CENE AVGUŠTIN
ZAKLJUČEK IZKOPAVANJ NA KRANCLJU '
Izkopavanja na Kranclju, ki so se začela lansko leto in katerih rezultat
je bilo odkritje stolpastega gradu freisinških škofov iz visokega srednjega
veka, so bila letos zaključena.
Odkritja v 1.1954, o katerih je izšlo posebno poročilo, dopolnjujejo
letos najdbe manjših arhitekturnih objektov na prostoru med stolpom in
obzidjem. Tako najdemo na jugovzhodu zidano ognjišče (si. 1) in nedaleč
stran ostanke stavbe okroglega tlorisa (si. 2), katere prvotno funkcijo zaenkrat
še ni bilo mogoče opredeliti. V oglih obzidja na severovzhodu
severozahodu so se ohranili temelji dveh manjših stavb. Ce sodimo po način;
zidave in primerjamo zelo površno obdelavo gradiva s stolpom in obzidjem,
so našteti objekti rezultat kasnejšega arhitekturnega razvojnega obdobja, ko
niz pomožnih stavb, razvrščen okrog glavnega objekta — stolpa, razbremeni,
njegovo, predvsem obrambi in stanovanju tiamenjeno notranjščino.
V nasprotju z lanskim letom nas letos presenečajo najdbe številnih
arhitekturnih detajlov, predvsem kamnitih okvirov oken in vrat (si. 3).
Njihova kamnoseška obdelava kaže na čas kasnega srednjega veka, ko grad
z manjšimi prezidavami, stopniščem ob fasadni steni (si. 4), bogatim vhodnim
portalom na severovzhodu, dvodelnimi okni in tako dalje, dobi privlačnejšo
in lepšo zunanjost.
1 ^
SI. 1. Oijiiji^Čc y severovzhoda -SI. 2. Temelji okrogle stavbe ob jugovzhodnem delu
Foto Jože Oblak obzidja Folo C. Avguštin
100
SI. 5. Deli kamnitih okvirjev za okna in vrat
iz gotske dobe
Fotn Jože Oblak
. 4. Ostanki stopnišča ob vzhodni steni stolpa
Fo(o Jože Oblafc
Morda bolj kot arhitektura nam način in oblike življenja v gradu na
Kranclju osvetljujejo najdbe številnih kulturnozgodovinskih predmetov od
drobnih okraskov, orožja, orodja, denarja in keramike do izdelkov grajskega
kovača, ki je koval zunaj obzidja v kovačnici na severozahodni strani gradu.
Najdba, ki presega okvir prizadevanj umetne obrti srednjeveške Gorenjske
in kaže na uvoz iz Bavarske, je bronasti kipec s podobo paža, ki drži
v desnici dvoročni svečnik s predrtim
gotskim ornamentom (v =' 14,5 cm,
si. 5). Paž je oblečen v tesno prilegajoče
se hlače in suknjič s širokimi
rokavi. Obraz ima bradat. Brada je
koničasto prirezana in razdeljena v
kosme. Glavo pokriva čepica na tri
roglje. Gležnji nog manjkajo, dlani
pa so spremenjene v nastavek za svečnik.
Stilno je kipec izraz umetnostnih
teženj, katere so posebno značilne za
14 stoletje.
Oniendie vreden je prstan iz visokega
srednjega veka, najden letos
spomladi, z napisom, ki utegne, ko
ho razjasnjen, dati pobudo za rešitev
marsikaterega vprašanja v zvezi z
usodo gradu v tem času.
Ves čas izkopavanja zadevamo
na posamične najdbe srednjeveških
novcev podobnih oblik kot jih zvečine
srečujemo tudi v drugih najdie^.*
U ., r^ ., ;„1 „ SI. 5. Gotski svečnik iz 14. stoletja
scih na Gorenjskem. fo(o j^^e obiak
101
L
Izkopanine s Kranclja: 6. Ornanicntalni motivi na slinastih posodah. 7. Okrasni vzorci na posodah.
6. Deli loncev z okraski. 9. Razne oblike lončenih posod. 10 Ornamcntalni vzorec na kosu keramike. ^
11. Okraski na dnu posod. il2. Deli jrctske emajlirane posode. 13. PcČnica z gotskim ornamentom. ^
14. Primerek gotske pečnice
Fofo Jože Oblak M
102
Izkopanine s Kranclja; 15. Del pečnice iz gotske dobe. 16. Železno koniec puščic. 17. Kamnita krogla
in železni osti za samostrel. 18. Kovaške klešče. il9. Železna lezila. 20. Konjska oprema. 21. Železne ostroge.
22. Ključ iz gotske dobe. OTi. Žeblji
Foto Joie Oblak in C. Aoguilin
103
Bogato so zastopani med izkopaninami izdelki srednjeveške lončarske
obrti. Pogost ornamentalni vzorec je valovnica, ki jo poznamo že iz staroslovanske
arheologije in ki krasi največkrat rob ustja posod (si. 6). Na istem
mestu ali pod vratom najdemo motiv cikcakasto potekajoče črte (si. 7).
Z ornamentom, ki je sestavljen iz vzporednih, vodoravno ali navpično potekajočih
črt, so okrašeni trup, ramena ali ustje nekaterih posod (si. 8 in 9).
Manj pogosti so vzorci valovite plastične bordure, prevzele iz hallstattske
keramike (si. 10). Nizi vtisov zobatega kolesca so zastopani v več primerih
(si. 8). Ne manjka tudi motiva nazobčanega ustja (si. 6). Znaki na dnu posod
so: enakokraki križ v krogu oziroma kolobarju in zvezda, sestavljena iz dveh
trikotnikov (si. 11). Zaradi slabe ohranjenosti ni bilo mogoče tipološko opredeliti
vseh najdenih posod. Naj navedemo le tri primere: podolgovata časa,
plitva skodelica z ustnikom in kroglasti lonec z ročajem in preprostim profilom
ustja (si. 9). Najdeni so bili tudi posamični kosi emajliranih posod
z gotskimi ornamentalnimi vzorci (si. 12). Pestra je zbirka pečnic iz gotske
dobe z motivi fial, krogovičja, polkrožno in šilasto zaključenih lokov, palmet,
šesterokrake zvezde itd. (si. 13, 14 in 15).
Med najdenimi predmeti prednjačijo po številu kovaški izdelki: orožje
(konice puščic — si. 16, osti samostrelov — si. 17), poljedelsko, gozdarsko in
kovaško orodje (motika, kramp, sekira, cepin, sekač, vrsta kovaških klešč
— si. 18), najrazličnejša rezila in osti (si. 19), deli vpTCge za konja (si. 20),
podkev, konjeniške ostroge (si. 21), železni obroči za vozove, tesarski žeblji
in spone, ležaji in okovje za vrata in okna, ključi iz kasnega srednjega
veka (si. 22), veriga za kotel in vrsta najrazličnejših žebljev (si. 25).
Iz najdenih kosov okroglega stekla v svinčenih okvirih sklepamo o
načinu zasteklitve grajskih oken. Deli steklenih čaš s svitkastimi motivi
beneške gotike govore o stikih z jugom. Drobna piščalka in koščeni kolesci
igrače pa nam pripovedujejo tudi o gradu z otroškim smehom in jokom,
o gradu, vse drugačnem, kot si ga radi v domišljiji predstavljamo.
Razvaline stolpa bodo še to leto restavrirali po načrtih arh. Toneta
Bitenca. Tako bo postal Krancelj ena najprivlačnejših točk donaačih in
tujih obiskovalcev Škofje Loke. Vso pohvalo za požrtvovalno delo pri izkopavanju
zaslužita Muzej in Muzejsko društvo v Škofji Loki, še prav posebej
pa Mestni ljudski odbor, ki je dela na Kranclju gmotno podprl in dal s tem
lep zgled, kako je treba vprašanja zaščite kulturnih spomenikov reševati
tudi drugod.
(
104