Mariboiski trg. Na mariborski trg dne 25. tnajnika so pripeljali špeharji na 28 vozeh Gi taklanih svinj, kmetje 4 voze krompirja, j. voz čebule, 16 vozov sena, 8 voz otave, 4 vozo Blame in 6 vozov škopa. Na mariborskem trgu bo se že pojavili črešnje. Svinjsko meso je bilo po 15—27.50 Din, kromipr 1.50—2, čebula po i, Beno 80—100, otava 140—180, slama po 80—90, 1 škop 1.50—1.75 Din. Cene živinski krmi 80 Be dvignile. Pšenica je po 3, rž 2.75, ječmen po 2.50, oves 1.50—1.75, koruza 2.50—3, ajda 2, fižol 5—7, proso 3, grah 12 Din. 1 letošnja kumarca stane 10—20 Din. 1 kokoš 40—45 Din, par piščancev 55—85, puran 70—140, domači zajec 10—50, kozlič 75—130. Kislo zelje je po 5 Din, kisla repa 2, glavnata solata po 12 Din. 'Črešnje so po 20 Din, suhe slive po' 10—12 Din. Mleko je po 2.50—3 Din, smetana po 12—16, surovo maslo po 36—40 Din, jajca po 1—1.50, »nod po 20 Din. Na mariborski svinjski sejem dne 24. maja jje bilo pripeljanih 344 svinj in 1 koza. Cene Bo bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 100—125 Din, 7—9 tednov 225—250 Din, 3—4 mesece 350—450 Din, 5—7 mesecev 450—550 Din, 8—10 mesecev 550—750 Din, 1 leto 1000—1200 Din, 1 kg žive teže 10—12.50 D, 1 kg mrtve teže 16—17 Din, 1 koza komad 300 Pin. Prodanih je blo 285 prašičev in 1 koza. Gospodarska obvcsfila. Trošarina na vino. Franfiiškanski provincial v Mostaru p. dr. Mandič je v zvezi z mostarskim načelnikom Ljubomirom Kruljem posredoval pri roini- strstvu financ radi znižanja trošarine na vino za Hercegovino. Posledica nove trošarinske doklade bo ta, da se bo cena grozdju, odnosno moštu znižala za 1 do 2 Din, kar pomenja propad za kmetske vinogradnike ter onemogoouje nadaljno obnovo vinogradov na ame riški podlagi.Razlogi, ki jih je navedla hercegovska deputacija v Beogradu, veljajo več ali manj tudi za naše kraje. Trošarina na pivo se je znižala, došlo je tudi znižanje trošarine na žganje. Kdaj bo sledilo znižanje državne trošarine na vino? Emeiijska podružnica Maribor in okoliš priredi v nedeljo dne 9. junija v dvorani Vinarske in sadjarske šole poučno predavanje o zatiranju trsnih škodljivcev in bolezni. Začne se ob 9. uri dopoldne. Predaval bo imenovanega zavoda strokovni učitelj gospod Fr. Vojsk. Predavanju sledi prost razgovor o predmetu, ki je baš zdaj velevažen. Podružnica vabi k predavanju poleg svojih članov tudi nečlane, ki so ali vinogradniki ali pa opravljajo vinogradna dela. Zlasti mladina naj ne zamudi prilike, da sliši o predmetu, ki se bo temeljito razpravljal, pametne nauke. Pcrufiiinarslii UoMtU. Perutninarski sestanek. Prihodnjo nedeljo dne 2. junija, se vrši ob treh po poldne sestanek gospodarjev in gospodinj iz Razvanja in Hoč v razvanjski šoli. Na tem sestanku se bomo pogovorili o potrebij. pomenu in važnosti perutninarske podmžnice, kj naj bi se ustanovila za Razvanje z bližnjo okolico. Komur je za napredek perutninarstva, naj se zanesljivo udeleži tega zborovanja. Priglasilo se je baje že 18 gospodarjev in gospodinj za ustanovitev omenjene podružnice, ki naj bi bila prva v Sloveniji. Na delo tedaj, ker rea nobni so dnevi, a delo in trud nam nebo blagoslovi! — Živinozdravnik Pirnat. Perutninarski kotiček. Vsled obilnega deževja je letos rast kopriv silno bujna. To zelišče, katerega se mladi in stariljudjekajradiogibljejo, je posebno ceniti naučila dolgotrajna svetovna vojna. V tem času, ko je vladalo splošno pomanjkanje žitne hrane tudi za perutnino, se je namreč preiskušalo v gospodarsko naprednih državah listje mnogovrstnih rastlin glede redilne vrednosti, seveda tudi listje svežih kopriv in koprivjega sena. Ugotovili so pri teh preizkušnjah, da ima koprivje seno v 100 kg 15.7 kg beljakovin in 62 kg škrobnih vrednot. Prav visoko torej presega koprivje seno glede redilne vrednosti proso, ajdo in oves ter dosega celo ječmen. Listje koprive se zbira ob lepem vremenu, posuši in stlači v vreče ali tako shrani v suhem prostoru. Ker bo šlo tudi lctos na stotine kopriv v izgubo, ako jih ne zberemo, posušimo in shranimo ob pravem času, prav toplo priporočam našim gospodinjam perutninaricam, naj ne zamudijo ugodne prilike in se oskrbijo za prihod njo zimo s primerno zalogo koprivjega sena. Kokoške jim bodo poplačale to skrb ob času, ko bodo imela jajca na trgu najvišjo ceno. Kako je Rrmiti 3 koprivjim senom, o tem bo sledil pouk ob priliki. — Živinozdravnik Pirnat. Nestalno in bolj hladno kakor toplo vreme ovira razvoj čebelnih družin. Smo že pozno v maju, ko bi morali biti panji močni, satniki v celoti zaleženi, in ko bi čebele morale že davno rojiti, a imamo povsod zastoj. Dolga zima, oziroma pozna pomlad je tudi čebelicam škodovala. V maju se večkrat pokaže pri čebelah posebna bolezen, imenovana brezletnost. Čebele tekajo pred čebelnjakom semtertja, se ne morejo dvigniti od tal, čeravno silijo s krili in poskaku jejo 8 celim telescem kvišku. Nekaj časa skačejo, polagoma se utrudijo, le še lezejo, končno pa pomrjejo. Brezletnost se pojavi skoro gotovo vsled slabe hrane, spridenega povžitega medu, ter posebej še radi povžite pokvarjene obnožine. Pomagati skušaj na ta način: panju dajaj po več dni zaporedoma nekoliko toplega, redkega medu. Večkrat pomaga tudi, da vodo v koritcu pred čebelnjakom, kamor hodijo čebele pit. nekoliko osoliš. Ako imaš roje, pazi, da jih vtakneš v čiste in osnažene panje! Dobro bode, da daš roju ne le praznih, neizdelanih satnikov, ampak tudi že dva do tri dodelana satnika, da more roj spraviti na varno to, kar je prinesel seboj iz plemenjaka. Poznejšim rojem je dobro dodati že več dodelanih satnikov, da se tako hitreje razvijejo. Če se bo vreme držalo in če se bodo čebelne družine lepo razvijale in napredovale z delom, skrbi, da jim pravo časno razširiš vališče in da jim priskrbiš dovolj prostora za stavbo. Ako so čebele že vse vališče zastavile, odpri jim medišče, da jim daš priliko za večji razvitek in večjo pridnost. Pazi, da tudi sedaj ne trpijo čebele pomanjkanja na medu, obnožini in vodi. Tudi je priporočljivo pustiti še odejo v panjih, ker je vreme še jako nezanesljivo. Čebelarska podružniea za Maribor in okolico priredi v nedeljo dne 16. junija ob 14. uri v Limbuškem dolu pri Limbušu pri čebelnjaku gospoda Živka čebelarski sestanek. Razgovarjali se bomo o raznih Cebelarskih opravkih in pregledovall A. Ž. panje. Čebelarji, pridite vsi! Večina vinogradnikov je letos, ne cziraje se na prizadete škode po mrazu, rezala ob navadnem času, kadar so dopuščale vremenske prilike in z malimi izjemami na običajen način. Na podlagi najnovejših izkušenj je bila to popolnoma zgrešena pot (seveda tam, kjer so bila očesa od mraza uničena), kar se iz gospodarskega stališča nikakor ne more odobravati. 0 tem se je že marsikateri vinogradnik lahko prepričal na lastne oči v vinogradu oblastne vinarske in sadjarske šole v Ma riboru in drugod, kjer se je vršila rez šele v prvi polovici maja. Tako pozna rez, ko so že pognali do 10 cm dolgi poganjki, je nudila marsikaj zanimivega in poučljivega za bodočnost ter se je seveda izvršila z največjim uspehom. Izkazalo se je, da je pozna rez bila letos edina rešitev, s katero rezjo smo si najuspešnejše pomagali v -tako kritičnih časih, kot smo jih ravno letos doživeli. Letošnja pozna rez je jasno dokazala, kako napačno so storili oni, ki niso kljub nasvetom vinarskih strokov njakov z rezjo počakali. Razumljivo je nam, da dostikrat pameten nasvet kakega strokovnjaka sam na sebi težko prodre, še težje pa, če se pojavijo tukai nepoklicani elemcnti, ki delajo med ljudstvom samo zmedo in povzročajo gospodarsko škodo. Da je gori omenjena trditev resnična, naj nam služijo v pojasnilo stvarna razmotrivanja uspeha letošnje pozne rezi. Kakor je bilo na podlagi obširnih preiskav dognano že v zgodnji spomladi, je znašala povprečna pozeba očes glavnih sort (iz raznih krajev marib. oblasti) okroglo 60%. Pri ponovni preiskavi (ob Casu rezi) se je pokazal približno isti rezultat. Zanimiv slučaj pri oraenjeni pozebi je bil ta, da so očesa na različnih mestih rozge različno trpela. Največ so trpela očesa v sredi roz ge, ki sploh niso pognala, dočim so oCesa na spodnjem in zgornjem delu rozge ostala več ali manj nepoškodovana. Nadalje se je opazilo, da so očesa na tankih, slabo razvitih rozgah ostala popolnoma zdrava. In ravno te rozge, ki bi se sicer pri normalni rezi ob havadnem času odstranile, so v mno- gih slučajih rešile celi trs. Drugače pa je bilo z ostalimi očesi na močno razvitih rozgab. Čim bolj bohotno so bile rozge razvite, to so one, ki bi se običajno narezale v locne in reznike, tem manj očes se je na njih našlo. Posebno zanimivo je dejstvo, da so v mnogih slučajih ostala vrhnja očesa zdrava. Vsled tega se je morala rez na čisto po seben način izvajati. Tako se je pri rezi puščalo toliko živih očes, oziroma mladic (bodisi v obliki locnov, reznikov ali čepov), kolikor je to bilo potrebno za uspešno rast in tudi za primeren donos. Na ta način so se ohranili trsi pri življenju, rešil se je potrebni les že za prihodnje leto pa tudi letošnji pridelek vsled tega predvidoma ni bil tako hudo okrnjen. Trditev, da bo trs vsled pozne rezi močno oslabel, je popolnoma napačna in neutemeljena. Dokaz: Ako odrežem kos rozge (pred vegetacijo), ki ima zdrava očesa, jo položim v posodo z vodo (lahko tudi v destilirano vodo) in postavim v topel prostor, bom opazil čez nekaj časa do 10 cm dolge poganjke. Ravnotako se opazijo poganjki pri predolgo siljeriih cepljenkah pri su- hem cepljenju. Odkod so se vzele tukaj redilne snovi za tvorbo poganjkov, -— morda iz vode ali iz zraka? Ne! To so rezervne redilne snovi, ki so nakopiče-« ne v vsakem členku rozge. V prvi dobl razvoja mladic sličijo ti členki kaleče« mu fižolu, ki rabi za kalitev samo vlago in primerno toploto. Torej ni res, da bi se pri pozni rezi razvijali poganjki na račun naoči celega trsa, odnosna spodnjih delov trsa; saj v prvih počet" kih razvoja poganjkov je to popolnoma izključeno. Splošno je znano, da zgornja očesa sicer močneje poganjajo nego spodnja in to vsled večjega pritiska soka, ni pa rečeno, da so radi tega v začetni razvojni dobi spodnji dell na redilnih snoveh prikrajšani. Omeniti še moram, da je solzenje pri pozni rezi skoraj popolnoma izostalo. Le tu in tam v nižjih legah so se komaj; pokazali znaki solzenja, seveda brez vsake škode za trto, ker to ni nikaka mezga ali kri, kot si nekateri nestrokovnjaki predstavljajo, ampak je skoroda čista voda, ki jo je zemlja, odnosno vinska trta do sedaj, hvala Bogu, v, zadostni množini imela vsled zadostnih padavin na razpolago. N. J.