Glasba izza razpokanih zidov ... Leti, leti lastovka... Edina slovenska tovarna gramofonskih plošč »Helidon« stoji v občini §iška na vo-galu Vodnikove ceste in ceste Na Jami. V neugledni razpokani in majavi stavbi se 22 zaposlenih trudi ustreči najrazličnejšim okusom. Visoki, krepki direktor Dušan Drolc me je sprejel nadvse prijazno. V precej skrom-ni pisarni je pripovedoval o tovarni: • »7. marca bo devet let, kar je bil usta-novljen »Helidon«. To staro stavbo nam je odstopila občina in začeli smo — takorekoč iz nič. Težnja založniške dejavnosti je bila specializirana, dopolnjena ponudba: knjiga — plošča. O tem je razmišljalo več sloven-skih založb. Mariborska založba Obzorja je bila pri tem najkonkretnejša. Zdaj smo v sklopu te založbe — TOZD Matica in del tega je naša tovarna »Helidon«. • Tovarna se stiska v tesnih prostorih, vendar so naši stroji najmodernejši v Ju-goslaviji. V zadnjem času je kvaliteta na-ših plošč nekoliko padla, imamo namreč te-žave z uvozom surovin, a bomo to brž ko bo mogoče odpravili. V normalnih pogojih kakovost naših plošč mirno lahko vzpore-jamo s povprečno evropsko kvaliteto.« Najboljši studio je v Šiški... • Povedal je, da je »Helidon« tovarna, ki bi lahko napravila mnogo, mnogo več, a prostor tega ne dovoljuje. Stroje imajo shranjene v skladiščih in 60 % plošč ter ka-set njihovega zagrebškega TOZD »Suzy« izdeluje Jugoton. Tako izgubljajo lep do-hodek. r • V Šentvidu imajo svoj tonski studio, ki je pri nas najbolje opremljen. Vedno ku-pujejo dragocene naprave in odlične instru-mente, da si zagotovijo dober posnetek. • »Dober tonski posnetek je začetek kvalitetne plošče, do plošče pa je še dolga pot. To pot bi radi čimprej prehodili v na-črtovani novi tovarni. Načrti so pripravlje-ni, zemljišče kupljeno, denar zagotovljen. Čakamo, da poteče obvezni 90-dnevni rok. Ogledali smo si tovarne po svetu, v naši bo precej domačih zamisli. Imeli bomo proiz-vodno dvorano, tonski studio in upravo, stavba bo stala za »Slepim Janezom«. • Najnižji osebni dohodek je 2.470 din, najvišji 6.700 din. V delavskem svetu TOZD Matica imajo dva člana, važnejše odločitve sprejemajo na zboru delovnih Ijudi. Ureje-no imajo prehrano — topli obrok; regres izplačujejo v dovoljni višini. Delavci, ki delajo na zdiavju škodljivih mestih, dobi-vajo še dodatno pol litra alpskega mleka dnevno. So majhen kolektiv in se med se-bcj dobro razumejo. 10 milijonov plošč • Zanimalo me je, koliko plošč je to-varna izdelala v 9 letih .. . • »Težko je povedati natanko število, menim pa, da bo številka 10.000.000 kar ustrezala. Kar pa se ovitkov tiče — pri tem nas vodi preprosta misel: dobro glasbo ne moremo ponuditi kar v »škrniclju«. Tiudi-mo se, da bi bil ovitek primeren vsebini, prav tako ravnamo s plakati.« • »Kakšna glasba je na ploščah »Heli-dona«?« • »Zelo različna. Lahka zabavna glasba (nekaj te izdamo v povezavi s firmo »Tele-funken«), narodno-zabavna, resna glasba, otroška, zborovsko petje, partizanske pe-smi, pravljice . . . Posebno pozornost v naši hiši posvečamo zborovskemu petju. Ta glasba ima precej Ijubiteljev. Naši najbolj-ši kupci so izseljenci starejše geneiacije. Izvažamo prek Elektrotehne in Centromer-kurja. Posebna pozornost in skrb velja tudi partizanski pesmi. Pri narodno-zabavnih ansamblih pa je tako: z ekskluzivnimi po-godbami smo pritegnili po našem mnenju najboljše ansamble: Avsenik, Slak, Kova-čič, Dolžan, Kumer ... Obveznosti so dvo-stranske; ena izmed njih je, da mora an-sambel izdati vsako leto veliko ploščo. So-delujemo tudi z našimi reproduktivnimi umetniki D. Tomšičevo, H. Bergantom, smo v rednem stiku z društvom slovenskih skla-dateljev in reproduktivnih umetnikov. Iz-dajamo dramatizirane pravljice in se posve-čamo slovenski zabavni, rock in drugi so-dobni glasbi.« • »Kako pride do lastne plošče mlad, še neznan ansambel ali pevec začetnik?« • »Preprosto. Pošlje nam notno predlo-go, sledi poizkusno snemanje, odobritev programskega sveta in plošča je tu. Obi-čajno najprej mala, kasneje velika, čeprav je lahko tudi obratno. Zdaj, na primer, iz-dajamo plošči ansambla Prah in Rudolfo-vo.« • »Katere plošče gredo najbolje v pro-met?« • »Najbolje prodajamo plošče narodno-zabavne glasbe, pa tudi pravljice, saj se vsaka štiri leta pojavi nova generacija, željna piavljic. S kultumega vidika pa je naloga tovarne, da zadosti najrazličnejšim potrebam in zato se v sodelovanju s pro-gramskim svetom trudimo najti najboljše rešitve.« • »V tolikih letih se vam je gotovo pri-petilo kaj nenavadnega?« • »Da. Nekoč smo poslali na tržišče ploščo: na eni strani TOF, na drugi strani pa balade. Kmalu smo dobili pisma in kri-tike, v katerih so se Ijudje sicer navduše-vali za oboje, vendar za vsako stvar pose-bej . . .« • Dušan Drolc in njegovi so zagreti. Ob razpokanih stenah je imel obraz kisel, ob' trdih zvokih 200-tonskih stiskalnic pa se mu je obraz razlezel v smehljaj. Naj ob koncu zaželimo delovnemu kolektivu »He-lidona« veliko sreče in uspeha v tako že-Ijeni novi tovarni. Tekst: Bogomir Šefic Foto: Sašo Bernardi