—, Inseta! »1! ozneniia •* sapo dogovoru ; pr! večkratnem injerJranju
en popust. Upravr.ištvo sprejema naročnino,
ž®r.»8№f*s In feklarrsaclje, — -— Telefon' št 220.
STRAŽA
leod¥i$er? političen .list za slovensko ljudstvo
SN*»«№»«g*äE&ss eSevpSBteai
л Straža* izhaja v pondeljek, sredo la Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, cesta št 5. — Z uredništvom se more vsak dan samo od ii. do 12. ure dopokbsSt Rokopisi se ne vračajo. -‘- Nezaprte rekla so poštnine proste. — —--------Telefon št

103
Za moč in oblast. j
Samostojnega, j1 ministra Puclja ) spremlja poslanec in tajnik radikalov pop Janjič po, Sloveniji, stari hofrati pravi gibčno preskakujejo v radikalno stranjo m obenem v višje činovne razrede, staro-liberalno glasilo daje prostor radikalni propagandi, — na vladi pa še vedno sedijo radikali in demokrati. Na eni strani Pašič, na drugi Pribičevič. Eden zvit, oprezen, zavrt v gosto neprozorno meglo starih bizantinskih metod., drug pa strasten, zagrizen slrankar, ki dokaj nervozno in nteoprezno drvi v strankarskih težnjah črez drn in str,n.
iTo združenje ni bas prirodno, drži se pa le in sicer ne brez zelo tehtntega razloga. Pašič misli, tuhta, Pnibičeviča pa goni strankarska strast *— prvi bo iztuhtal, drugi se bo pa u-gnal.
Nekdaj, za časa Obrenovičev, je bila v Srbiji samo ena politična stran ka, ki je imelia popolno1 moč in oblast v svojih rokah. Njen vodja je dejal f jaz sem program, lahko bi pa tudi rekel: jaz sem država! To stanje je še danes ideal in cilj Pašiča, kakor tudi Pri biče viča.
[Oglejmo sji, kdo mu je bližje in kdo ga uspešnejše zasleduje:
V prospeh tega cilja služi reakcija, To smo srečno dosegli. Pašič je dobro upregel demokrate, da, kujejo in izvajajo vse reakcionarne nakane, sebi je pa še vedno ohranil Pilatovo uiogo. Pribičevič mu piše „obznane“, uničuje mandate, jemlje svobodo, gazi parlamentarna načela in Pašič bo v slučaju potrebe še vedno lahko dejal: „Deeo, nisem jaz kriv, vse kar je' bito, je napravil Pribičevič.“
■To pravi že danes, seveda ne s tistim pravim povdarkom. Radikalni listi so dobili migljaj, da naprtijo vso reakcijo na Pribičevičeva in demokrat ska pleča,.
Pribičevič je hotel napraviti obrat no, ima svoja glasila, poskusil Je že vse mogoče, radikali so ga pa prekričal
Ko doživljamo poraz za porazom, sramoto za sramoto kot n. pr, sedaj v - baranjskem vprašanju, hodilo deputa-cije k Pašiču, kakor tudi k Pribičevi-ču. Pašič zmigne z rameni, pogladi brado in pokaže na Pribičevičeva vrata: „Meni Bič mar, ta je pravi!“ Pri-bnčevič se pa razgovori, razburi in obtožuje vlado, ozir. šefa Pašiča, V drugih državah bi radi tega padale vlade, pri nas pa ostaneta obadva lepo skupaj.
Gre za moč in oblast v državi, obadva bi jo hotela in jasno je, da ta ki jo doseže, ne misli deliti z drugim, Pribičevič Pašiču ni kos, njegova kampanja ni kos radikalni in tako je samo vprašanje časa, kedaj da pade — pade pa na vsak način.
Radikalni listi mu kopljejo globoko jamo in ni radikala, ki bi hotel za-breden In zavožen demokratski voz vleči iz blata. Demokrati so še tisto betvico programatičnih načel, ki so jih imeli, prodali za profit in danes so goli iji osamljeni. Radikali jim pridno nalagajo in tovorijo krivdo vseh današnjih nezdravih razmer, kadar bo čas, jih bodo pa pognali.
Radikalna moč in oblast je na vidiku! Pašič je že izdal poziv za reorganizacijo radikalne stranke, ki si naj pridobi zastope tudi po Hrvatski in Sloveniji.
To so dobro preračunani I in odmerjeni koraki za ustanovitev državne ali večinske stranke, ki naj bi si prilastila vso moč m oblast v dzžavi. Demokrati bi bili seveda tudi večinska stranka, in kot taka tekmovalka z radikali.’
Pašič, ki se danes pajdaši s Pri-' bjčevičem, bo gotovo prvi, ki obrne vso ostrino svojega orožja proti današnjim zaveznikom.
Naši staro-liberalci,. višji uradniki In razni moči in profita željni veljaki amajo dober nos, takoj so spoznali na J
Marii»?, <&ш?ви 14, septembra ЋШШЖ.
Lstalk ХШ.
katero stran se. nagiba moč in zato hite drug za drugim v radikalno stranko.
Samostojneži so po poročilu raznih listov že z njimi, če pa ne, bodo
pa .nekaka- skrita rezerva radikalov z isto mirnodušnostjo kot so izdali srbske seljake in se bratili z demokrati, To je pot do moči in oblasti na škodo naroda. .
Strah vladinovcev na obzorju.
Gospod Pašič je že izdal manifest radikalne stranke, v katerem opravičuje napram svojim .pristašem vladno kooperacijo radikalov z demokrati. Pri tej priliki je g. Pašič laskavo pohvalil vse one stranke, ki so pomagale radikalno demokratskemu bloku pri lista vi; okrcal pa je celotno opozicijo, Paši če v proglas nikakor ni znak njegovega trdnega stališča v stranki, ampak jasno kaže labilnost njegovega političnega vpliva, ker se je že pretežni večini radikalov ogabil demokratski izehih korupcije ia nasilja,, ka* terega krivci so tudi radikali kot vladni zavezniki policajdemokracije. Kako že demokrati sami vohajo padec Pasica, nam je dokaz njihov pritisk na političnega starosto, naj on obsodi v posebnem manifestu; Protičevo akcijo v imenu pretežne večtirne radikalov. Tega slednjega koraka napram Pro-tiču Pašič ne bo podvzel, ker bi mu tudi prav nič ne koristil m bi se Pro-tič zanj zmenil presneto malo.
Kljub vsem radikalnim manifestom »pa gre Pašič mirno svojo pot naprej in srbsko vladno časopisje že s strahom piše, da bomo čitali že v - prvih dneh, ko se sestane parlament, j da je vlada padla < ; . in jo bo na- j domestila rezerva Stojana Protiča, ,kt j
se bo po eksperimentu, katerega je ža preiskusil, vrgel v naročje hrvatskega bloka in Jugoslovanskega kluba, Pto-tič bo poskrbel, da čimprej uniči vse, kar je bilo storjeno dosedaj (od sedan je vlade, op. ur.) in zgradi državo po svojem vzoru. Ako bo sedanja vladna večina s svojimi breznačelnimi in neresničnimi prepiri podkopala sedanji režim,, bo potisnila državo v dob,- eksperimentov, v kateri bo mogoče vsako iznenadenje. ,
Tako pišejo o demokratskem strahu Protiču srbski listi in za istimi toči srage strahu pred opozicijo „Narod;“. Da se bo Protičeva era zopet za četa, nam svedoči poročilo, da bo izdal tudi Protič proglas na narod, v katerem bo razvil svoj politični pro’ gram in pojasnil svoje dosedanje re’ zervirano postopanje v politiki. Enkrat v oktobru bo zagledal luč jav-nosii tudi Protičev novi list.
Bašičev manifest, pritisk demokratov naj Pašič obsodi Protiča, strahopetna pisava demokratskega časopis ja pred pojavo Protiča, Protičev proglas in njegov list — vse to so znaki, da bomo kmalu rešenjl „železnih svo-bodščin“ sedanjega režima in da bosta prišla pod Protičem do besede enkrat tudMirvatski in slovanski narod.
Višek politične megalomanije.
„Slob. Tribuna“ št. 37 (poroča, da je počel v Dubrovniku izhajati nov list pod imenom „Srbsko-lirvatsko-slo-vensko-rusko ujedi n jen je“. List ure« juje neki dr, Arkadijevič ter zastopa ictejO skupne monarhistične države Rusov1 in Jugoslovanov pod žezlom Karadjoftljevičev. Ni verjetno, da bi se tak list vzdrževal z lastnimi sredstvi, zato bi bilo prav interesantno do gnali, kdo da ga subvencijonira.
List sam na sebi po svoji tendenci je nevarna in pogrošna megalomanija, Komaj se drži skupaj Srbe, Hrvate in Slovence, niso še urejene razmere v skupni državi, ko začenjajo neki neodgovorni elementi sanjariti o skupni državi z Rusi.
Pri nas so močne republikanske težnje in samo misel narodnega in državnega edinstva še vzdržuje monarhijo, sanjarji pa vsega tega ne vidijo ter hočejo monarhijo v ruski republiki in to celo1 v zvezi z našo dinastijo.	; i I П I I 1 \
Ureditev Rusije je stvar Rusov in najmanj je naša država sposoben teren za propagando rusko-monarhistič-nega vprašanja.
imamo toliko lastnih. perečih vprašanj, da je naravnost zločin, izzivati nova in to še v svetu,, M nas prav nič ne briga.
Megalomanija nekaterih naših državnikov. je Še večja kot njihova nerodnost v zunanji in notranji politiki.
Nafzapadni meji.
Ob mejah se posebno kaže korup-" cija brezvestnega klikarstva in partizanstva, Na eni strani strašna beda, nered, krivice, na drugi pa brezmejno pustolovstvo in vsakovrstne orgije brezvestnih špekulantov.
„Narodna Politika“ št. 203 donaša izviren dopis iz zapadno obmejnih kra jev blizu Reke, ki razvija sliko strašne bede in propaiosti.
Ljudstvo je brez zaslužka. Samo na cesti Kas av- Zelenje je še nekaj posla, to pa ob tako neznatni» plači, da je prava ironija današnjih življenskih razmer. Narod nosi. še tisto malo poljskih pridelkov, kar jin ima v Reko naprodaj; to je seveda samo sedaj,' na zimo misli vsak v naj večjem strahu in grozi.	j
To gorje so oblasti še povečale. ’ Četrti mesec je mipjil, kar so tu, pa si še niso zmislile, da izmenjajo ljuds vu denarVse se plačuje z dinarji, a m kjer ni prilike, da se jih zasluži. Ljud stvo ima še avstrijski denar, zanj ne dobi ničesar iii vlada še niti povedala ni, če ga misli sploh kedaj zamenjati. Prošnja za prošnjo, pa vse zastonj,, še odgovora ne dajo.
Poslali pa so vse polno carinikov in raznih eksekulorjev v te bedne kraje, ki delajo prosto po svoji volji.. Ne pustijo, da niese siromašen otrok butaro drv ali liter mleka v Reko, do-
voljujejo pa, da priveldgirani špekulanti izvažajo cela krdela ovc, koz, konj in goveje živine čez mejo. Bogati švorceri dan za dnevom popivajo s financarji in uganjajo vsakovrstne orgije. Narod je ogorčen, vsi protesti mu pa ne prinesejo drugega, kot tu pa tam udarce . s puškinim kopitom. Znamenje oblasti je psovka in „kun-' dak“v Narod je že od nekdaj navajen kolikor tolijko na red in na osebno varnost, danes se pa sistematično u-stvarjajo razmere, v katerih dobi bogatin vse, revež pa pri vsej svoji nadlogi prav nič drugega, kot same Alkane.
Vsi šveroeri v teh krajih so hudi • demokrati, i dovoljeno jim je vso, ker, so postavljeni visoko nad zakoni. Pri vinu, ki se razliva ko voda, 'proslavljajo s finančnimi organi vred današnje „napredne“ čase, med tem, ko ljud stvo trpi in strada.
V tem tonu so držana ta poročila. Demokrati bi seveda rekli* da Je to strankarsko zavijanje in da demokratski režim ni kriv raznih nedostatkov. iTo je vodni in stalni izgovor, ki pa ne drži, ker danes menda nji lista, ki bi si upal utajiti razne pojave nevzdržnih razmer v naši državi.
Vsak prinaša to na svoj način. Demokrati pravijo, da je edina pot iz vsega tega sraer. E ašič-P ribi če viči v s {
politike, mi pa kažemo nakane in manire te smeri, ker vemo, da se iz pff-znanja namer in sredstev ustanovi najboljša predstava končnega ciljal ž. namena.
i Črnogorsko gorje.
Dopisnik „Epohe“ piše iz Cetinja pismo, ki nam razkriva žalostno sliko tamošnjih razmer. Med drugim ‘čita-mo v pismu sledeče:
„Vi vsi bi hoteli, Ida postane Črna gora mirna in zadovoljna in pripisujete nemire in pomanjkljivo javno sigurnost odmetnikom (tolovajem) in pa agentom kralja Nikole., Jasno je, 'daje odinetništva že Črnogorcem samim dovolj. V zadnjem času so se nemiri polegli, narod si je oddahnil in povsod je opažati intenzivneje delo in napredek. Toda priznati se mora, dato ni bila edma nevolja ljudstva v teh krajih. Že od prvega dne, po sestanku podgoričke skupščine, so merodajni čini telji poslali velike svote in to vsik-dar, kadar je uborna Crnagora zav -pila. Na ta način so potrošili milijone in milijone, a narod ni od vsega tega videl ničesar*- Ves ta denar, (ki ga je pošiljala belgrajska vlada, op. ured.> je bil brez ozira na državno admini stracijo razdeljen v poklonitvene svr-he, tako da še danes o njem ne obstojijo nikakšni računi. Narod pa je čakal, gol in bosonog . . . Vsa druga v-phašanja, osobito gospodarska, ki so v tem kraju posebno važna, so ostala neproučena. Na naše kraje se razširjajo ali. ne razširjajo splošni zakoni . toda o njih upotrebi ni govora. Tuk«h podaljšujejo navaden provizorij, ki se bo prej ali slej spremenil v — kaos . Znani ribiči v kalni vodi so razvili že vse svoje energije, da ugrabijo bodisi državno, bodisi tujo imovino; pri tem se koristijo s splošnim neredom, ki vlada v državni upravi. Cele kornple* kse državnih šum predstavljajo kot privatno svojino in s tem uganjajo u-mazane transakcije, s katerimi pa ne goljufajo samo države, marveč razšir« jajo istočasno. tudi korupcijo, Ta ko* rupetja bo dovedla do strašnih posle« die. O prodaji državne šume v Roža-ju Vam pišem prihodnjič.
Za vse to se nihče ne briga. Vsi, ki predstavljajo oblast, skomigavajo z ramami in prepuščajo dogodke prihod-njosti. Zakon, o katerem smo overjeni, da mona biti najvišja volja v de želi, pri nas ne obstoja in se nihče po »jem ne ravna. Ali je potem čudno, če egoizem, separatizem, grabežljivost Ib korupcija pridobivajo na terenu in dežela radi tega. ne more priti do zažel-jenega miru in reda?“
To je obelodanila beograjska ,.E-poha“ od dne 11. t. m. Komentar naj si napravijo eitatelji.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS* Ministrski predse d n i k Pašič se je predolgo odpravljal na Francosko h kralju Aleksandru. Sedaj javljajo, da je kralj okreval že v. toliko, da se vrne v kar najkrajšem času v Beograd, kjer bo prisostvoval zadnjim pogrebnim slovesnostim za o-četom Petrom. Značilno za našega novega kralja je dejsfvo, da si je pre povedal ob' priliki vrnitve vsakoršne svečanosti pri sprejemu.
V Beogradu se je zopet zbralo toliko ministrov, da zboruje ministrski svet, ki ]e razpravljal o postopanju Madžarov pri mirovni pogodbi in o nasilju fašistov napram slov življu v neodrešeni domovini. Ministri so tudi sklenili, da bo zgradila neka amerikanska družba most med Beo gradom in Zemunom.
MADŽARSKA'.
E n t e n t a je izroftCa madžarski vladi nalog, da takoj izprazDi ozemlje Zapadne Madžarske, ki glasom mirovne pogodbe pripada K Av =
striji. Na ta nalog jo madžarska vlada izročila ententi noto, v kateri se silno zvija, in pere, Češ, ona ni zakrivila krvoprelitja, pač pa 'Avstrija, ker ni izpolnila vseli določb, Krivdo zvra-ča tudi na našo državo, češ, kčr še ju |iopolnoma izpraznila Baranje in ni podpisala zapisnika predaje. V noti zatrjuje nadalje Madžarska, da je tudi ententa sokriva teh homatij, ker ni s svojimi četami hermetično zaprla v mirovni pogodbi označeno cono. Madžarske tolpe, v katerih se nahajajo tudi v civilno obleko preoblečene regularne madžarske čete, so baje zopet zapustile Dunajsko Novo mesto. Praški list „Prager Presse“ pa piše, da so madžarske tolpe in tudi madžarsko orožništvo v noči od 1P na 12. sept . docela zapustile Zapadno Madžarsko, Vest, katero so nekateri listi priobčili, da bodo italijanske čete zasedle zapadno Ogrsko, tam upostavile red ter nato izročile Avstriji, sedaj zanikajo italijanski listi, češ, Italija ni nameravala nikdar kake inicijative za in -dividualen oborožen nastop, izvršil bi se samo skupno z drugimi zavezniki. Kdo ima sedaj prav? Eno je pribito:! Madžarska je s svojo trdovratnostjo u-stvarila političen položaj, ki utegne dovesti do resnih zapletljajev v srednji Evropi.
POL.i SKA.
Poljska vlada, na čelu ji ministrski predsednik Witoš, je podala ostavko, katero je utemeljila s tem, da težak notranji in zunanji položaj v katerem se nahaja sedaj poljska država, zahteva tesno in skupno delovanje vsega naroda z vlado. Upati je , da bo v kratkem sestavljena nova via, da, kajti vse stranke uvidevajo potrebo skupne podlage za ozdravljenje položaja.
Ministrstva odpravljajo!
V naši „mili otadžbini“ nas je do-s’Cj os ečevalo U ministrstev s svojina nartdbami. naredjenji in slično — 1.01.'jMlistično navlako. Po dolgotrajnem in tehtnem premlevanju, pa so л lau.novci vendar uvideli, da smo med »Kerni nasledstvenimi državami edina izjema, ki si je dovolila sorazmerno tako visoko število ministrskih iotöijev ir. zalo so sklenili, da so šio-vdo miii'arstev skrči na določen minimum., Ldslej bomo imeli sam? 12 im-ni.strstevv Novi projekt zakona o uši -rojstvu centralne uprave predvideva reorgaaizacijo ministrstev v Din smislu, tla so zo/uži ministrstvo za vero z ministrstvom pravde. Pošto in brzo* yav bodo drdflih prometnem': ministru, agrarno leformo ministri za poljedelstvo, ministrstvo narodnega zdravja bodo pa združili z ministrstvom za socijalno politiko. Kakor je razvidno iz belgra jski h poročil, bodo ministri od-pra vij n nih oof üjellev odstopili takoj, ko bo ta zalom sprejet. V novem zakonu so j rodvideni sledeči resori in sicer, predsedstvo, zunanje zadeve , notranja zadeve, vojna, finance, trgovina in industrija, zgradbe, šume in rude, prosveta, promet in pošta, vere m pravda, poljedelstvo in agrarna reforma ter socijallna politika in narodno žiti a v je. Ministrstvo za izenačenje zakonov spada v vseli svojih iunkci -h v delokrog ministrstva pravde.
Vodno smo zastopali mnenje, daje dosedanje število ministrstev težka o-brome'nitev državnih financ, ki tu pri nas ravno niso najbolj urejene. Vse-каког j a smatramo redukcijo ministr-skil; portfeljev sedaj, ko stojimo pred važnimi notranje-pojitičnimi dogodki, m so radikalno-demokratska koalicija trese pred ne voljo naroda, za navadno slepomišenje z mnenjem ljudstva. Naj nikdo ne misli', da bodo izdatki za centralno upravo sedaj manjši, nikakor ne, saj bodo na mesta odstopivših miiikslrov stojali državni podtajniki; Id v svojih plačali gotovo ne bodo veliko zaostajali za svojimi predniki z ministrskimi naslovi. Pozabiti pa tudi ne smemo, da bodo odstopivši ministri dopolnili znatno serijo ministrov na razpoloženju. Ministri na razpoloženju pa so v naši državi ljudje, ki so res vsega zavidanja vredni. Z reor ganizacijo ministrstev so belgrajski porodičarji nasuli ljudstvu novega peska v oči. Kaj pomaga likvidacija 4 ministrstev, če pa zahteva centralistična ureditev države ogromen uradniški aparat, ki bo rabil mogočne milijonske poštarke, iztisnjene iz teles nar 8*h ubogih davkoplačevalcev!
Kaj delajo ministri —
Drži se tajno...
Na seji ministrskega sveta d'ne 1,2. t. m. je poročal minister Kukovec o nasilju italijanskih fašistov v Rojanu, „Jutro“ poroča: „O ukrepih, ki so potrebni v sled neprestanih n asi iste v nad našim narodom v Primorju, se je razvila daljša debata in je ministrski svet prišel do konkretnih sklepov, ki pa S3 drže tajno.“
Menda baš tako tajno, kot vsa naša zunanja politika, ki nam je napravila že toliko škode.
Popustljivost in malomarnost naših diplomatov nas je izročila na milost in nemilost v roke „zaveznikov.-“ Sosedne države ne vidijo od naša zunanje politike drugega, kot razne poslanike in konzule in še te prej pri raznin „kšeftili“, kot pa v zanemarjenih uradih. Zunanji zastopniki Savičeve, Tresičeve, Vošnjakove, Arseni-' jevičeve vrste so uidi precej pripomogli k temu, da dela vsak z našim življem, kar mu drago.
Lahko na kratko rečemo, da ima-•i:o. diplomate —■ to je naslove m dobro plačana mesta za gotove ljudi, zunanje politike pa sploh ne.
Kdo ho sklepal o nadomestnih volitvah za izpraznjene komunistične mandate? Beograjska vlada je začasno odgodila te ravnokar omenjene nadomestne volitve, ker se ne upajo lotiti teh nadomestnih vojjitev ;ne radikali, ne demokrati. Iz zagate o vladnem cincanju z volitvami razveljavljenih komunističnih miandatov, jih bi naj rešil zakonodajni odbor, ki bi sklenil: ali se naj vrše te volitve at ne!
Kako se je zahvalil minister Pucelj ministrskemu predsedniku. Naše slovenske samostojne kmete so na izletu po Srbiji pozdravili ob priliki topčiderske pojedine srbski ministri:s Pašičem na čelu. Na Pašičev pozdrav samostojnim je odgovoril minister Pucelj in mu vzkliknil: „Vi vidite, da «e slovenski kmet sedaj čuti svobodnega v svobodni državi“,. („Narod“ od 13. septembra 1921). Brez komentarja.
Upravne razmere v 'Sandžaku. Sarajevska „Večernja Pošla” je objja vila zelo interesantno pismo neke u-gledne osebnosti, ki je o upravnih raz reel ah v Sandžaku izborno informirana. V oiimu se zagotavlja sledeče: „Gestokratno izmenjavanje uradništva iz strankarskih razlogov škoduje služ bi in državi. Delo nekaterih poedin-cev obstoja v glavnem v tem, da propagirajo svojo stranko brez ozirov na sredstva in tako se ni čuditi, da sprtem lja premeščenega sreskega načelnika na njegovo novo službeno mesto — IH) žandarjev, ki morajo radi te „svečanosti“ priti iz postaj, oddaljenih 20 do 40 km. Z ozirom jia to številno „sprem stvo“ si vsakdo lahko predstavlja „delovanje“ tega načelnika v svojem srezu. V nekem zelo važnem srezu službuj« načelnik, ki je bil 18 mesecev sam med tolovaji v Orni gori. K vsemu temu pripominja „Večernja Pošta“ da je poročilo z imeni teh načelnikov že davno bilo odposlano ministrstvu za notranje zadeve, toda spremenilo se kljub temu ni ničesar. .Vrana, — vrani . . , ,
Zopet nov profit za tujce. „Jutro-vo“ izvirno poroča iz Belgrada, da je na seji ministrskega sveta prišlo do definitivnega sklepa, đa se zgradba mostu med Zemunom in Beogradom od da ameriški družbi, ki bo imela pravico, določeno dobo let pobirati od vozil in pešcev gotove pristojbine, ki bi se določile sporazumno z vlado in kasneje ? njenim dovoljenjem tudi lahko spremenile. Čudno je, da vedno tujci po naši državi iščejo dobička. Iz na klonjenosti gotovo ne prevzemajo take zgradbe, gre se jim za profit — lahko se veselijo tisti, ki bodo plačevali, pristojbine!	'	_______
Kako delajo z invalidi!
To pa ventlar ne bo šlo! N a.šini najpotrebnejšim invalidom, vdovam in sirotam je svoglas monopolna uprava podelila glavne tobačne zaloge m aploli se je pri jioctelitvi trafjik oziralo le na pomoči potrebne invalide. V sami Sloveniji je bilo doslej v rokah in-vaiidov, vdov iin sirot 35 glavnih tobačnih zalog. Z ravnokar omenjenim milodarom iz državnih rok je bilo pri j nas nft Slovenskem preskrbljenih Ш 1
ljudi. Sedaj pa je ,naša vlada zastavila v svrho dobave zunanjega posojila med drugimi monopoli tudi tobačnega .Franciji, S tem monopolom bodo sedaj razpolagali pri nas Francozi. Jn že čutimo francosko blagodejnost, ki hoče izročiti glavne tobačne zaloge v Sloveniji Jadranski banki, invalide, vdove in sirote pa pognati na cesto, invalidi, vdove in sirote, ki so imeli doslej slovenske tobačne zaloge v ro. kali, so se zbrali preteklo nedeljo v Mariboru na protestnem shodu,; kjer, so odločno odvrnili namero, da se odvzamejo glavne tobačne zaloge vojn.m sirotam in izroče^ nenasitnim bankam..
Kako se postopa z invalidi v SL Bistrici? Pri okrajni sodniji v Slov . Bistrici je bilo razpisano mesto sluge, kateri raznaša strankam povabila itd. torej lahka služba, ki bi bila, primerna za kakega invalida. In res, za to službo sta se potegovala dva invalida kmetska fanta, oba brez leve roke in za, kmetsko delo neporabna, in eden posestnik, ki je sicer tudi invalid, pa vendar ne ž veliko poškodbo, ker lahko dela sam na svojem ne ravno malem posestvu. In kdo je dobil to služ bo ? Ne eden in ne 'drugi od obeh potrebnih, temveč postestnik, ki ima itak doma dovolj dela in je' tuefi zmožen delati, To je profekcija materijelno močnejšega in g. okrajni sodnik že ve zakaj?! Tako se postopa pri nas z invalidi, mesto da bi se jim dala prilika, da se z lahkim delom preživljajo sami, se jim tišči beraška palica v roko.
Novo „ustrojstoo“ armade na vidiku.
Glavni generalni štab je izdelal zakon o vojski in ga predložil ministrstvu vojne in mornarice. Zakon se bo še enkrat, pregledal, izpopolnil in morebiti še izprenienil. V to svrho se sestavi posebna komisija, v kateri bodo vsi šefi oddelkov vojnega ministrstva,	f
To . vso skupaj se pravi, da bodo vojaški oblastniki sami krojili in u-strojali novo vojno „ustrojstvo“, kakor jim pač bolje sodi.
Cel» srbska javnost se zgraža nad kamarilstvom in spletkarstvom v vojski in ugledni beograjskji listi pri-prihajajo s težkimi očitki intrigantst va, zlorabe oblasti in koritarstva na dan ter zahtevajo, da pridejo vse vojaške odredbe kot nezakonite pred parlament in to ne samo od sedaj, temveč že od teta 1912 sem, To se zahteva, zgodi se pa“ravno nasprotno! „Belo rakci“ so izkoristili politični položaj — režim prave oligarhije —, tla nemoteno za kulisami pripravljajo novo „ustrojstvo j ki jim bo dajalo še bolj proste roke, kot doslej.
Za povišanje nekaterih eksponentov- neodgovorne frakcije so si postaviti svojega prvaka na ministrsko mesto in sedaj hočejo še nekaj novih odredb, da bodo pozneje tudi brtez ministra Lahko izvrševali svoje nakane.
Dogodilo se je že in sedaj se misli menda splošno uveljaviti, da bodo nekateri elani vojnega ministrstva lahko na lastno, pest polnili „Vojni list“ z raznimi „uredbami“ in vodili kupčije z vojnim materijalom.
Uredbe, ki se ustvarjajo v današnji dobi in komisije, sestavljene iz osebnosti, katerim javnost toliko očita, ne bodo rodile dobrega sadu, V kali so okužene s strupom sistematične reakcije.
Mednarodna pomoč Rusiji.
Rusija glad uje po prirodni nezgodi s pa po večkratnem divjem so vraštvu mnogih držav — v prvi vrsti Francoske, ki ji nikdar niso date miru, da se politično in ekonomsko) uredi iTiK.li sedaj, ko čut Movečanstva navaja k pomožni akciji, ne morejo Fran eozi zatajiti s vetjih grabežljivih na kan. Glad in nesreča jim je dobrodošla, hoteli bi jo izkoristiti v podjur mljenje ruskega naroda. Za predsednika, internaciijopajne pomožne komisije so postavili največjega sovražnika ruskega naroda. Noufenša, da r izrabi priliko y; imperij ab št ione namene,
Radi tega je poslal ruski zunanji komisar (,’iČerin noto angleški, francoski, italijanski in belgijski vladi. Čudi se. kako so mogli baš NoulenSa kol zakletega sovražnika ruskih kmetov in delavcev postavi)! na jo mesto ter povdarja, da prihaja od akcije
Nansen a in Hoovera že izdatna pomoč, , dočim vodi komisija Nouitensa še nekake preglede in (izvide in to baš v času, ko Francija z vso močjo podpira, ruske sovražnike. Pod krinko ljubezni bi pomoči se hoče vršiti vojaška špi-jonaža. V komisiji je tudi japonski zastopnik n to menda nalašč, ker je Japonska v vojmem stanju z zaveznico Rusije — repubiikc daljnega Iztoka. Iz Estonske, Amerike, Norveške, Nem čije in celo iz Turške že prijhaja pomoč, pri Noulensovi komisiji pa np videti niti dobre volje, temveč zlobno ironijo in umazane nakane napram žrtvam lakote in bede.
Razne vesti.
Naši shodi in tabori. SLS iti SK-Z priredita v nedeljo, dne 18. septembra svoj okrajni shod v Ptuju na dvorišču minoritskega samostana, ob slabem vremenu pa v Društvenem domu. Začetek shoda ob 10. uri. Na shodu bo poročal dr. Korošec, Ob tej priliki se. bo ustanovila tudi Županska, zvezd za ptujski okraj.
Mladeniškega tabora v Petrovčah ne bo 25, t. m.
O svobodi tiska, Belgrajski „Balkan“ piše: „Mi obsojamo zlorabo tiskovne svobode, toda ko bi te svobode ne biio, kdo naj bi branil naše ljudstvo pred ministrskimi, poslanskim1 in drugimi zlorabami?“ To naj si zapomnijo listi, ki vidijo v vsakem utemeljenem napadu Časopisja na nesposobne in koruptne predstavitelje države, — protidržavna klevetanja. Ne drža vi, ampak korupciji velja boj poštenega časopisja, ki se nikdar in nikoli ne bo plašilo groženj Pribičevičevega režima !
Verska „strpnost“. Nedavno je finančni minister dr. Kosta Kumanudi izdal oklic, v katerem poziva abituri-jente srednjih šol, da vstopijo v pravo slavna bogoslovja. V Sremskih Karlovcih bodo sprejeli 50, v Sarajevu 50. na Cetinju 40 in v Prizrenu 50 mladeničev,. ki bodo tamkaj študirali na državne stroške. Zagrebški „Hrvat“, glasilo zajedničarjev, se, prav upravičeno spodtifcuje na,d intolerantnim postopanjem vlade napram katoliškim semeniščem, osobito n. pr. proti zagrebškemu. 'To semenišče ima javno gimnazijo s štirimi višjimi razredi ter bogoslovno fakulteto. Vzdržuje se fiz dohodkov svojega gospodarstva in podpore zagrebškega nadškofa. Dru-gin dohodkov sploh nima, plačati pa mora samo profesorjem na honorarju okoli 400,000 K (80 K na uro). Sedaj si najj vsakdo predstavlja, brezplačno oskrbovanje 100 mladeničev tega zavoda, Vlada se pa pri izvedbi agrarne reforme ni ozirala na to okoluosl in ja posestvu tega z'avoda odvzela 400, or a. lov zemlje. Torej: za pravoslavne bogoslovce naj prispeva cela država, katoliškim zavodom pa namerama odvzema,ju možnost uspešnega delovanja v, kulturno-prosvetn'em zmislii. In to naj bi bila verska „strpnost“,?!
Zakaj so obiskali samostojni Be-ograd Jn Srbijo? Poset in pojedine, samostojnih s srbskimi vladinovci sa imele za cilj in namen, pokazati tudi zunanjemu svetu, da se bosta združili v, Sloveniji srbska radikalna stranka in Samostojna. Samostojrieži so že <1q bili brco od zemljoradnikov — kak zunanji znak trenutnega političnega bratstva Jim bodo pritisnili radikali, bomo še le videli!
Drofenik — Uj*ek. Samostojneži slepijo od početka ljudstvo s samimi lažmi. Ker je precej samostojnežev 0-gorčeno radi izdajalskega početja nji'* hovih .poslancev v zadevi avtonomije* slika sedaj Drofenik na shodih ljudem* veliko nevarnost, ki prefi štajerskim Slovencem od strani poslanca Urška-., .Lrek baje dela na to, da se naj Posavce in Trbovlje s Hrastnikom vred uriklcju h Kranjski in na ta način reši Urekov mandat, katerega na Štajerskem tako dobro poznajo, da ga več ne bodo volili. Drofenik poziva celo občine, da podjdsujejo resolucije — proti izdajalskemu početju Ureka. G., Drofenik vpije, kriči, opozarja na veliko nevarnost, na tihem se pa smeji« ker na ta način odvrne ljudstvo od tega, da ne povprašuje, kaj je z avto-» nomijo in ne zahteva pojasnil paradi 200 milijonov kron, katere so baje samostojneži zato dobili, da so glasovali za centralistično ustavo, in proti avto» noraiji.	I
Poslanca Drofenika se je parkrat v J?!»oruici počastilo z medkiicom ~ „nemškutar.“ Znano je, da so vsi njegovi bratje strastni nemškutarji, eden je bil vedno kandidat štajerčijancev , naš „film govoreči“ Pepek je obisko -val v Celju nemško gimnazijo, je bil vpisan kot Nemec, akoravno je bival v „tevtonskem“ St. Juriju ob juž. žel. Obiskovali je nemško gimnazijo, -četudi smo imeli v Celju težko priborjeno slovensko gimnazijo, za katere pro -ovit so se trudili vsi. Slovenci urez razlike stanu, Ako bi drugi dijaki posnemali vzgled Drofenika, bi sloven • ska, gimnazija bila nemogoča. „Heil!“ Pepek.
Surovost samostojnega živino -zdravnika. Dne 10. avgusta je bil živinski sojin v Sevnica ob Savi, Gosp. živmozdravnik je bil zelo slabe volje, Mogoče zato, ker je bilo nenavadno mnogo živine, mogoče pa tudi zato — ker je od njega tako hvaljena Samo stojna pri občinskih volitvah na Bian-<-i ta.vn pogorela, da ni dobila niti e-noga odbornika. Da bi si svojo jezico ohladii, je vzel nekemu fantu bič ter ga z bičem parkrat vdaril. Prav po samostojno! Tudi samostojni udarjajo kraotsivo ijudstvo z vedno ostrejšim Di-čern, ki ga spletajo v Beogradu skupno z liberalci! Prišel pa, bo že čas , ko bo po hrbtu samostojne žvižgal bič pravičnosti in ljudske sodbe!
„Slov. Narod.“ postane glasilo radikalne stranke! „Jutarnji list“ od 11, t. ni, se ba.vi z možnostmi jesenske po 1 ti Črne kap|>anje. Dopisnik omenjenega lista deli radikalno stranko v tri skupino in OKuačuje prvo tako-le: ,„Ta s’čupin-a je voljna, stopiti v opozicijo, da si pripravi teren za volitve in za-- sigurni med ljudstvom popularnost. Dna se iio omejuje v,eč na Srbijo, Makedonijo, Vojvodino s Sremom in Bos no, marveč pridobiva pristaše tudi \ Sloveniji, kjer izgleda, da bo dobila o svoje roke častitljiv dnevnik svoje vladne posest rime — demokratske s Iranke, Jasno je, kot beli dan, da o ..■hlini" ne more biti govor* in da ja pod temi besedami zamišljen staro, sla „Narod“.
List, ki životari od samih Škarij in piankauja iz drugih listov, je celjska „Nova doba,“ Neoriginalni vsebini „Nove dobe“ se ne čnidimo, ker piha po njej Še vedno duh na prangerju kleptomanije osramočene poezije. Zn demokrate je dobro vse, tudi če je še le po 14 dneh ukradeno na tujem — duševnem zelniku,
Keđai mislijo podeliti demokratje mestnim damam žensko volilno praviru? Na. to vprašanje je dal odgovor — luibijauski veledemokrat in magistralni ravnatelj dr. Miljutin Zarnik ob priliki proslave ŽOletniee „Splošnega ženskega društva v Ljubljani*“ Ж imenu občine je pozdravil zbrano ženstvo dr. Miijutm Zarnik ter izrazil želijo , d « bi ob obletnici društva mogle sedeti ženske tudi v mestnem zaštopu, Ih) demokratskem, receptu bi naj naša ženska inteligenca, še čakala na po -delitev ženske volilne pravice še 30
let.	Demokratje so pač napnedni glede izenačenja moških in ženskih političnih pravic.
Gladiatorji
Prva knjiga. —• Eros.
(Id. nadaljevanje.)
Z rahlim glasom ga je nagovorila in se nagnila naprej'.V nosilnici, da .so se zaiillščaja njena slonokoščena ramena in njene suežnojb^le, okrogle roke.
„Ali nisi zaupnik mojega sorodni-.
ka? .Visoko ga» spoštuješ, kaj ne ? In vedno si v njegovi bližini?“
Ni imela posebnih, namenov s svojimi vprašanji, le zadržati ga je hotela in ga zaplesti v razgovor.
„Svoje življenje bi dal za Licini -ja!“ jo kratko in živahno odgovoril.
„Pa ti si plemenitega rodu!“ je nadaljevala z rastočim zanimanjem . „Kako si prišel semkaj?. Kako. si prišel v to obleko? Licinij te mi ni nikdar omenil. Niti tvojega imena ne — veni. Kako ti je ime?“
Ponosno je vzravnal suženj svojo orjaško postavo.
„Eska“, je odgovoril*
Izgleda! je pri tem vse drugače , kot suženjski,
.„Eska — ?“
Z rahlim, mehkim glasom je po *
LozinšeK e*» zopet ptujski župan -Dne 12, t. m. se je v Ptuju vršila ponovna volitev župana* Potek volitve je bil sledeči:	1. glasovanje:	Lozinšek
(soc. dem.) 11 glasov, dr. Senča: (J-DS' 7 m Serona NSS) G glasov« 2. voiiiev je pokazala isto sliko. Pri tretji, ožj' volitvi med socijalnim demo -kralom Lozinšekom in demokratom dr. Senčarjem je prvi dobil 11, drugi pa « g.'ascv. Za podžupana je izvmjon narodni soeijalist Blažek* Lozmška vlada najbrže ne bo potrdila. Vsat tako zatrju e ljubljanska „Jugosl ivija.“
Zlahta, le vkup! Na ptujskem o-krajniem glavarstvu vladajo tako lud-ne razmere, kakor menda nikjer, drugod. Vodja okrajnega, glavarstva dr. Pirkmajer je srečno spravil v službo vanje na okrajno glavarstvo dva svoja naj bližja sorodnika kot konceptna uradnika, Zlahta, le vkup!
Med „Taborove“ dopisnike je zašel ledi znani „Jungschiitzenhaugt -map h“ šolnik Porekar iz Huma pri Ormožu s svojo žlahto prvega kolena. Mož se kot dopisnik postavlja na stališče, da je demokrat in član UJU, a pozablja,-da je bil on ob času, ko so ječali po graških' ječah naši danes od JÜ6 osovraženi „pr o t idr ža v ni“ elementi, s največji milosti pri Hofman-nu v Gradcu, ki je bil najzagrizenej-ši velenemec in referent šolskih zadev pri deželnem odboru. Danes je že pozabljeno, da je bil ta Porekar, priganjač naše mladine za boj proti Srbom, in negovanček na|l]utejšffi preganjalcev slovenskih rodoljubov in sejalcev jugoslovanstva. Danes se človeku odpusti narodno efijaltstvo , in najhujši narodni grehi, samo če se vpiše v črne bukve demokratske stranke.
Sprememba v voznem redu. S 13. t. m. bo prevažal vlak št. ,211 na progi Pragersko—Ptuj tudi potnike ill. razreda, Vlak odhaja iz Pragerskega ob 7, uri in dospe ob 7, uri 58 minut V Ptuj,
Požar. V nedeljo, dne 11, t. m. o~ koli 2. ure ponoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Marku Blasu pri Sv. Barbari v Slov. gor. Zgorelo je poslopje viničarije do tal; v njem mnogo krme, sodov, kuretinel in drugih stvari. Ogenj so sosedje kljub pomanjkanju vode lokalizirali na spreten način.
Ženo je prodal. V Beogradu je ne ki ruski begunec prodal bogatemu beograjskemu bankirju svojo lastno ženo, samo, da pride do denarja, To se je zgodilo v naši prestolnici in v. „kulturnem“ XX. stoletju. Za ženo je dobil 100,000 dinarjev'.
Novi pa'>o-nati bankovci, Naša vlada je naročila v Ameriki nove papirnate bankovce po 20 dinarjev. T bankovci so že izgotovljeni m jih bo Amerika v najkrajšem času odposlala v Beograd.
Smrt na gledališkem odru* Nemški operni tenorist Mann, ki je dne 0. t. m. na berolinski operi nastopit v „Aidi“, je v teku drugega (dejanja u-mrl na odru vsled srčne kapi. Predstava je bila takoj ukinjena.
Železniška, nesreča v Franciji. —-Preteklo nedeljo zvečer je na progi
skočil iz tira ekspresni vlak. Prevrnili so se 4 vagoni. Mrtvih je bilo 25, težko ranjenih pa 60 oseb.
Poplave v Ameriki* Dočim vlada pri nas suša, imajo v Ameriki silne povodnji. Reka San Antonio v Texa~ su je tako napasla, da je preplavila dele mesta istega imena. Povodenj je zahtevala 500 človeških žrtev.
Avtografska zbirka. V neki nemški reviji je objavi jena dosedaj Še neznana avtografska zbirka Louisa Bar-ta, ki je v njej zbral približno 1000 podpisov znamenitih sodobnih osebnosti s primernimi izreki. Podpisani so med drugimi:	nemški slikar Menzel,
francoski kipar Rodin, nemški učen -jak H tick el, ameriški multimiiijarder Pierpont Morgan, Fridtjof Nansen in Rabindranath Tagore, važni vladarji, papeži,, politiki in odličnjaki raznih narodnosti* Morgan je. hotel kupiti to zbirko za visoko svoio.
tz Maribora.
Zastopnice „Zenskega saveza* v Maribiru. Danes, dno 14. t. m. ob 17, un so se pripeljale iz Ljubljani predsednica „Zenskega saveza“ gospa D. iirističeva, podpredsednica gospa Zl. Kevačevič-Lopašie in še nekoliko Hrvatic in Srbkinj, Gosti bodo sprejeti na stanovanje in obskrbo v na-šin rodbinah. Danes zvečer ob 20. uri priredi mariborsko žensko društvo gosjem na čast čajanko v veliki .dvorani Narodnega doma, S tem' bode nam vsem dana'prilika, da se spoznamo z zastopnicami naših sester na jugu države. is as vseh prijetna dolžnost je , da nase drage sestre čim lepše in -prisrčne je sprejmemo.
Med zastopnicami Zenskega sa -veza, ki se danes mudi v Mariboru, se nahaja tudi njegova velezaslužua predsednica gospa Danica Hrističeva. Njena glavna zasluga je med in po -vojna organizacija srbskega Rdečega križa. Gospa Hrističeva se je doslej udeleževala in izkazala na vseh p_ol -jih karitativnega dela, Omeniti moramo, da je gospa Hrističeva katoličanka in je bila v prvih časih našega u-jedinjenja glavna informatorica g. dr. Korošca,
Odgovor „Täborjevemu“ informatorju. Ce bi tako neumno in brez sistema govoril, kakor poroča „Tabor“ , bi zaslužil ostrejšo in pametnejše obsodbo, kakor ste mi jo blagovolili nakloniti. — 1. Vesenjak;
Izlet na Urško (1696 m). Odsek amaier-foiografov SPD v Mariboru izleti v soboto, dne 17. septembra, s popoldanskim vlakom ob 15. uri do Gu-šianja m nadalje na goro Urško. Se-stqp po dogovoru. Vsi prijatelji in člani odseka šo vabljeni, — Odbor.
Vpokojeneeni, invalidom in vdovam južne železnice. Dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne se vrši v Narodnem 'domu ч Mariboru protestni shod vpo-kojencev, invalidov in sirot j. ž, v;zadevi izplačevanja dragonjskih doklad. Ker je to zborovanje silne važnosti, naj se ga udeleže vsi, ki trpijo pod pritiskom, današnjih razmer.
Strassbour g—Lyon pri postaji Echote
časi ponavljala zloge, „Eska — to ime ni latinsko, sicer bi ga morala poznati, — Kdo in kaj pa si?“
Izzivalen ponos je donel iz njegovega otožnega glasu, ko je rekel: „Knez sem v svoji domovini in poveljnik desettisočev — barbar in su -ženj pa v Rimu!.“
Ponudila mu je roko v poljub, sočutno, božajoče. In kot bi se sramo -vala,, da se je tako ponižala, je osorno zapovedala svojimJ Liburnijcem:-„Naprej!“
Dolgo in; zamišljeno je zrl Eska za nosilnico, dokler ni izginila y gneči.
Hirpin pa ga je udaril s svojo težko roko po plečih in se prisrčno nasmejal:
„Stvar je jasna, prijatelj! Prišel, videl, zmagal si — kakor, je rekel veliki vojščak Cezar. S foi n stokrat sem že videl slične prizore, pa vselej so i-grale glavno vlogo takele jeklene mišice iri možata postava, kakoršna je najina. Pri Kastorju in Poluksu, fant, ti imaš srečo! E j. ej! Stara pesem — mislila je, da si gladiator — vse ženske so dandanes nore za gladiatorji! Pojdiva, bratec! Pila ga bova, za vsako črko njenega imena eden vrči“
Casiivei Izide.
Solnco je zašlo in hlad je legal na razgrete mestne zidove,
Mirno in složno je korakat Eska proti svojemu domu. Izpraznil je ne -kaj vrčev vina v Kirpmovi 'družbi, a odklonil pa je njegovo vabilo, da ti z izdatnejšim, popivanjem proslavil no-vosklenjeno prijateljstvo in je Sel rajši z njim v gimnazij.
Ih izkušeni a flot in borec Hirpin je tisti večer imet. prilike dovolj, občudovati silno moč in nenavadno gibčnost mladega Britanca, Kljub svoji iz-vežbianosti iri svojim neutrudljivim mišicam je zaostal za njim v vseh’ vajah, ki zahtevajo ponajveč telesno, če tudi nešolano moč ter dolge, krepke' noge in roke. V teku, skoku in rokoborbi je bil Eska gladiatorju popolnoma‘kos, v metanju diskusa* je gladiator vsled svoje neprestane vaje dosegel nekaj vspeliov, in ko sta si natak-
•
* Diskus je kovinasta, okrogla, v sredini nekoliko vzbočena plošča. . Me-
tanje diskusa je bila ena najstarejših in najvažnejših' vaj grški telovadbe.
Orlovski vestnik.
Blagoslavljanje prapora ljutomer-*
skega Orla. Nad vse krasen dan. i№ nepozabljen je bil 8. september. Na tisoče ljudstva se je zbralo že rano. v , jutro na glavnem trgu, da prisostvuje slavnosti _ ljutomerskega Orla. Točno ob 9, uri so prikorakale nepregledne vrste Orlov in Orlic z godbo' na čelu na glavni trg, kjer je bila sv, maša* in blagoslovitev prapora. Ko so se zabili zlati žreblji in blagoslovil prapor*, je praporščak brat Rajher dvignil lep prapor v zrak, kar je izzvalo pri ti-sočeriglavi množici ljudstva ogromen vihar navdušenja in veselosti in ploskanja ni hotelo biti dolgo konca. In marsikatero oko je bilo veseija solz-nato. Najbolj pa se je med nridigo im mašo obnašal g, učitelj Lubi, ki je ves čas imel klobuk na glavi in gledal <— kakor da bi ga kdo. z rasohami tiščal za vrat. No pa prišel bode v kratkem čas obračuna s takim nazadnjaškim kulturonoscem, kakor je Sokol Lubi * (Tudi g župan ljutomerski si je prav pogumni» vtaknit blamažo v svoj Sq -fiijalistični žep, kateri je še zadnji čas hotel preganjati brata predsednika Novaka s tem, da bi prepovedal gbd=» uo itd. Samo ta gospodine se je zmolil* No, saj vemo, da so ga nagovar -jail k temu različni geometri, živino-zdravniki, brijači itd,, katerim je on pokoren sluga. Nad vse krasna je bila popoldanska prireditev, katero je o-tvoril brat predsednik Novak z nav -dušenim pozdravom točno ob treh. Za njim je viharno pozdravljen nastopil g. dr. Korošec, ki je v svojem govoru bii večkrat od občinstva iz navdušeno sti prekinjen. Tudi tukaj so se izkazali gg. učitelji Lubi in Wundert kot pravi sokolski junaki. O tretjem g. učitelju na meščanski šoli za sedaj še molčimo Ti gg. Sokoli se naj toplo zahvalijo predsedniku ljutomerskega (Orla, da, je zajezil jezo ljudstva, katero je hotelo te sokolske junake po -gnati kamor spadajo. Telovadbo je vse Pudstvo občudovalo in jej ploskalo. A videli smo tudi veliko ljutomerske in tuje inteligence, žandarmerijo, finančno stražo, za kar jim kličemo: Hvala lepa in čast jim!, Splošno moramo reči: Gast prirediteljem te slavnosti, a sramota pa za kalilce miru! — Opazovalec.
Špitalič pri Konjicah. N nedeljo , dne 18. septembra popoldne po večer-» nicah, se ustanovi pri nas katoliško izobraževalno društvo in Orel* Pridite v obilnem številu!
Frankolovo. V nedeljo, dne 11. U m. se je vršilo zborovanje kat. izobr, društva. Ob tej priliki se je na splošno željo naših zavednih mož in mladeničev ustanovil orlovski odsek, za katerega se Je prijavilo takoj na dam ustanovitve 34 članov, .Orlovski odsek je bvl pri nas že zelo potreben, ker nam že* dalj časa preti sokolska kuga. ki se hoče vgnezditi med nas. lipa ti je najlepšega vspeha in napredovanja. ker vlada med člani mladega našega Orla izredno veliko navdušenje n veselje do te lepe mladinske organizacije.
nila eestuse** in pričela borbo s pestmi, je bil prepričan, da mu bo njegovo znanje in njegova izkušenost pripomogla do zmage. Pa izid borbe m hude- varal vsa gladiatorjeva pričakovanja. Za borbo te vrste so bile moči njegovega nasprotnika prav pčsobno sposobne, njegove dolge, močne roke, niegovo bistro oko, njegova aualat roka, mladostna gibčnost njegovih mri šlo, s se to mu je dajalo odločilno nad-moč m Hirpin si je moral s pritajeno nevdjo priznati, da je mladi Britanec nepremagljiv.
„Prevroče je za borbo!“ je končno dejal in vrgel rokavice v stran* — Predlagal je za slovo nov meh vina na. zdravje gladiatorskemu poklicu in 'dobremu vspehu pri bližajočih se igrah v emu teatru.
** Cestus. = debele, usnjate гокан vice, ki sta si jih nataknila borca za pestenje. Pri tej borbi, ki živi še v dar našnjem angleškem „boxing“, sta si borca zadajala s stisnjenimi fiest®1 sunke v glavo, ramena in ^prsi. Dpi ~ ge roke in noge so bile pri pestenju l pa tudi pri metanju diskusa, odločilna
važnosti*	■	.........
Dalje prihodnjič^
f
Venec sv. pesmi se je silno prikupil slovenskim cerkvenim pevcem. S izdaja je imela GOO pesmi, najnovejša O, izdaja pa obsega 1000 bogoljubnih pesmi. Urejena je tako, da .se more rabiti tudi poleg 8* izdaje, ker se pri pršili 600 pesmih strani pove izdaje popolnoma vjemajo z 8. izdajo, nove pesmi pa so vse y, 'dodatku* Tako krasne zbirke slovenskih pobožnih pesmi ne najdeš nikjer. iVenep stane vezan v ; polplatno s poštnino vred 30 K, brez poStnine 7 K manj. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru, Pobožni slovenski pevoi in pevke, sežife po lej krasni zbirkic
HČI Brezmadežne je molitvenik za Marijine družbenice obsegajoč krasna premišljevanja, molitve in pesmi. Opi-
suje tudi način sprejema v Marijino družbo. Stane okusno vezan s poštnino vred 36 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Ta molitvenik Marijinim družbenicajm najtopleje priporočamo !
Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov. Priredil prof. Jožef Zidanšek. Knjiga obsega Ш strani, je krasno in
močno vezana in stane s poštnino vred 30 K, brez poštnine 6 K manj. Naroči se v .Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. To je prva slovanska knjiga, v kateri najdeš vse štiri evangelije'in Dejanje apostolov v celoti. Take knjige Slovenci dozdai še nismo imeli. Sv. Pismo no ve ga zakona bi moralo biti v vsaki slovenski hiši, zato to knjigo vsem vernim Slovencem najtopleje gripo-očar mo!
Starorenomirana tvrdka
ječmen,
Alojzij Zorattii.°ves<
koruzo, vinski kamen
kupim po
2- 2 4961
cerkveni pozlatar, Specialist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč.
duhovščini za naročila. Moistersko delo. Zmerne cene. Skladišča poljskih križev in II—lOs razpel.	254
MARIBOR, Štros smaj er jeva 3.
Maihr a učenka se sprejme rlujlll! C2 na stanovanje in hrano. Naslov v upravi. 50I
Proda se pri Kamnici z
raznim izvozom, kočija, vozovi, vinska posoda, sadjevec i.t.d. j v vasi Kamnici 20.	515 '
najvisji
ceni
dnevni
Pridnega učenca z\
dobrimi spričevali, sprejme trgo- j vina JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.	3—3 490
Hiserirsjte v Stražil!
MILAN JELENKO
Lajtersberg 250, Maribor.
Tainil/ zmo^ei1 slovenščine i ujlieK in nemščine v govoru in pisavi, vešč občevanja š strankami in uradnih vlog, se spreime takoj v društvu hišnih posestnikov v Mariboru. Pismene ponudbe pod < Upokojenec» je nasloviti na imenovano pisarno.
51*
hrsnn se sprejme več lil ulili gospodov opoldan in zvečer. Maribor, Slovenska ulica 36/I. ndstr. Šlegl. 497
Ceno kupite Äeehkr1n
120—, I9O-—, 230—, moške spodnje hlače K 80-— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120-—, ‘45'—, 170*—, hlačevina l26cm široka 1 m K 70-— do 148'—, plavotisk, lep, t m K 40-—, 4S-—, 48-—, oksford, dober 1 m K 40-46-—, rujavo platno 1 m 34-— do 40-—, Sifoni, fini I m K 42-— do 50-—, predpasniki za ženske K 58-—, 66'— 72—, 85-—, glavni robci, lepi i K 3O—, 36 —, 42-—, konjske Strang^ 1 par K 24'—, 36-—, 38'—, 44-—, uzde navadne in pletene K 1$'—, 17-—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; iežni-gumi plašč, angleški kron i 120-—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške oble-ie i m K 130-— do 14S-—г toaletno milo, žepna zrcala, britve, sože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasse igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
fifofiij Mšik, Naribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
TISKRANII SV. CIRILA v M
- V
KOROŠKA CESTA
TELEFON $T. 113
priporoča raznovrstni papir, kakor kan-celiiski fini in srednje fini, koncept®*, strojepisni, pivnik, risalni papir, sni' raznov rsinejle
•М«ПМММ1П«<
S
s
a
I
mapfce v vsaki množini, kuverte, razne zvezke za srednje In ljudske šoie,$p!ofi vse pisarniške potrebščine po mf nižjih cenah
i!
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
I zvoz in uvoz
štren (preje) iz bombaževine in ovčje volne Ifelika zaloga znamke D • M • C
Dobavlja vsako množino. — Dopisi na ED. VELICOGNA, Trieste, Piazza della Borsa 9.
3—6
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prst« ne, zapestnice, uhane, srebrn in zlati denar i.t.d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :	nosite, tvrdka	:
trgovina nr, zlatnine in srebrnine Maplbop, Gosposka ulica 16.
BačuEske bloke
za trgovce po račinu «PARAGON» izdeluje TISKARNA SV. CIRILA.
Primarij javne bolnice v Ptuju
Dr. AB TUB BEBÜLA
kirurg,
seje vrnil iz dopusta in crdinira zopet vsak delavnik od 12. do 13. ure v Ptuju, Ljutomerska cesta štev. 23.	625
Velika sales® vsakovrstnih
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. 1
Vsa v to*, stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I пи*л Clnini. urar, Maribor, Jurčičeva ni.8 LUVlO jlOJcl, (Edmund Schmidgasse). 314
ZVONOVE
CERKVENE IZ BRONCA
2-3 516
dobavlja
„DELTA“ d. d. Zagreb
Martičeva ulica 15 (prcduljena Jurišičeva)
naj poskusi, in prepričal se bo, da se’kupi:	390
Kdor ne verjame,
Klobuke,
obleko,
pepilo,
čevlje,
dLoDcoIenice, potov. Tccža-re, torloice za. ta-gr in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Kovo došlo za jesen;
in zimo ! Obleke za gospode in dečke, plašči v vseh velikostih, zimske suknje, delavski plašči ter perilo v veliki izbiri in po nizkih cenah. Obleke po meri izdelujem točno in za solidno ceno.
JAKOB VEZJAK krojaštvo in konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	1 — 526-j-s
Rfnnmn za električno luč UiiiamO pri mlinu ali žagi se proda za i.6oo dinarjev. Več izveste v Mariboru, Koroška cesta 5. Cirilova tiskarna. 470
Velika izbira
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po znižanih cenah se prodaja pri
J. TRPIN, v Mariboru
1—1 o Glavni trg 17.	522
50 novih sodov Zte
se proda. D a miš, Sv. Lenart v Slov. gor.	523
Stanovanje fSfuŽ
hinje, kos vrta, 2 kleti in 1 shramba na postrešju v Čopovi ulici št. 21 v Mariboru, zamenjam za kako stanovanje v bližini Narodnega doma. So tudi lahko 3 sobe. Ponudbe na Ferdo Babič, Kopališka ul. 19, Maribor. 2-3	S07
Prvovrstni trapistovski
SIR
se dobiva pri
Matija Lahu, Maribor,
2-5 Glavni trg 8.	5I8
UGODNO KUPITE;
Žičnate žimnice (Dratheijisatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregnirane I20 do I60 cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 600, cajg-hlače K 120 do K 26o, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3- do 14 let stare od K 54 do K 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturno blago vsake vrste pri
ALOJZIJ GNIUŠEK,
1—1 o Maribor, Glavni trg. 524
OnvAisMi maline in bez-
iforovnšco, gove jagode
kupuje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi.
1o—13
Ostrožnice, snice kupuje
najdražje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 9-I3	469
Zrelo grozdje gradov
mariborske okolice plačuje najbolje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 9—13 468
Dijaki pozor!
Ako hočete dobro in poceni zimsko obleko, nabavite si isto pri tvrdki Rudolf Niefergal, manufaktuma trgovina v Mariboru, Koroška cesta 1. Lastna krojačnica. Izdelovanje točno! Nizke cene!	2—3 489
voji k svojim E
I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani
Kongresni trg št 2,
sprejema člane vsak đan med uradnimi urami. Prijave se sprejemajo tudi v prodajalnah na Dunajski cesti št. 36, Celovški cesti št. 1, Vič-GHnce 214, Zaloški cesti 15, Devici Mariji v Polju, Domžalah, Mengšu, na Svetju pri-Medvodah, Škofji Loki, Kranju, Tržiču.. Križah pri Tržiču, v Blokah, Novi vasi, Novo Selo, v Šmartnem pri Litiji, v Sv. Križu pri Litiji, v Sv. Križu pri Kostanjevici, v Cerkljah, Trbovljah, Strugah, Poljčanah, Makolah, Mariboru, Studencih, Rušah, Breznem,' Prevaljah, Možici, Orni in Ljutomeru.
Vsak član, ki pride y Ljubljano, naj ne zamudi spotoma si ogledati velike zaloge manufakture v glavni prodajalni Kongresni trg 2, in v isti hiši se nahajajoče vinske kleti.
Vsako blago ponudite najpreje v nakup lastni zadrugi.
Potrebujemo nujno več moških moči, zmožniL za samostojno vodstvo prodajalen in pa knjigovodja oziroma knjigovodkinjo.
Zadruga sprejema od svojih članov tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 5%-
Namen zadruge je izločiti umesno trgövino im posredovati neposredno izmenjavo blaga med onim,, ki ga pridela ozir. izdela (producentom) in onim, ki pörabi (konsumentom) in na ta način prihraniti dobiček samim.
Prodajalna se stvori v vsakem vgijem fenja, če se prijavi zadestao število članov»
Pristopnina znaša 10 K, delež 100 K jamstvo je še enkratno.
Od vsega zakupila se odobri članom 3 % poppst., ki se steka v deležno rezervo, dokler ne doseže vsote 500 K in je kakor delež last člana. Ko se nabere tek 500 K se ta popust izplačuje v gotovini.
525	ODBOR.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zadr. z neom* zav.
ЖЖШ Cbx>eetuje vloge po 4% I» 4*/4%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185	brezplačno.	48
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
j Bejttfcni in. јдт?»1јбиј đRvch: plačuje poiojiinlca sam». |
iKlajatejj in založnikjj Konz. „Straže,■
Odgovorni .urednik.:! iVlado Pušenjak.-
Tisk Cirilove tiskarne v МагШосш _______________ љ