PosaMezna Številka RM 0,15
НагашпкепБо^с
ТЉгвта fflagenfurt, Poetfach 116 / UrednlKvo ▼ Klagenfurtu / Naročnina (ee р1аба naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSaloe) / Odjavo naroCbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Siev. 28.
Krainburg, 22. novembra 1941.
1. leto
Uspešni potek bojev na vzhodu
Motne britanske sile \ sev. Hiriki odbite - Zračno brodoije napada - Podmornica v Ledenem morjn in severnem Hllantilin
Ig Filhrerjevega glavnega stana, 21. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 20. novembra naznanilo t
Napadalna dejanja na vzhodni fronti po-k&ajo še nadalje uspešno.
Zračno brodovje je bombardiralo ■ovjeteka letalska oporišča na severovzhod. n| obaK Cmega morja In v ozemlju na srednjem Donu. Skupine bojnih letal so napadle želeaUAke transporte in železniške zveze v srednjem odseku fronte in vzhodno od Volhova. Na Moskvo so po dnevi metale močne sile bojnih letal razstrelilne in zažigalne bombe. Pri Leningradu sta dve krdeli lovcev т smelem napadu iz neke večje bežeče transportne skupine sestrelile osem sovražnih letal
V boju proti Veliki Britaniji je bila pri otokih FftrSer z bombnim zadetkom
poškodovana neka srednje velika trgovska ladja. Daljnji napadi iz zraka so bili naperjeni proti vojaškim napravam na angleški jugozapadni obali. Polaganje min okrog britanskih luk iz zraka se je nadaljevalo.
Na flanderski obali so sprednji stražni čolni, ki so opravljali varovalno službo, brez lastnih izgub usp^no odbili napad britanskih brzih čolnov. Nek sovražni brzi čoln je vsled zadetka začel goreti in se lahko računa s tem, da je izgubljen.
V severni Afriki so britanske čete, ki so že več dni stale pripravljene južno in jugo-zapadno od Sidi Omara, dne 18. novembra prešle v napad v smeri na Tobruk. Vsled takojšnjih protinapadov nemško-italijan-skih skupin so bile zapadno od Sidi Omara v boj postavljene britanske sile s krvavimi i:%ubaml odbite. Številne sovražne oklop-nice so bile uničene.



Houl napadi lia vihoihil fronti
232 sovjetskih letal od 9.
Iz Ftthrerjevega glavnega stana, 21. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile j« dne 19. novembra naznanilo t
Navzhodnifrontleo novi uspešni napadi v teku. v bojih zadnjih treh dni smo privedli nad 10.000 ujetnikov in uničili 171 oklopnic.
Po zračnih napadih na trdnjavo S e b a-s t o p o I so nastale v ladjedelnicah in v skladiščih razstrelilnih tvarin silne eksplozije. V luki je bila z bombnim zadetkom poškodovana neka velika tovorna ladja.
Bojna letala so v zadnji noči bombardirala vojaške naprave v Moskvi in v Leningradu kakor tudi v ozadju se nahajajoče zveze sovražnika v srednjem odseku fronte.
Na britanskem otoku je Luftwaffe v noči na 19. novembra metala bombe težkega kalibra na pristanišče in oskrbovalne naprave predvsem na vzhodni obali.
V času od 9. do 15. novembra eo sovjetske zračne sile izgubile 232 letal. Od teh je bilo sestreljenih 122 v zraku, 44 po obrambnem tojmiStvu, ostanek pa je bil razdejan na tleh. V isti dobi je šlo na vzhodni fronti 24 lastnih letal v izgubo.
Težki udarci proH Sebastopola
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 21. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 18. novemba naznanilo:
Na Krimu so bojna letala in strmo-glavci prizadjali uničevalne udarce utrdbam in pristaniškim napravam Sebastopola. Pri tem je bila potopljena neka velika trgo\'ska ladja, nek rušilec in neka trgovska ladja pa sta bila poškodovana.
Operacije v kotlini Doneča se nadaljujejo, ko so se izboljšale vremenske in cestne prilike. Sovražnika smo vrgli iz polj-• skih postojank, ki jih je deloma žilavo branil. Zasedeni so bili nadaljnji deli industrijskega ozemlja. Pri tem smo se v presenetljivem oprijemu polastili večjega šte-\ila še pod paro stoječih tovornih vlakov.
Visoko na severu so bojna letala Razdejala taborišča barak zapadno od zaliva kandalaška.
do IS. novembra uničenih
Luftwaffe je po noči napadla Moskvo in Leningrad kakor tudi letališča v ozemlju Vologde.
Podmornice eo potopile v severnem Atlantiku in v severnem ledenem
Ke T č v naš NemSke in romunske iete so po hudih bojih pristanišča v Kerču.
morju štiri oborožene sovražne trgovske ladje s-skupno 21.00 brt in eno stražno ladjo.
V morskem okolišu okrog Anglije so bojna letala v zadnji noči vzhodno od Lowestofta napadla sovražnikove konvoje. Tri večje trgovske ladje so bile po bombnih zadetkih težko poškodovane. Druga bojna letala so bombardirala pristaniške naprave na angleški jugovzhodni In jugozapadni obali.
Generaloliersi Met se |e smrlno ponesrečil
Odrejen je državni pogreb — Posebna počastitev po FUhrerju
Berlin, 21. novembra. Generalluftzeug-meistra Generaloberata U d e t a je v ponedeljek dne 17. novembra pri preizkušnji novega orožja zadela tako težka nesreča, da je vsled poškodb na prevozu preminul. FUhrer je odredil, da se na tak tragičen način v izvrševanju svoje dolžnosti umrli častnik pokoplje na državne stroške.
V priznanje izrednih uspehov v svetovni vojni, v kateri je Generaloberat Udet zmagal kot lovec pri 62 bojih v zraku in uva-žujoč njegove visoke zasluge za izgraditev zračnega brodovja, je Fiihrer odlikoval Ge-neralobersta Udeta s tem, da je njegovo ime podelil oddelku Ш. zračnega brc^ovja.
Skoro celo svoje življenje je General-oberst Udet poevetil letalstvu. 2e kot Stiri-desetletnik — rojen je bil dne 26. aprila 1896. v Frankfurtu am Main kot sin inženirja — se je v Niederaachau bavil 8 poskusi drsalnih poletov, V svetovni vojni je Emst Udet, ki je od 1914. do 1918. leta stal na zapadni fronti, prišel kot lovec k takrat še mlademu zračnemu orožju. Tukaj je prav kmalu pokazal svoje velike letalske in borbene zmožnosti. Z 62 priznanimi zmagami v zraku se je takrat 23 let stari, s tem visokim številom odstrelov v prvi vrsti najuspešnejših letalcev svetovne vojne stoječi letalec nepoškodovan vrnil v domovino. Tudi v sledečih motnih letih je Ernst Udet ostal zvest letalstvu. Pri izgraditvi novega nemškega letalskega orožja je bil tudi med prvimi,, ki so se stavili na razpolago. Leta 1936. je bil Udet v ministrstvu za državno zrakoplovstvo kot Oberst najprej šef tehničnega urada; dne 1. aprila je bil povišan v Generalleutnanta in v februarju 1939. je prevzel nov ustanovljeni urad Generalluftzeugmeistra. Po zmagoviti vojni na Poljskem in po zmagi na zapadu, v katerih je ravno' letalsko o^žje bilo v izredni meri udeleženo, je bil Udet, ki je bil dne 1. aprila 1940. povišan za generala letalcev, odlikovan z viteškim
križcem k železnemu kri%. V poročilu oborožene sile se je takrat glasilo: »General Udet je letalskim četam skoval opremo, ki je odločilna za vojno«. Dne 19. julija 1940. bil Udet povišan za Generaloberata.
S smrtjo* Ernsta Udeta je končano življenje letalca, ki je bilo skoz in skoz postavljeno v službo nemdkega naroda. Z navdušenjem in z zmožnostmi, ki se redkokdaj najdejo, je junaški letalec Emst Udet tudi v času po Versailleeu visoko čislal idejo letalstva in v neštetih prireditvah zračnega športa živahno deloval za to idejo. Po celem svetu je ta smeli letalec postal znan vsled njegovega letalskega znanja in všled njegovih iz življenja vzetih, živih knjig, v katerih je milijone" mladeničev in pač tudi toliko možev navduševal a svojim pripovedovanjem o letalstvu in o lastnih doživetjih. Z odreditvijo državnega pogreba za Luftzeugmeistrom in Generalober-stom Udetom in s podelitvijo njegovega imena oddelku Ш. zračnega brodovja je FUhrer izkazal zadnjo čast junaku, ki je tako nenadoma preminul iz naše grede. Udet je mrtev, njegovo ime bo pa še naprej živelo v njegovem delu.
Zunanja politika japonske ostane neizpremenjena
Tokio, 21. novembra. Japonska spodnja zbornica je v svoji torkovi seji soglasno sklenila ,da se vodi japonska zunanja politika neizpremenjena naprej. V tem sklepu se podčrtava, da sovražnosti na Kitajskem samo zaradi vmešavanja pod vodstvom Zedinjetiih držav stoječih, Japoncem sovražnih tretjih sil še niso končane. Odločitev se obrača tudi proti prekomernemu stremljenju Zedinjenih držav, da pridobijo hegemonijo celega sveta. To severno ameriško stališče, tako zaključuje odločitev, je tudi povzročilo položaj na daljnjem vzhodu, ker ne, priznava japonskega programa glede razvoja v vzhodni Aziji.
ih rokah
zavzele pristaniško mesto KerS — Del
(Atlantic, Z.)j
V Pacifiku
RDS. Krainburg, 21. novembra*
Stališče Anglije na pacifiškem oceanu M| je temeljito izpremenilo. V 19. stoletju j# bdla Anglija najmočnejša imperialistične sila v vzhodi Aziji, ki je e svojim močninj kitajskim brodovjem krila svojg lastne imjperialistične in kapitalistične in» tereše. Vojna zbog oipija leta 1842. je ^ zavzetjem Hongkonga zapečatila niabo^ Kitajske in premoč Anglije K v z ho d n i Aziji. Takrat se je Anglijai postavila tam za Evropo. Sledile so ji poz* neje tudi Se druge sile v vzhodno Azijo nq primer USA, Rusija, Francija in na копсц Nemčija. Vedno pa je Anglija na podlagi njenega močnega brodovja in številnih njenih oporišč bila prevladujoča sila v tem* delu sveta.
Neobično se dojmi človeka, da je Anglija# ravno svojemu najmočnejšemu tekmecU sama pomagala. Po angleško-japonaki zvezi iz leta 1902. je bilo Japonski omogočeno, da je močno prodirajoče caristično Rusije) iz vzhodne Azije potisnila nazaj. Po bitki na morju pri Tsushimi 1905. letu so Japonsko splošno priznali za velesilo^ Pričelo se je njeno viharno dviganje. V sve< tovni vojni je bila britanska vojna moč docela priklenjena na evropska vodovja tako^ da je na daljnjem vzhodu moralo japonske brodovje prevzeti zaščito britanskih inte« resov. a celo na Sredozemsko morje so bil« poslane japonske f lotil je rušil* cev za spemno varstvo !
Washingtonska mornariška konference leta 1922. je pod vodstvom Zedinjenih držav spravila skupaj angleško ameriško fron« to proti Japonski. Anglija je morala odpovedati svojo vojaško zvezo z Japonsko in izdati žalilne zapore doseljeva-nja zoper Japonce. Slabost britanskega stališča na Pacifiku pa je postala popolnoma očitna ob vprašanju ladjenic. V vseh pacifiških angleških oporiščih je nedoetajalo naprav ladjenic, ki bi bile sposobne da sprejemajo moderne bojne ladje. Podvig do velike bojne ladje je Angliji vzel možnost, da bi na vodovjih daljnjega vzhoda vzdrževala bojno brodovje. Zategadel so sklenili, da izgradijo Singapurza moderno bazo brodovja z vsemi tehničnimi pripomočki« Ko so pa leta 1938. Singapur slovesno otvorili, ni bilo britanskih ladij za ondotno nastanitev. Evropska, po angleški ozko-glednosti povzročena napetost admirali-teti ni dopuščala, da bi poslala bojne ladje V Singapur. Tako je stalo britansko kitaj, sko brodovje s svojimi le slabimi edinicaml nasproti za boj pripravljenemu japonskem^ brodovju. To je bil koncem koncev: yarol^
stran 2. — Stev. 28.
KARAWANREN-BOTE

da so Be angloeakeonske sile v kitajskem вроги napram Japonski zadovoljile samo s papirnatimi protesti.
Od takrat si je Japonska priborila na vzhodno azijskih vodovjih premoč in je lahko tvegala, da je v svetovno politiko vrgla kot zahtevo svoje načrte za »tvorbo sfere skupnega dobrobita v vzhodni Aziji«.
Umiku britanske mornariške zastave je prav kmalu sledil tudi umik prej zelo pomembne angleške trgovine in s tem gospodarskega vpliva. Angleška vojna, ki je leta 1939. izbruhnila, je to gibanje izredno pospešila. Pred vsem je morala Anglija sedaj še vedno umikati vojne in' trgovske ladje. Prej je bilo nad 30% kitajskega obrežnega prometa v rokah angleškega brodarstva, danes pa le Se malenkosten odstotek. Japonsko trgovsko bro-dovje opravlja danes 55% kitajskega pomorskega prometa. To kaže na ogromno nakopičen je sil na daljnjem vzhodu.
Razumljivo je, da britanski dominioni ta čas s posebno skrbjo sledijo temu razvoju in da se prav sedaj ozirajo za Zedinjenimi državami, od katerih se nadejajo pomoči. Zedinjene države pa nastopajo vedno bolj odkrito na celem pacifiškem prostoru kot država-zaščitnica britanskih interesov.
One imajo vodilno vlogo pri tvoritvi pacifističnega bloka, ki obsega Ameriko, Britanijo, Cungking-kino in Nizozemsko Indijo in ki naj dovede do obkroženja Japonske. Amerikaneko brodovje na Pacifiku naj oplaši in ogroža Japonce in nekega dne naj nadomesti angleško brodovje pri Singapu-ru, ki ga tam še vedno ni. Singapur ostane ključ pacifiške politike. Kajti Amerikanci, ki pri Manila-Cavite nimajo zadosti ladjenic, bi se za svoje svrhe radi poslužili velikih ladjenic v Singapuru. Japonci so pa med tem dali razločno razum ti, da mora amerikansko brodovje pri Singapuru »povzročiti najreenejše preudarke«, kar pomeni v jeziku diplomatov: vojno.
Pacifiški dominioni vodijo o novem razvoju računa s tem, da odpošiljajo zastopnike v Singapur k britanskemu vrhovnemu poveljstvu in diplomatske zastopnike v Washington, da bi vzpostavili prav оЉе stike z USA. Oslon na Washington je postal tako rekoč politično načelo za Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Seveda ne pomaga Amerika zastonj. Ona hoče nastopiti britansko dedščino ne le v Atlantiku, ampak tudi na Pacifikt;. Z a Anglijo pa ni več mesta v prostoru amerikanske svetovne vlade. Anglija je brez upa izpodrinjena iz Pacifika in tudi amerikailskih vodovij. Zlom britan^ pomorske moči, bo pa tudi konec za britanski Empire.
Japonska čaka. Hrbet ji je postal prost vsled poraza sovjetske Unije v Evropi. Vzvratna reakcija nemških zmag na vzhodno Azijo leži na dlani. Na položaj na Pacifiku to močno upliva. Za nas je pa celi razvoj novi dokaz za činjenico, da se preko-morsko stališče lahko VTsdržu je 1 e z m o č-
ЛИ se hoče Anglija odreči Eyiptn?
Indislirecije marsikaj razjasnjnjejo - Arabci sovražilo Angleže
Rim, 21. novembra. Da je Wawellova zimska ofenziva v Libiji stala skoro 90% vporabljenega materiala, potrjuje poročilo amerikanskega časnikarja Carrolla, ki se je ravnokar vrnil iz Moekve. Od 450 otklop-nic, ki jih je Wawellova napadalna armada porabila za prodiranje v Kirenejki, se jih je vrnilo le 49. Nadaljnji dragocen material, zlasti obrambno topništvo, so morale sredozemske britanske sile na vzhodu pustiti na Kreti. Po Carrollu izražena bojazen, da bo morala Anglija na srednjem vzhodu svoje bojne sile preveč narazen razvrstiti, in po njem zagreSena indiskrecija, da obstoja na AngleSkem gibanje, ki je za opustitev Egipta, kažeta, kak&ie težkoče ima London pri postavitvi svoje »fronte od Solluma do Singapura«.
Egiptovski ministrski predsednik je moral k^or rfalašč z ozirom na slab položaj prehrane, od lista britanskega poslaništva slišati očitek, da je brez energije in da je nezmožen. Odgovor ni izostal. Sirri-paša je v nekem intervjuju ^ izjavil napram glavnemu uredniku velikega časopisa »Al Ah-
ram«, da je 75% povišanje cen živil povzročila prisotnost velikega Števila angleških čet lati list objavlja poročilo o pregledih bednih stanovanj v Kairi. Obiskovalcem številnih brezposelnih rodbin, se je nudila slika kolektivne bede in nezadostne prehrane, ki bi #i je nihče ne mogel misliti. Tudi ta beda gre na dolgovni konto Anglije.
Borec za svobodo Iraka, A b b a s H i 1-mi, je v razgovoru z nekim zastopnikom »Magyarorszžga« izjavil, da se bo 80-mili-jonski narod Arabcev tudi za naprej boril proti Angležem za svobodo naroda. Jasen dokaz za to je videti v tem, da je bil anglo-filski fakir el Našašibi vzlic temu, da ga je stražila truma angleških detektivov In vojakov, v Bagdadu ustreljen na javni cesti. Najboljše borce za arabski nacionalizem držijo Angleži zaprte v koncentracijskih taboriščih. Na vseh , cestah Iraka morajo Angleži Se v bodoče vedno račupati z napadi. Arabci lahko čakajo, ker vedo, da bo prišel njihov čas. Skupna arabska revolucija bo zmagala.
Zavrnitev sovjetskih laži
Tokio, 21. novembra. V zvezi s potopitvijo ladje >Kehi Mam« je minister za zunanje posle To jo spodnji žbomici sporočil, da je na japonski protest doSel nezadovo-Ijujoči odgovor sovjetov, v katerem se zanika, da bi plavajoče mine bile sovjetske. On je zato sovjetskemu poslaniku izjavil, da japonska vlada ne more sprejeti takšnih neodkritosrčnih odgovorov. Na koncu je Tojo povdaril odločnost Japonske, da podvzame efektivne korake za zaščito japonske pravice. «
Japonska obrežna ladja »Baisei Maru« se je potopila v sredo pod skrivnostnimi okol-nostmi v zalivu Yangtseeja. Nad 200 kitajskih potnikov je pri tem utonilo. Ladja, ki je plula s tovorom bombaža proti Sang-haju, je s posadko in potniki tako naglo izginila pod morsko gladino, da ji v bližini nahajajoči se ribiški čolni niso mogli priti na pomoč. _
Vojna proli IVemfiji je bila sklenjena že lela 1937.
Vichy, 21. novembra. Bemhard Fay, ki mu je maršal Petain poveril študij in objavo prostozidarskega arhiva, je zastopnikom tiska izjavil, da se smejo po okolnostih, ako je to v narodnem Interesu, pustiti na njihovih mestih prejšnji prostozidarji, ki 80 se s prisego odrekli vsem stikom s prosto-zidarstvom. Arhivi prostozidarjev se nahajajo začasno v narodni knjižnici in dokazu-
. no pomorsko silo. Na daljeyvo se svetovno političen učinek veljave na morju ne da nadomestiti po nobenem drugem faktorju politike ali oborožene sile.
jejo zlokobno politično delovanje francoskih lož. Doslej je bilo v francoskem uradnem listu objavljenih 15.350 imen visokih prostozidarskih »dostojanstvenikov« in okroglo 1000 prostozidarskih uradnikov je bilo že odpuščenih. Bemhard Fay je opozarjal na sodne postopke, ki so jih lože začele proti onim Francozom, ki so leta 1939 poskušali zabraniti vojno napoved Francije. Po listinah francoskega prostozidar-stva je dokazano, da so francoski prostozidarji že 1937. leta sklenili vojno proti Nemčiji in da so ta prizadevanja še ojačili leta 1938. pred konferenco v Miinchenu. Dne 3. septembra 1939. so se radovali zmagoslavja, kajti končno so bili vendar dosegli svoj cilj.
Pomembni govori ToKija
Tokio, 21. novembra. Povodom otvoritve zasedanja državnega zbora je japonski zunanji minister Tojo imel govor, v katerem je podčrtaval	pa^^ta treh sil
kot orodja za ustvaritev pravičnega reda. Tropakt, da je bistveno pripomogel ustvaritvi novega reda v vzhodni Aziji in Evropi. Ko je bil zunanji minister prikzizal napredke, ki jih je japonska dosegla kot velesila v zadnjih sedmih letih, je povdaril odločnost Japonske, da se še naprej izgradi skupno delo s kitajsko narodno vlado in da se še izvedejo vojaške operacije za zmago nad režimom v Cungkingu.
Nato se je bavil Togo z grožnjami Ze-dinjenih držav severne Amerike in Anglije, ki so skupno 2 Avstralijo, Nizozemsko Indijo in s Cungkingam začele Japonsko ob-kroževati. Pritisk, ki izhaja od anglosaksonskih sil, se tiče obstoja japonsltega
imperija. Odnošaji z Zedinjenimi državami 90 se vedno i znova poslabšali. Ako bi na* stopil primer, ki ogroža eksistenco јаропл skega imperija ali pa pripravi prestiž Japonske kot velesile v sramoto, bo se morala Japonska odločno upreti. Celi narod eei mora združiti, da bo obvladal težki položaj« Na enak način je Japonska tudi odločena, da prepreči na severu razvoj takega polo« žaja, ki bi ogrožal pravice in interesa Japonske.
Ministrski predsednik general Tojo Je' v govoru iznesel podrobnosti o operacijali' na Kitajskem in opozoril na dogodke, ki so dovedli do pogodbe s Francijo glede obrambe francoske Indokine. Ministrski predsednik je ugotovil, da pomeni gospodarska blokada proti Japonski sovražno dejanje. Zasiguranih je zadosti surovin, da se izravna pritisk Anglije in USA. Pokre-njeno je tudi vse za odstranitev Cungijcing režima in zoper nove razvoje za zaščito splošnega dobrobita, ki ga hoče Japonska doseči v vzhodno aziatskem pasu. Dotikajoč se boja evropskih narodov za svobodo na vzhodu, je Tojo podčrtal potrebo, da se po. polnoma dovrši narodna bramba.
Na to je mornariški minister S h i m a d a podal poročilo o delovanju japonske mornarice in zagotavljal, da bo mornarica storila vse, da se bo vojna na Kitajskem vodila z nepopuščajočo odločnostjo.
Japonska spodnja zbornica je soglasna odobrila vladni predlog o dodatnem proračunu za izvanredne vojaške izdatke v višini 3,8 milijard jenov.
Hrvali niso Slovani
o Bolgarih vemo, da niso slovanskega porekla, četudi govore slovansko narečje — pripadajo namreč turško-tatarski pasmi. Ko so vdrli v svoja današnja selišča, so podjarmili prvotne prebivalce, se ž njimi pomešali ter sprejeli njihov jezik. Iz mešanice starega in novega prebivalstva je nastalo takozvano bolgarsko pleme. ,
Tudi o Hrvatih trdijo nekateri znanstveniki, da niso slovanske krvi. Tako vidi dr. Rus v njih potomce gotskih plemen, ki so se na svojem pohodu proti jugu ustavili na danšnjem Hrvatskem. Pred kratkim pa smo brali v »Hrvatskem narodu« sledečo
zanimivo ugotovitev:
»Hrvati BO vedno bili pibeeben narod: Kot пагсЈЗ" nlsTovaSSKSgA 'poi^a, prlsellvSI зе daleč z vzhoda, so najprej kot hrabri borilci zavladali Slovanom, od katerih so sprejeli jezik. V šestem stoletju in kasneje pridejo hrvatski vojaki na Jadran, osvoje velike površine in se kot hrabri mornarji in junaški vojaki izkažejo pred vsem svetom. Hrvati niso pleme, od nekdaj so samostojen narod, najmanj pa od tedaj, ko so prišli v svoje najlepše kraje — na Jadran.
Slično je s poreklom Gorenjcev, ki se imajo za pristne Slovence, pa so — kakor je dokazano — poslovenjeni Nemci. .
Verlag und Druck: NS.-Guuverlag und DnickereJ Karmen, GmbH,. Klagenfurt. - Verlagaleiter: Dr.Binll Hettjan. — Hauptschrlftlelter: Dr. Otto Schedi.
Zurzeit lat Anzeigenllste Nr. 1 gUltlg.
E. T. A. НоИтапп
ЊцЛи Џмл Utem
POVEST	4
Najsi je bil mojster Engelbreht Se tako delaven in Se tako spreten, vendar mu ni uspelo, da bi dosegel najmanjšo stopnjo imo-vitosti, kakršne so bila deležna Stražina podjetja že od vsega pričetka. Najhujši sovražnik življenja, proti kateremu nobena človeška sila ne premore ničesar, — hiravost telesa — se mu je uprl, da ga pogubi in ga je tudi v resnici pokončal. Umrl je in zapustil ženo z dvema dečkoma v skoro siromašnih razmerah. 2ena je odšla v njeno domovino, in mojster Straža bi bil rad oba sinova vzel v svojo hišo; to je pa bilo mogoče le glede starejšega, ki mu je bilo Ime Boštjan. Ta je bil krepak dečko, ki je imel nagnjenje do očetovega rokodelstva In od katerega se je moglo pričakovati, da bo postal dober tesar. Neke vrste upornost njegovega značaja, ki je včasih mejila na zlob-nost, kakor izvestna surovost v ponašanju, ki se je pogosto stopnjevala do dlvjostl, bi se po mnenju Straže dala obvladati z modro
vzgojo.	,
Mlajši brat, po Imenu Andrej, je bil naravnost nasprotje starejšega, namreč mal, čudo lep, slaboten fante, ki mu je že Iz modrih oči sijala krotkost in srčna dobrota. Tega fanta je že za časa očetovega življenja vzel k sebi častitljivi doktor prava In prvi ter najstarejši advokat v kraju, gospod Bogoljub Hrastnik, da ga, ker je kazal Iz-
boren bister duh, kakor tudi najodločnejše nagnjenje do ved, vzgoji za pravoslovca.
Tukaj se je pokazal eden onih nepremagljivih predsodkov našega Straže, o katerih smo že prej govorili. Straža je bil namreč trdno uverjen, da vae to, kar se Imenuje pravoznanstvo, ni nič drugega nego umetno iztuhtana človeška ustanova, ki je samo zato tukaj, da zbega istinito pravo, ki je zapisano v srcu vsakega krepostnega človeka. Ko že ni mogel naravnost zametavati naprave sodnih dvorov, je pa docela osovražil advokate, ki jih je vse skup imel, če že ne za bedne sleparje, pa vendar za take ničvredne ljudi, ki z najsve-te;^im in najčastljivejšim gnusno odirajo. Videli bomo, da je razsodni, vse druge življenjske prilike jasno motreči Straža v tej točki bil ene vrste z vstdcim najbolj preprostim človekom. Lahko si mislimo, kako je mojstru Straži trgalo srce, ko je videl, da pričenja sin njegovega najstarejšega prijatelja ono pot življenja, Т se je njemu tako močno studila.
Toda volja pokojnega mu je bila sveta in toliko je bilo gotovo, da slabotnega Andreja ne bi mogli vzgajati za rokodelstvo, ki bi zahtevalo vsaj nekaj telesne moči, kakor tudi da je, kadar se je stari gospod Bogoljub Hrastnik z mojstrom pogovarjal o božjem daru ved in pri tem pohvalil malega Andreja kot bogoljubnega, pametnega fanta, mojster Straža гџ hip pozabil na pravo-slovje in na svoj predsodek. Mojster Straža se je bil popolnoma zanašal na to, da bo Andrej, z očetovimi srčnimi krepostmi,
oetavil poklic v onem trenutku, ko bo v zrelih letih v stanu, da sam ižprevidi njega celo nagnusnost,
Cim je bil Andrej tih, pobožen, hišnemu učenju vdan dečko, je pa tem hujše počenjal Boštjan s svojim razposajenim, divjim vedenjem. Ker je pa glede rokodelstva postal ravno tak kakor njegov oče In mu glede marljivosti ter ličnosti njegovega dela nikdar ni bilo kaj očitati, je mojster Straža včasih le prehude objestne čine pripisoval neprečiščenemu ognju kipeče mladosti In prizanašal mladeniču meneč, da si bo pač na popotovanju odbil rogove.
To popotovanje je Boštjan tudi kmalu nastopil in mojster Straža o njem potem ni čul ničesar več dotlej, da ni postal polnoleten in iz Wiena zaprosil za svoj mali dedni delež po očetu, katerega mu je mojster Straža tudi poslal do zadnjega beliča, o čemer je prejel po sodišču v Wienu potrjeno pobotnico.
Kakor je oba Bngelbrechtova ločila različnost nravi, ravno tako različni sta bili tudi obe Stražini hčerki, od katerih je bilo starejši ime Metka, mlajši pa Ančka.
V vesj naglici naj tukaj omenimo, da je po splošni sodbi Bamberžanov rojstno ime Ančka izmed vseh dekliških najlepše in najslavnejše.
Kadar torej, dragi čitatelj, vprašaš v Bambergu kakšno brhko dekle: »Kako Vam je ime, sladki moj angelček?« bo mila sramežljivo pobesila oči, trzala na črno-svilenem pre&pasniku in med lahkim zarde-
vanjem prijazno zašepetala: »I no, Ančka, milostijivi gospod!«
Metka, Stražina starejša hčerka, je bila mala .okrogla stvarca z močno rdečimi lici in prav prijaznimi črnimi očkami, s katerimi je drsko gledala v vzhajajoči ji sončni svit, ne da bi zamežikala. Glede njene izobrazbe in celega njenega značaja se niti za črtico ni dvigala nad ob zorjem rokodelstva. Klepetala je gospemi tetami, rada se je liSpala čeprav brez okusa v pestrih oblačilih; njen pravi element, za katerega je živela in umrla, pa je bila kuhinja. Nobeni, pa še tako izučeni kuharici daleč naokoli ni uspela tako okusno kakor njej zajčja ifi gosja pašteta, v vseh poljubnih žolicah je bila doma, Metina nad vse umetna roka je brez primere pripravila prikuhe kakor, ohrovt, zelje s sirom, ker ji je fini, nevarljlvl čut omogočal, da je zmeeta odločala o večji ali manjši količini masti, in njeni krofi so prekašali najbolj uspele izdelke najrazkošnejše cerkvene proslave.
Oče Straža je bil kaj zadovoljen s kuharsko umetnostjo njegove hčerke in se je nekoč izrazil, da okusnejših gnjatnih rezancev niti knezoškof ne more imeti na svoji mizi. To si je naša dobra Metka tako radostno vzela k srcu, da je kanila poslati knezoškofu na njegov grad In sicer nek praznik ogromno skledo omenjenih gnjat-nlh rezancev. K sreči je mojster Straža Se dovolj pravočasno zvedel za to namero in srčno se amejoč preprečil izvedbo drzke zamisli.
(Dalje prihodnjiiX
$
Robota, 22. novembra 1941.
KABAWANKENBOTE
Stran 3. — Stev. 28.
HrvaŠki letalci se vežbajo v IVemdjl
Medtem ko vea Evropa in vee kulturni Bvet sodelujeta v borbi proti bolSevizmu, ifcUdi nezavisna Hrvatska noče stati po strani Prvi od vseh rodov mlade hrvatske irojsike. so bili letalci, ki so prostovoljno ^topili v službo evropske civilizacije v borbi proti židovako-marksističnemu bolševizmu.
Da pridobe potrebno znanje, so letalci Odšli v Nemčijo, da tam pod vodstvom naj-boljWh nemških letalcev izpopolnijo svoje znanje. Povsod, kjer so živeli in delali, so bili radostno sprejeti. Polkovnik Mrak se je ob svojem povratku v Zagreb izrazil tako-le:
»2e sam prihod v odrejen nam kraj v Nemčiji nam bo oetal v nepozabnem spominu. To ni bil službeni sprejem po predstavnikih vojaških in civilnih oblasti, ampak nas je prebivalstvo iskreno in prisrčno pozdravilo kakor prave prijatelje. Bili smo ginjeni, ko smo videli, da nas pričakujejo tudi najmlajši otroci s cvetjem. Ze prve dni smo sklenili mnoga prijateljstva z nemškimi tovariši-letalci. Vsem je bilo tukaj jasno, da naše prijateljstvo ni povezano samo z občutki osebnih simpatij, marveč s skupnimi nazori, skupnim ciljem in skupno borbo. Tako v službene«! kakor privatnem Mvljenju smo našli v nemških letalcih izvrstne tovariše. Naše delo je potekalo v vzornem soglasju. Zato so tudi uspehi kar naj'boljšL
Seznanili smo se z najmodernejšimi letalskimi aparati ter v vseh potankostih naučili današnjega načina vojevanja v zraku. Nemški učitelji so bili z našimi letalci zelo zadovoljni, kar je vse navdajalo a ponosom. V službenem razmerju smo si stekli zaupanje in pohvalo, v privatnem življenju pa našli iskrene prijatelje. Ne da se dovolj poudariti, kako prisrčno nas je meščanstvo povsod sprejelo.
Vsi Hrvati pričakujejo od naših letalcev, ki so v Nemčiji pridobili dragoceno znanje, največje uspehe v vsakem pogledu. Upam«, je nadaljeval polkovnik Mrit, »da nas v tem pričakovanju ne bodo izneverili. Ponesli bodo po svetu slavo hrvatske vojske in junaštvo hrvatskega narodnega duha. Stopili smo v vrste ostalih prosvetljenih in kulturnih narodov sveta, da ob boku nemških prijateljev in njihovih zaveznikov obračunamo z lažmi, ki so grozile uničiti sodobno kulturo in civilizacijo.
Odhajajo nove skupine na posebne letalske študije v nemške letalce šole. Hočemo, da bodo vsi naši junaki neba v svojem poklicu kar najbolj pripravljeni. Na ta način bo naša zračna armada usposobljena, da ščiti in čuva poglavnikovo delo in da bo zvesti stražar na svobodnem hrvatskem nebu.«
Medtem so hrvatski letalci že posegli v boje na vzhodnem bojišču in se ovenčali z nevenljivo slavo.
Zeissovi drobno in dalinogledi
Optični instrumenti Zeissove tovarne v Jeni so svetovnoznani po svoji • neprekos-Ijivi dovršenosti. Rsizvoj modemih drobnogledov (mikroskopov) je nerazdružno zvezan z imenom C. Zeissa, ki je bil rojen L 1816. Njegov prvi mikroskop je povečal 120-krat. Mladi docent dr. Abbe, s katerim pe je zvezal Zeiss, je dal tvrdkl trdno znanstveno podlago za izdelovanje optičnih instrumentov. Drobnogledi iz Zeissove delavnice eo bili dobri pomočniki vedi in zdrav-sikom pri »poznavanju in zatiranju kužnih bolezni. Tako se Je tudi slavni zdravnik Robert Koch posluževal Zeissovega mikroskopa pri svojih znanstvenih raziskovanjih.
V začetku je uporabljal Zeias angleško Steklo,-pozneje pa je iznašel dr. Schott novo steklo, iz katerega so izdelovali V Jeni mikroskope, ki so povečali 2.600-krat. To je bil veliki napred^. Univerza je imenovala Zeissa za častnega doktorja in znani zdravnik in učenjak Virchow si je prizadeval, da bi pruska država podpirala proučevanje stekla v jenskih laboratorijih. Nekaj časa nato je bil izdelan v Jeni drobnogled, ki je povečal 10.000-krat,
ryja i. dr. Ribiči in prebivalci obrežnih krajev so si mogli s tem založiti svoje kleti. Veliko posodo z msirzalo je vrglo morje tudi pred vhod vile, ki je last predsednika danskega ministrskega sveta.
Te pijače iz potopljenih angleških ladij so kaj dobrodošle v današnjih časih, ko tako težko dobiš dobro ka^djico.
rfportf
Wien — središče drsalnega Sporla
Kar se tiče drsalnega športa, je bilo mesto Wien že od nekdaj na vodilni višini. Njegove prvake so vabili povsod po svetu, da bi jim poikazali svojo umetnost na drsalkah in dunajsko drsalno šolo so obiskovali učenci iz vseh krajev. Poročajo, da je Kari SchS.fer tudi letos prezaposlen e poučevanjem Inozemskih gostov iz Finske, Norveške, Madžarske in drugih držav. V Wienu bodo letos priredili tudi poseben tečaj za drsalne sodnike.
Vodenje malic je občinska zadeva
s posebno uredbo je bilo ukinjeno staro-katoliško duhovno sodišče v Zagrebu, ki je bilo v bivši Jugoslaviji pristojno za razveljavljanje in sklepanje novih porok za področje vere in vesti. Odredba vsebuje splošno prepoved hrvatski starokatoliški cerkvi, bi še v bodoče posegala v vprašanja ponovnih porok tudi samo za področje vere In vesti. Matice rojenih, poročenih in umrlih pripadnikov hrvatske starokatoliške cerkve morajo v bodoče voditi občinska odnoeno nieetna poglavstlrstva v smislu predpisov o Vodenju matic. Vsi župni uradi starokatoliške cerkve morajo omenjene matice takoj oddati občianskim oziroma mestnim poglavarstvom.	-
Križanka praznuje 20 letnico
Točno pred 20 leti je bila objavljena prva križanka v evropskem časopisju ter si je na mah osvojila svet. Ni je pa iznašel, kakor mislijo ljudje, Amerikanec Surges, temveč je Cisto evropska iznajdba. Nekateri jo spravljajo v zvezo tudi s križarskimi vojnami. Jasno je, da je bila tedanja križanka zelo enostavna, ter se je spopolnila šele v poznejšem času. Danes rešujejo križanke z istim veseljem tako mladi kakor starejši ljudje.	-
Darežljivo morje
' Danski listi poročajo, da so morski toki iti nevihte vrgle v zadnjem času na severno dansko obalo poleg mnogih plavajočih min Hudi velike nuiožine vsakovrstnih predmetov Iz angleških ladij, ki so bile potopljene tr Atlantiku.
Med temi predmeti je omeniti v prvi vrsti jnnoge sode vina in zaboje, ki so bUi polni
awkwg жШжк восШмда жш*, Sim-
Рг e d startom na j užnovzhoda i i т o nt i Na nekem poljskem letaliSču uporabljajo vročezračno peč za ogrevanje letalskih mo-torjev	(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Kustmann, PBZ., Z.)
i


Reichsminister АИ red Rosenber g (Presse Hoffmann, Z.)
C etveronoini tovariši naših vojakov
v st aniščih V posebej izkopanih jarkih so konji spravljeni v zaklonišče, da so zaščiteni pred drobci topniškega ognja. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Kirsche, Sch., Z.)
Finski Športniki na bojišča
Finci zdaj dokazu je jb, da se ne znajo boriti samo na športnem poprišču, temveč tudi v krvavem boju s sovražnikom. Kakor poročajo iz finske prestolnice, so zdaj vsi slovitej&i finski športniki na bojišču. Državni prvak v lahki atletiki, Armas Valste, je na primer poročnik v propagandni četi in je dodeljen radijski službi. Sloviti tekač na dolge proge, Paavo Nurmi, je narednik (Feldwebel) in poučuje v nekem mladinskem taborišču finAe pomožne delovne službe. Olimpijski prvak Iso Hollo se junaško bori na fronti ricupaj s evetovnim prvakom Taietom Maekijem in s slovito trojico metalcev kopja Matti Jaervinenom, Matti Miholajem in Yrj8 Nikkanenom.
Dva najboljša finska lahkoatleta v tro-skoku, Rasjasaari in Neron, kakor tudi najboljša skakača v višino, Kalima in Nieklin in skakača v višino s palico, Lahdesmaeki in Rfeinikka, so oficirji in so izvedli doeedaj na bojišču že marsikatero junaško dejanje.
Fiiiski smučarji se odlikujejo na bojišču — kakor že za časa zimskih bojev leta 1939-1940 zlasti zaradi svojega izrednega čuta za orientacijo. Eden teh smučarjev, Olli Remes, je bil pred kratkim odlikovan z Mannerheimovim križem, najvišjim finskim vojaškim odlikovanjem. Tudi Peka Nijemi, pravljični borec iz vojne leta 1939, je bil znova poklican k vojaJtom in čaka na ostro zimo, ko bo s svojimi dejanji zopet vzbujal pozornost.
(Fo svetu
Domovinske pravice Slovencev, ki prebi vajo na Hrvaškem. Novi zakonski dekret priznava hrvaško domovinsko pravico onim osebam, ki so iz Slovenije, a stalno prebivajo v hrvaški državi. Iste pravice uživajo tudi oni Slovenci, ki eo bili iz bivšega
staDfltoga omBB# RcWW na BneškA



V severni Aiiiki Direktni streli obrambnega topniStva na napadajoče angleSke oklopnice.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Zwilliag, HH.,
z.)i


Zasneženi avtomobili v vojaškem parku avtomobilov Tukaj se avtomobili oborožene sile in orožja ff, ki so jih privedli v popravo, predvsem očistijo od snega, nato pa od strokovnjaSkih rok zopet pripravijo za vožnjo.
\
stran 4. — Štev. 28.
KARAWANKEN«BOTE
Sobota, 22. novembra 1941«
Gospodarstvo
SpIoSna pošina služba s S&dkSrnlen dopuščena brez ojiejilve
Po ukinitvi posebnih določil za paJtetno službo iz priključenih pokrajin Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske, v katerih je bilo predvideno, da se morajo pridodati inozemske spremnice, carinske deklaracije o vsebini itd., je sedaj splošna paketna služba s temi pokrajinami po nemških predpisih za poSiljatve dopuščena brez vsake omejitve. Istočasno je bila dopuščena tudi splošna služba za zavojčke med temi pokrajinami in ostalim ozemljem Reicha po notranje državnih predpisih za pošiljanje in pristojbinah. Nadalje je bila ukinjena dosedanja omejitev najvišje teže pisemskih pošiljk splošnega prometa do 500 gramov.
]1еш.^ко-готпп$ка delniška dražba za železarsko industrijo
Pri reorganizaciji romunske težke in obo-roževalne industrije, izvršene v zadnjih mesecih, je sodelovala v odlični meri nemška težka industrija. Pred tedni je bila ustanovljena Romunsko-nemška delniška družba za železarso industrijo z glavnico 150 milijonov lejev, pri kateri je vpisal polovico delnic nemški državni železarski koncem >Reichswerke Herrmann Goring«, drugo polovico pa je vpisala romunska država. Ta nova družba je prevzela vodstvo obeh največjih železarskih podjetij »Reši-ca« in >Malaxa«. S tem v zvezi je bila povečana tudi nemška udeležba pri železarni »Rešica« od 7 na 20%. Ta železarna ima svoje obrate v romunskem Banatu, kjer v majL-.em obsegu tudi pridobiva železno rudo, Doslej je podjetje uvažalo na leto okrog 80.000 ton železne rude iz Bosne (Pri je-dor). V bodoče pa bo skušalo v večjem obsegu uporabiti železno rudo iz svojih rudnikov, čeprav vsebuje manjši odstotek železa. Lastno proizvodnjo bodo dvignili na 5000 ton rude mesečno, vrhutega bo železarna dobivala železno rudo (400 do 6000 ton mesečno) iz državnega rudnika »Hu-nedoara« in iz rudnikov, železarskega podjetja Titan-Nadrag-Calan, — Za izvedbo tega programa je predvsem mišljeno nemško sodelovanje, z«lasti glede pridobivanja železa iz manjvrednih rud, kakor se pridobiva v želeparnih »Reichswerke Hermann G6ring«.
Važna vloga ladjeplovnih družb pri izgraditvi Hrvaške
Po zlomu Jugoslavije je veliko ladjeplov-nih družb izbralo Zagreb za svoj sedež in se tukaj dalo vpisati v trgovske registre. Najnovejši tak primer je bil pri Svobodni ladjeplovni delniški družbi Topič z delniško glavnico 14,4 milijonov kun. Položaj hrvaških ladjeplovnih družb je najbolj karakte-riziran s tem, da ne morejo svobvdno razpolagati s svojimi ladjami niti si nabaviti novih. Njihova glavnična moč bo torej pri izgradnji hrvaškega gospodarstva predvidoma imela veliko vlogo. Razen tega vidika je za te delniške družbe najugodnejše, ako si izberejo sedež v Zagrebu.
o izkaznicah za obleko pri nas In drugod
Izkaznice za obleko so uvedli po nemškem vzorcu že v mnogih državah. Način racioniranja oblačilnih predmetov je v glavnem povsod isti.
Dip rclnflp Тгсиђв
hot mom on d#m klciotn K*H Er
lit vergnug(,Kot gut«nApp«tit und td^ldHgui Alto ollet Z«tditn dtr Of lundhvit Di# MuH«r gib* Sm
NESTLE KINDERNAHRUN^y
h*rg«it*IH ouf den eeitondttH"** ^es W*it«nkorn«s. b*st«r Alp«n< vollmild* uod Zud»«f onfer Zuioti kno(h#n' und blutbiidnnder Solxo %ind d#nVltemln«n d«i l#berkon$.
VAv*rklAclUd> dvrdt dl#
Ntttif WIen Aktie^tMllMhaft
V/*#m I BibV'UroB« 11

V	Nemčiji imamo pet vrst izkaznic, ki se glase na posamezne osebe in so različne z ozirom na starost in spol dotičnika, na čigar ime so bile izdane. Pretekli mesec so uvedli še šesto vrsto izkaznic, ki velja za otroke do enega leta starosti. Za te jih namreč dozdaj ni bilo. Vsaka izkaznica je veljavna samo za tisti delovni razred potrošnikov, ki mu pripada naslovljenec.
Izkaznice v Italiji se razlikujejo med seboj z ozirom na starost in spol tistega, na čigar ime se glase, ter olgovaraijo v ostalem načinu racioniranja v drugih državah, Švica ima pet vzorcev posamičnih kart, ki so z ozirom na spol lastnikov spet drugačne, Način racioniranja obleke je drugače isti kakor pri nas.
V	Islandiji so uvedli štiri vzorce izkaznic za obleko, glaseče se na posameznike. Tudi tu veljajo za moške drugačne izkaznice kot pa za ženske in za odrasle spet drugačne kot za otroke. Vse drugo kakor v Nemčiji.
Belgija je v celoti prevzela nemški način oijiejitve porabe oblačilnih predmetov in ima prav toliko vrst izkaznic.
V	Franciji imajo štiri različne vrste kart za obleko. V glavnem je vsa stvar urejena-vsaj približno tako kakor v Nemčiji,
JRatc gospodarske novice
Tarifa za prevoz blaga na nemškem jugovzhodu. Iz Zagreba poročajo: Ze nekaj dni se vršijo v Zagrebu seje komisije, ki ima nalogo, da izdela tarifo za prevoz blaga med Nemčijo in jugovzhodom. Člani komisije so predstavniki hrvašlcih nemških, madjarskih, bolgarskih, grških in srbskih železnic. Tarifa naj bi obsegala šest različnih delov, od katerih bo v Zagrebu dokončan samo prvi, ki vsebuje splošna določila. Ostali deli ustanavljajo uradno kilometrsko razdaljo med postajami Nemčije in Protektorata in onimi različnih držav na jugovzhodu.
Kontrola denarja na Hr\'aškem. Po novi odredbi je hrvaški zaklačini urad opravičen pozvati vsako osebo ali tvrdko, ki je predložila dinarske bankovce v svrho zamenjave za kune, d§ doprinesejo dokaz, da so ti bankovci ali že prej bili njihova lastnina, da so jih tukaj zaslužili, ali da so jih na zakonit način prinesli s seboj iz inozemstva. Isto velja za vse pologe denarja po 10. aprilu, ki jih je banka izmenjala.. Ako se ta dokaz ne posreči, se bo domnevalo tihotapstvo in denar se lahko zapleni. To določilo ne velja le za preteklost, ampak tudi za bodočnost.
Strožja kontrola živil v Beogradu.
Kakor poročajo iz Zagreba trpi preskrba Beograda in Srbije zelo zaradi spletk špekulantov, ki se pa ne nahajajo samo med mestnim prebivalstvom, ampak tudi med kmeti. Cene dosegajo v zakotni kupčiji neizmerne višine. Posebno velja to za drva in za mlečne proizvode kakor tudi za mast. Medtem ko je bila cena za mast v oktobru določena z 80 Din za 1 kg, jo sedaj pod roko prodajajo po 200 Din. Sirovo maslo je po 260 do 300 Din. Tudi cen mleka ne zmorejo več. Zato delajo na tem, da bi vse kršitve zakonov o najvišjih cenah kaznovali Čim najstrožje, če potrebno tudi po določilih o naglem sodišču. Pri tej akciji računajo tudi na sodelovanje nemških vojaških oblastev.
Romunska letina pšenice je skoraj podvojena
Romunija razpolaga po predležečih pregledih letin v tem letu z dobro letino pšenice. Čeprav je država postala manjša, je znašala letošnja letina 24,6 milijona dz proti okroglo 13 milij. dz v lanskem letu, to pa zaradi tega, ker je bila letos obdelana večja površina in so bili tudi doseženi višji donosi na hektar. Letino koruze cenijo na 46 milij. dz proti 42 milij. dz lanskega leta in za ljudsko prehrano tudi važno letino fižola na 1,55 milijona dz proti 0,88 milijona dz lanskega leta. Napram lanskemu letu se je skoraj podvojila tudi letina sončnic, ki znaša-2,7 milijona dz proti 1,33 milijona dz lanskega leta. Zaradi ugodne letine pšenice so se izdatno izboljšali izgledi za preskrbo s kruhom v tekočem gospodarskem letu. Po sedanjih določilih, po katerih odpade obveznost primešanja konizne moke, bo krušna moka obstojala iz 89% pšenične moke, 1% otrobov in 10% ječ-
шедохб аД rWa ^
Iz podroila gospodinje
Jajca ne pokajo,
če damo v vodo, v kateri jih kuhamo, malo soli. Ce 80 jajca počena, jih lahko vseeno skuhamo, če jih trdno zavijemo v svileni papir. Pristaviti pa jih moramo v hladni vodi.
*
Drobna navodila za likanje
Tudi likanje je umetnost, ki se jo mora znati. Ni dopustno, da bi se vsak kos perila ali obleke likal z vročim železom. Bombaže-vina in umetna svila morate biti prej popolnoma suhi, nego.pridete v dotiko 2 vročim železom, sicer dobite leak. Naravna svila in volna pa se sme likati le v srednje vlažnem stanju, ker drugače dobite madeže vsled ožiga, ki se le težko zopet odpravijo. Platno bo lepo zlikano, če je bilo prej nekoliko Skrobljeno.
*
Kako si pomagamo pri močnem utripanja srca po noči?
Zoper ponočno utripanje srca učinkuje zelo pomirjevalno posladkorjena voda s ci-troninim sokom. Eden do dva kozarca te tekočine bodeta v večini primerov imela
zaželeni uspeh. Poskusite enkrat!
*
Čiščenje naših kokosovih tekačev
Pred vsem jih na obeh straneh dobro iztepemo, nakar jih poškropimo z vodo in obdelujemo s krtačami, ki jih moramo vedno znova pomakati v tekočino, kateri smo dodali sode in raztopljenega mila. Posušiti jih moramo na prostem zraku.
vrste topola in ga lahko že čez par let posekajo kot dozorelo drevo.
Za primerjavo naj omenimo, da potrebu« jeta smreka ali borovec 100 do 200 let, preden sta popolnoma dorasla, bukev 140 let, hrast pa 160 let. Nove vrste topol pa je prava lesna tvomica. Njegov les je dober za najrazličnejše panoge obdelave, za pohištvo, za izdelovanje kovčegov itd. Razeij tega sadimo topole lahko kot okrasna drev^^a po mestnih parkih in ob cestah.
Od kda) imamo liišne številke?
Pred stoletji so imele hiše imena svojih lastnikov. Za manjše kraje so te označbe zadostovale in ni bilo nikakih težav, drugače pa je bilo po mestih, kjer si moral dolgo iskati in povpraševati, preden si našel kakšnega manj znanega človeka. Začeli so torej razmišljati, kako bi se iskanje ljudi po me-stith olajšalo, zlasti tudi zato, ker je imelo mnogo meščanov enaka imena. Spomnili so se številk in tako je dobila vsaka hiša svojo številko. Vrhu tega so dobile tudi ceste in ulice svoja imena. Ostala pa je do današnjega dne navada, da vsaj nekatere večje hiše po mestih in trgih in skoro vse hiše v vseh imenujemo po lastniku ali pa s posebnim domačim imenom. — Preteklo je ravno tristo let, kar je uveden običaj, da se hiše zaznamujejo z zaporednimi številkami.
Voda od fižola in riža je dobro sredstvo za pranje svetlih volnenih stvari, zastorov, nežnih svilenih tkanin itd. V litru vode kuhtoio 10 gramov riža ali belega fižola. Vodo odcedimo in Se v mlačno damo stvari, ki jih hočemo oprati in jih pustimo v njej 2 do 3 ure, ali pa jih pere-mo tako, da vodo le izžemamo iz njih ter jih nato v sveži vodi izperemo. Zavese pe-remo v dvakrat razredčeni vodi: isti riž namreč skuhamo Se enkrat, nato filtriramo in razredčimo.
*
Madeže čme kave
odstraniš iz svilenega blaga, če jih opereš v vodi, kateri si dodala nekaj govejega žolča. Sicer je pa bolje, da kavo popijeS,
kakor da jo zliješ po obleki.
*
Umivalne krpe postanejo sčasoma sploake. Operemo jih v vodi, ki smo ji primešali jesiha in sol-" Na ta način postanejo spet hrapave in be sposobnost vsrkavanja.
Recepl za zakonsko sre{o
Trem žličkam dobre volje se primeša slcodelica uvidevnosti, nato pride delec smisla za humor, 20 kapljic vljudnosti, četrt litra zvestobe in zrnec koketnosti. Vse to se počasi pomeša ter zmerno začini s taktom in zaupanejm. Ре%е se v zmerni, toda trajni vročini. Paziti je treba, da ogenj v peči ne ugasne. Ko je spećeno, se posuje в kristalčki nežnosti ter okrasi z zelenimi listki sveže simpatije.
Ta jed je preračunana točnv na dva človeka, ne priporoča se pa servirati jo gostom.
Kolo na ladro
v Kopenhagenu je bil te dni predmet splošne pozornosti mlad danski inžener s svojevrstnim kolesom. Na krmilu je imel pritrjeno jadro, s katerim je izrabil sleherno sapo in dosegel po 15 do 18 km brzine, ne da bi kolo sam poganjal. Kolo tehta 19 kilogramov. Inženir namerava pričeti z izdelovanjem takih koles v serijah. Odjemalcev bo imel dovolj že samo na Dancem in na Švedskem, kjer že sedaj odpadeta po dve kolesi na vsakih pet prebivalcev.
Hitra rast topolov
v MUnchenbergu v marki Brandenburg deluje »Kaiser Wiihelm-Forschungsinstitut« (raziskovalni urad), kateremu se je posrečilo že marsikaj, kar je prineslo tam zaposlenim učenjakom sloves »milnchenberikih čarovnikov«. Zdaj so s križanjem nemškega, ameriškega in sibirskega topola dobili novo dravoL M raate dvakrftt ШМЈ# б&ЈШДДД#
Beiunsnrapman
mas wit effen und ttinl^en, mup licaftig unb muqig fdn, bamit tDic f^aft unD luft 3u unfecet fdimecen prbcit bchailcn. ^
Und die fdione Elbe unfeuc fieimat gibt uns, шав mit bcQUdien. fieiden und lOthenj }uni Stec3. Und ooc allem dasj ticdftige Rom, den goldeneti Boggen. Uacaus boAen wir unfec lagliches Bcot. pus dem Utelil oom ooiien Rom. ђесзц hoft, hemig und mit mOcsig gecofletec Rinde hommt es }ц {edec ITlaliljeit ouf den Tifd]^ Und mas uns belm Bcot fo meet und lieb ift, die Rcaft und die ШЦгзе, moiien mic beim Gettanh nid]l miffen.
Seshalbtrmhtinan
bei uns den	den Perl-
toggenhaffee. fflie unfet Đtot ift et aus dem guten und ooU ten Rom unfecec #*ei: beceitet. 3n einet fobcih mit alien Eln-tiditungen modeme: ledenih mitd et fodioetftfindig und fotgfoitig getoftet. Damit mic dacaus unfec taglldjes Gettdnh modien iionnen. Das fo ift, mie ^mlr es haben mollen: htoftig, mut3ig, hemhaft
W)Ota, 22. novembra 1941.
KARAIVANRENBOTE
stran 5. — Stev. 28.
Zaobljuba prvih članov KVB
Nad 15000 članskih izkaznic je bilo izročenih v okrajnih mestih
Preteklo nedeljo so v treh okrajih Sud-kamtna Bezirksfiihrerji na svečanih prireditvah prvim članom KVB izročili njihove članske izkaznice. Ko so bili kot prvi sprejeli članske izkaznice Ortsgruppenfiihrerji, so nadaljnje izkaznice bile v prvi vrsti izročene raznim nemškim rojakom in činov-nikom Ortsgrupp Krainburg, Radmanna-dorf in Stein. V teh treh okrajnih mestih je bilo pri teh slovesnih zaobljubah hkrati sprejetih še več članov. Posamične slovesnosti so povsod potekle dostojno.
I.	Slovesna ura v Krainburgu
V	Krainburgu je bila kinodvorana prenapolnjena. V obeležju godbenih komadov Wehrmannschaft-godbe in pesmi pevskega zbora učenk je slovesna ura ob prisotnosti častnih gostov dostojno potekala. Otvoril jo je Pg. Fischer, Ortsgruppen-fuhrer iz Krainburga, na kar je govoril Be-zirksfuhrer Pg. Samonigg. V svojih izvajanjih se je dotaknil bojev Rcicha proti bolševizmu. Izvajal je med drugim tudi, da se ima tukajšnje ozemlje in njega prebivalstvo zahvaliti naglemu , oprijemu pesti jiemške oborožene sile, da so jim bile prihranjene grozote vojne. S skupnim d zlom v^eh, bo ta dežela, ki je sedaj postala del Kamtcna, zonet doživela povdig. Prebivalstvo bo deležno vseh socialnih pridobitev, ki jih je ustvaril nacionalno-socialistični Reich.	I
Prvo zborovanje je končalo z izročitvijo večjega števila članskih izkaznic in znakov na nemške rojake in činovnike Orts^rupoe Krainburg. Ostalim članom bo^o članske izkaznice izročili Ortsgruppenfiihrerji.
Apel v Radmannsdorfu
V	Radmannsdorfu je bil povabil Bezirksfiihrer Pg. K o 11 n i t z sodelavce
in nemške rojake k apelu v sejni dvorani političnega komisarja. V svojem nagovoru je pozval sodelavce, da naj sedaj kot člani KVB in kot činovniki požrtvovalno izvršujejo njihove dolžnosti do Fiihrerja in naroda. Povdaril je, da je v prvi vrsti storjeno delo merilo za oceno vsakega posameznika.
Bezirksgeschaftsfiihrer Pg. H a s h o 1 d je v nedeljo na apelih, ki so vsakikrat obsegali več blokov, večjemu številu članov izročil članske izkaznice. Pri teh apelih se je hkrati poslovil v svoji lastnosti kot Orts-gruppenfiihrer in predstavil svojega naslednika inž. Baeblerja, ki je sedaj prevzel vodstvo Ortsgruppe v Radmannsdorfu.
Zaobljuba članov v Steinu
Dvorana KVB doma v Steinu je bila ob priliki slovesnega »prejema članov slavnostno okrašena. Prišlo je bilo 160 mož in žen, ki jim je Bezirksfiihrer Just izročil člansike izkaznice in znake. Osredje te svečanosti, ki je dobila svoje obeležje po godbenih izvajanjih, je bil govor Bezirks-fiihrerja.
Ko je uvodoma navedel besede Fiihrerja, je Bezirksfiihrer povdaril, da najde zopet zaupanje in da se zato izročijo onim, ki so se ob'Tiili na KVB. znaki in članske izkaznice. Sprejem v KVB jim prinaša pravice hkrati pa tudi dolžnosti. Najvišja dolžnost je pa ohranitev nemškega rodu.
Govoru Bezirksfiihrerja je sledila zaprisega novih članov KVB, ki so prejeli potem znake in članske izkaznice. Podavši roko so obljubili zvesto izpolnjevane j dolžnosti. Godbeni komadi so zaključili dojmljivo slavnost, ki je za 160 mož in žena pomenila prvi korak v novo bodočnost.
1ШШп delovanje HUB u Hrainburgu
Poučna zasedanja okrajnega vodsta in njihovih uradov
Pretečeria nedelja le bila v znamenju KVB. Bezirksfiihrer Pg. Samonigg je I'll poklical svoje Oirtsgruppenfiihrerje k Pifvemu zborovanju članov v Krainburgu, da jim pokažSi kako se mora upravljati praktično delo. Udeležba na tem zborovanju, (o katerem poročamo na drugem mestu) je zborovalcem na podlagi praktičnega primera dala vpogled v en del področja njihovih nalog. Bezirksfiihrer je nato povabil Ortsgruppenfiihrerje k pregledu novega otroškega vrtca urada za ljudsko blaginjo v KVB in podal svojim so-trudnikom kratek odlomek iz nacionalno-socialističnega hotenja in ustvarjanja KVB. To z največjo ljubeznijo ustvarjeno kraljestvo otrok je bilo povod za neomejeno občudovanje obiskovalcev. Po končanem pregledu so se Ortagrukppenfiihrerji zbrali k službenemu razgovoru v mestni sejni dvorani. Bezirksfiihrer je svojim Orts-gruppenfUhrerjem dal smernice za njihovo delo, pri čemer je posebej obravnaval zbo-
feOiNWi'AGS- u. NACHiDIENST der Apotheken in Krainburg
von 22. ble 29. November
MR. M. RAUCH
Razvoj ženske skupine KIB
BundesfrauenfUhrerin je govorila pri prvih apelih
Ženska skupina KVB deluje neumorno na ustanovitvah Ortsgruppe. V le te že vpoklicane Ortssruppenfuhrerinen KVB so si poiskale svoje sotrudnice, voditeljice oddelkov, celic in blokov. Kadar je štab so-trudnic popolen, se pozovejo vse Ž3ne k prvemu apelu sotrudnic, ki jih poduči o icljih in poteh ženskega dela.
BundesfrauenfUhrerin Maria Goritsch-nig je na takih prvih apelih vsem sotrud-nicam razložila njihovo bodoče delo in to v Ortsgruppah Habern, Kropp, Bresnitz, Lengenfeld, Meistern in Kronau. Žene so napeto sledile njenim izvajanjem. Lastne misli in predlogi o tem, kar vse nameravajo podvzeti v svojih Ortsgruppach, so pokazali, da se žene z veseljem in z velikim zanimanjem lotijo dela. Predviden je tudi že prvi apel za nadaljnje Ortsgruppe ,tako da bodo temeljne smernice ustanovnega dela kmalu prodrle tudi do zadnje vasi.
rovanja, ki se bodo v bližnjem času vršila, in izdajo Članskih izkaznic. Ob zaključku je sledilo skupno kosilo.
Vodja Wehrmannschaftastan-d a r t e ObersturmbannfUhrer K u s c h e r je bil za ta dan vpolical S2 FUhrer-anwarterjev iz področja Wehrmannschafts-standarte Krainburg k zaszdanju, da jim obrazloži namen in cilje Wehrmannachaften in jim da ogrodje za njihovo bodoče delo.
Socialni urad KVB je imel sejo za obratovodje ter za socialne upravitelje obratov in krajevne upravitelje. V dveh predavanjih je bil dan pregled o celotni organizaciji KVB in njegovih nalogah na vseh področjih kakor tudi o bodočem dolu Orts- in Betriebssozialwalterjev. Ospredje zasedanja je tvorilo predavanje Bundes-sozialamtsleiterja Pg. Bergerja o obratni skupnosti in o njenem pomenu ter smotru. Povdaril je, da morajo biti obratovodje in uslužbenstvo zvarjeno v obratno skupnost, ki jo morajo pri skupnem delu imeti vedno pred očmi kot skupni cilj. Vzgo-jevati ljudi k taki skupnosti v obratih, je naloga socialnih upraviteljev obratov. Ob zaključku zasedanja sta se predvajala filma »Lepota dela« in »Radosti odmora«, ki sta podala sliko o življenju nemškega delavca.
Kako se pridobi nemško državljanstvo
Podrobnosti in odredbe
V naši zadnji številki smo poročali o odredbi ministrskega sveta za državno obrambo glede pridobitve nemškega državljanstva v osvobojenih ozemljih Koroške in Kranjske ter Spodnje Štajerske. Kot dopolnilo navajamo še sledeče podrobnosti iz te odredbe:
Nemškodržavljanstvo pridobijo 2 veljavnostjo od 14. aprila 1941 bivši jugoslovanski državljani nemške narodnosti, ki so tega dne prebivali v osvobojenih pokrajinah Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske ali imeli tam svoje bivališče in oni nem. šlU rojaki, ki nimajo nobenega državljanstva, a eo tega dne bivali v osvobojenih ozemljih Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske,
N emško državljanstvo na preklic pridobijo bivši jugoslovanski državljani nemške ali sorodne krvi kakor tudi csebe brez državljanstva nemške in sorodne krvi, ki so dne 14. aprila 1941 prebivali v osvobojenih ozemljih Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske.
Zaščitni deželjani nemške države so bivši jugoslovanski državljani, ki so dne 14. aprila 1941 bivali v osvobojenih pokrajinah Spodnje Štajerske, Koroške in Kranj-ske in ki niso pridobili nemškega državljanstva na podlagi §§ 1 in 2 ali ki so ga pozneje izgubili vsled preklica. Predpogoj za svojstvo zaščitnega deželj&nstva je bivališče v tuzemstvu.
Pogreša se dele
Tri leta stari sinček gospoda pl. Wut-ћеиаиа iz Wiena je v nekem trenutku, ko niso pazili nanj, sredi avgusta tega leta izginil v Velden na Worthersee. Prvotna domneva, da je otrok padel v jezero in utonil, se očitno ne obistinjuje, ker so morski potapljači z vso skrbnostjo preiskali v jezeru vsa v poštev prihajajoča mesta kakor tudi v daljnji okolici. Razne okolnoati dopuščajo sklep, da je neka neznana oseba prinesla otroka v SUdkamten in ga tam dala v oskrbo. Starši otroka so določili visoko nagrado tistemu, ki otroka najde. Ravno tako bo dobro nagrajeno vsako iz-vestilo, ki pripomore do tega, da se otroka najde. Mali Hansi pl. Wuthenau je plavo-
las ,modrih oči, na levem licu ima jamico. Njegovo oprsje je na levi. strani nekoliko vtisnjeno. Poročilo naj se naslovi na županstvo ABling.
Jz dom&vine
Krainburg. (Zborovanje smučarjev.) Radi predstoječe smučarske tekme se pozivajo vsi smučarji, bivajoči na ozemlju okraja Krainburg, da se gotovo udeležijo sestanka smučarjev, ki se vrši v soboto, dne 22. novembra ob 19,30 uri v prostorih Wehrmannschaftsstandarte Schil-lerstrasse št. 1, H. nadstr. v Krainburgu.
Krainburg, (Poštni urad v novem poslopju.) Te dni se je preselil poštni urad v novo poštno poslopje, ki stoji nasproti hotela Evropa. Uradni prostori so lično izdelani in primerno urejeni, tako da se poštni promet odvija brez trenja.
Radmannsdorf, (Apel za vodje Wehrmannschaften.) Vodje Wehr-mannschaftsstandarte Radmannsdorf so bili z njihovimi sotrulniki pozvani k apelu-v Radmannsdorfu v svrho priprave za nadaljnje delo. O nalogah vodstva je govoril TruppfUhrer Ar z t m a n n, o nalogah uprave vodja uprave Rottenfiihrer L e y p o 1 d. Predavanjem so na športnem igrišču sledile redovne vaje, ki so se vse odvijale brezhibno. Apela so se prvikrat udeležili tudi Sturmfiihrerji iz krajev Neumarktla z njihovimi sotrudniki.
ABling. (Mladostni ta t.) Nek komaj 14 let ^tari poljedelski delavec je pred kratkim na skrivnem zapustil službo. Kmalu nato je njegov delodajalec opazil, da mu manjkajo ena zlata zapestna ura, tri srajce za dečke in en par čevljev. Zandarmerija v AOllngu je izsledila tatu; ukrademo blago je bilo skoraj v celoti lastniku vrnjeno.
ABling. (Gradnja kanala.) Poleg cestnih popravil se s posebno pažnjo izvršujejo dela kanalizacije. Tako se sedaj gradi kanal y Braischitsch- in Adolf Hitler-strasse.
ABling, (Boksarska prireditev.) V nedeljo bo v dvorani kina Radio prirejena boks-tekma med bolcsarji B. C, Wieden, Wien in med našo boksarsko skupino, ki bo ojačena s tremi boksarji KAC-a,
Stein. (Obisk GauschatzmeIstra.) Tei dni je Gauschatzmeister St r u t z v spremstvu vodje finančne uprave KVB Stein-bergerja dospel na kratek obisk v Stein. Gauschatzmeister je z Bszirks-fiihrerjem J u s t o m pregledal bodoči dom okrajnega vodstva KVB, ki je pred do-vršitvijo. Dal je še zadnje pobude in navodila za izgraditev stavbe.
Goriach. (Službeni apel.) Pred kratkim se je v domu KVB vršil službeni apel Ortsgruppe KVB. Vodja Ortsgruppe Alojz Ambroschitsch je svojim so-trudnikom predaval o življenju in delovanju Fiihrerja.
Die feine Mafiwerkstatte
UascUe-fHedeMUiius
Rosi KBnlg
Klagenfurt, Bahnhofstr. 7
И*' "	• •
. ...................
•* ... • .•••••••«' .• ••
. • ..........•
i


"'■''•'iVkV;.V,t


'i ум»>Л
BwWWk'-'i

aUUViiiiij'i';.'««"'''
\. .v"'.'.'Х'У'Л^	, .%y"У.
.. .." Y
Stran в. — Stcv, 28.
KABAWANKENBOTE
Sobota« 22. novembra 1941^
Dr. F. J. Lukas
Izrežite! Hranite!
рЈ^аМш1&
meikodhjelt
25. LEKCIJA
I. ich kaufte .du kauftest er kaufte wir kauften ihr kauftet
ich.rauchte du rauchtest er rauchte wir rauchten ihr rauchtet
sie kauften sie rauchten
П. 1. Ich muBte zur Post gehen. 2. Du machtest eine Kur. 3. Ich hatte keinen ReiscpaB. 4. Kari hustete stark. 5. Das Publikum folgte mit Begeisterung dem Wettkampf, es klatschte Beifall. 6. Wir horten einen interessanten Vortrag im Rundfunk, 7. Sie hatten einen neuen Hut. 8. Ihr wolltet nicht mit dem Zug sondem mit dem Auto fahren. 9. Die Arbeiter rauchten in der Arbeitspause ihre iibliche Pfeife.
m. 1. Hotel sem sestro presenetiti in kupil sem ji harmoniko. 2. Danes je zopet mrzlo. 3. Želel mi je dobro potovanje in mnogo zabave v Wienu. 4. Obvestili smo naše znance po brzojavu o našem prihodu v Graz. 5. On sicer ne stanuje v moji cesti, a skoraj vsak dan ga srečam v avtobusu. 6. Naš prijatelj Albert rad pripoveduje par duhovitih dovtipov. 7. Soba, v kateri smo stanovali, je bila lepa in prostorna, žalibog pa ni bilo tekoče vode. 8. Ta velika ženska ročna torba je bila še prav poceni, stala je samo 21 RM. 9. Najlepše vreme na potovanju smo imeli ob reki Rhein. 10. Ves večer smo se pogovarjali o prav zanimivih stvareh.
Važni nepravilni glagoli
Nedoločnik	2. oseba sed, časa
geben	du gibst
essen	du iBt
messen,	du miBt
lesen	du liest
sehen	du siehst
treten	du trittst
vergeeeoD	du vergiBt
bitten	du bittest
sitzen	du sitzt
liegen	du liegst
stehen	du stehst
tun	du tust
Pretekli čas	delež, pretek, časa
ich gab	gegeben
ich aQ	gegessen
ich maB	gemessen
Važni nepravilni glagoli
Pretekli čas delež, pretek, časa
ich las	geleaen
ich s ah	gesehen
ich trat	getreten
ich vergaS	vergeeeen
ich bat	gebeten
ich saB	geseesen
ich lag	gele^ren
ich stand	gestanden
ich tat	getan
tJbiingseStze: 1, Wae gibst Du mir fiir diese seltene Marke? Ich gebe Dir dafiir zwei Marken von China. 2. Er gab mir zwar kein Geld aber einen guten Rat. 3. Ich habe nichts verlangt aber er hat mir alles ge-geben. 4. Dieser Faulpelz ilSt den ganzen Tag und arbeitet nichts. 5. Er alE nur ein Stiick Brot. 6. Der Geometer miBt die Ent-femung mit einem Spezialinstrument.
7.	Ich habe den Kasten gemeseen, er ist 2 Meter lang, 1,50 m breit und 60 cm tief.
8.	Er liest die halbe Nicht, das schadet seinen Augen, 9. Ich las Ihr Schreiben mit groBtem Interesse und danke Ihnen herz-lichat dafiir, 10. Ich bedauere sehr, aber dieses Buch habe ich noch nicht gelesen. 11. Siehst Du mich? Nein, ich sehe Dich nicht. 12. Ich kann Ihnen alles erz&hlen, Weill ich es mit eigenen Augen sah. 13. Einen so schGnen Film habe ich noch nie gesehen. 14. Er tritt leise in das Zinmier und nimmt das Buch aus dem Schrank. 15. Mein Kamerad trat sofort neben mich und k&mpfte an meiner Seite. 16. Kannst Du gamicht denken? Du vergiBt alles! 17. Er vergaB wieder einmal das Licht ab-zudrehen und muBte Strafe zahlen. 18. Ha-ben Sie die Uhr gekauft? Entschuldigen Sie, aber ich habe ganz darauf vergessen. 19. Die Mutter sagte: So, und jetzt Karli bittest Du den Vater um Verzeihung! 20. Ich bat ihn, mir 1000 RM zu leihen. Er tat es nicht. 21. Wo waren Sie? Ich war bei meinem Chef und habe ihn um einen Vor-echuB gebeten. 22. Er saB auf dem Pferd wie ein Stock fflld alle lachten. 23. In wel-cher Reihe sind Sie im Kino gesessen? In der zwei und zwanzigsten. 24. Er lag den ganzen Tag in der Sonne und freute sich des Lebens. 25. Wo ist das Buch gelegen? Es lag in der untersten Reihe. 26. Der Kasten stand friiher in einer anderen Ecke aber wir haben ihn umgestellt. 27. Ich bin im Autobus 2 Stunden gestanden und bin sehr mlide.
-0#0-
Beim Schuhmacher
Ich bringe Ihnen hier zwei Paar Schuhe zum Ausbeseem. Dieses Paar sollen Sie doppeln, bei dem anderen sind nur die Ab-satze zu richten.
Wollen Sie Gummi- oder Lederabsatze ?
Das ist mir vollig gleich, das кбппеп Sie machem, wie Sie wollen. Aber vorne an den Spitzen geben Sie bitte ein Eisenpl&tt-chen darauf, die Spitzen trete ich n&mlich sehr schnell ab.
Ich kann Ihnen raten, auch auf den Abeatz Eisenplattchen machen zu lessen.
Gut, machen Sie auch das. Dann wollte ich Sie noch etwas fragen. Fertigen Sie Bergschuhe nach MaB an?
NatUrlich, wenn Sie wollen, кбппеп wir gleich MaB nehmen.
Bis wann kann ich die Schuhe abholen?
Die Reparaturen kbnnen Sie schon Ubermorgen abholen aber die neuen Schuhe werden vorauseichtlich erst in etwa drei Wochen fertig sein, da ich jetzt sehr viel Arbeit habe. Zwei meiner Geeellen sind n&mlich eingerUckt.
Haben Sie einen Schuhstrecker zu ver-kaufen?
Bitte sehr, wollen Sie einen aus Elsen Oder aus Holz?
Welchen konnen Sie mir empfelen?
Das 1st Geschmacksache, es sind beide gut und praktisch.
Gut, dann nehme ich den hBlzemen. Packen Sie mir noch eine groBe Dose schwarze und eine kleine Dose gelbe Schuh-paste ein. Eine Dose Lederfett und zwei Paar schwarze Schuhb&nder brauche ich »uch noch.
Pri čevljarju
Prinesem vam dva para čevljev v popravilo, Ta par podšijte, pri drugem pa popravite pete.
Hočete gumijaste ali usnjene pete?
To mi je vseeno, lahko naredite, kakor hočete. Spredaj mi dajte prosim železca, ker čevlje spredaj neverjetno hitro obrabim.
Svetujem vam ,đa daete železca tudi na pete.
Dobro, naredite tudi to. Nato vas hočem Se nekaj vprašati. Izdelujete težke čevlje (gojzere) po meri?
Seveda, če hočete, kar pomerimo.
Do kdaj jih lahko dobim?
Po popravUo lahko pridete že po jutrišnjem, toda nyvi čevlji bodo šele približno v treh tednih gotovi, ker imam sedaj prav veliko dela. Dva moja pomočn^a sta namreč šla k vojakom.
Imate natezala naprodaj?
Ргевпп, hočete imeti železna ali lesena?
Katera mi svetujete?
Kakor hočete, oboja sta dobra in praktična.
Dobro, vzamem lesena. Zavijte mi tudi veliko škatlo črne in malo rumene paste za čevlje. Potrebujem Se škatlo maže za čevlje in dva para podvez.
Der Schuhmacher macht neue Schuhe und bessert alte Schuhe aus. Wenn die Sohle schadhaft ist, l&fit man die Schuhe doppelii oder, wie man auch sagt beeohlen. Ee gibt Leder- Gummi- und Werkstoff-sohlen. Meistens kauft man die Schuhe im Schuhgeschaft. Man findet hier alle Arten von Schuhen zur Auswahl: Halbschuhe, hohe Schuhe, Bergschuhe mit starken Nageln, Schneeechuhe, Uberschuhe aus Gummi, Abendschuhe, Ballschuhe, Lack-schuhe, Tumschuhe, Laufschuhe, Haus-schuhe, Pantoffeln und Stiefel jeder Art, Zum Anzlehen von Halbechuhen verwendet man meist einen Schuhloffel, Maiui soli nie zu groBe oder zu kleine Schuhe kaufen. Ein Schuh kann noch so schon sein, wenn er driickt, ist es besser darauf zu ver-zichten.
Ein Scherz
Der Herr; Schone Geschichte, Sie rei-nigen den Suppenteller mit meinem Taechentuch!
Der Diener: Entschuldigen Sie, aber das ist mein Taschentuch.
Aufgabe
I. Setzen Sie folgende Satze in die 3. ' Person der Einzahl. (Z. B. keine Ruhe geben — er gibt keine Ruhe.)
1. Einen Apfel esssen. 2. Den Tisch messen. 3. Ein Buch lesen. 4. Einen Bekannten sehen. 5. In ein Zimmer treten. 6. Um eine Gefalligkeit bitten. 7. Auf Nadeln sitzen. 8. Im Bett liegen. П. Setzen Sie folgende Satze in die Ver-gangenheit: (z. B. Der Chef gibt sei-nem Angestellten einen VorschuB — Der Chef gab seinem Angestellten emen VorschuB.)
1.	Wir esaen den Hecht mit GenuB.
2,	Er miBt seinen Gegner von oben bis unten. 3. Er liest jede Zeile in die-sem Buch mit Uberlegung. 4. An die-sem Abend sehen wir uneeren Freund fiir lange Zeit zum letzten Male, 5. Mein Betriebsfiihrer tritt fiir mich in jeder Weise ein. 6. Er vergiBt jedee Mal die Uhr aufzuziehen. 7. Er bittet mich nie umsonst. 8. Mein Hund sitzt zu Hause sicher vor meiner Hauetiire.
9.	Mir liegt wirklich nichte daran. 10. Dieser Kerl Bt«bit inrn immer Im Wege.
11. Er tut immer, was er nicht lassen kann.
Ш. Setze folgende S&tze in die zusammen-setzte Vergangenheit. (Z. B. Ich gab ihm mein ganzes Geld. — Ich habe ihm mein ganzes Geld gegeben.)
1.	Er аВ die Suppe mit gutem Appetit.
2.	Er laB dieses Buch in einer Nacht zu Ende. 3. Er sah alles und verabschie-dete sich. 4. Dieser grobe Kerl trat mir auf den FuB. 5. Ich brachte Dir auch etwas mit, Du siehst, ich vergaB Dich nicht. 6. Er bat mich, ihm zu ver-zeihen. 7. Sie saB traurig in ihrem Zimmer und schaute zum Fenster hin-aus.'S. Er lag wie ein Toter am.Eoden und rUhrte sich nicht. 9, Er stand an diesem Tage schon um 5 Uhr auf.
10.	Es tat mir leid aber ich konnte nicht anders.
W8rter
albdrehen (Ich drehe ab) — odviti, odklo-^ piti, ugasniti (luč)
abholen (ich hole ab — iti po kaj Absatz (Schuhabsatz m) — peta abtreten (ich trete ab einen Absatz) — obrabiti (peto)
anfertigen (ich fertige an) — narediti Appetit (m) — tek Art (w) — vrsta, način auetehen (stand, gestanden, ich stehe auf) — vstati (vstal sem itd., vstal, vstanem) aufziehen (Uhr, ich ziehe auf) — naviti
(uro, navijem).
ausbessem (ich beesere aus) — poprivlti Auswahl (w — izbira Bali (m) (Tanzabend) — plesni večer beide — oba, obe
Bergschuh (m), — težki čevelj (gojzer) besohlen — pobiti Betriebsfiihrer (m) — obratovodja bitten (bat, geboten) — prositi (prosil, -a,
-o sem, je prosil, -a, -o)
China — Kitajsko daraufgeben — dati na kaj doppeln — podSiti Dose (w) — škatlica einpacken (ich packe etn)' — zaviti (za-vijem)
einrilcken (ich rikke ein)'k vojakom ttl, MioioM X mfeo gc№ ћ знхМвоп -
Eisenpl&ttcken (s) — telesce, železna
ploščica Entfemung (w) — razdalja erst (nur) — šele (samo)
essen (du iBt) — jesti (ješ)
Faulpelz (m) — lenuh fragen (du fragst) — vprašati (vprašal)] friiher — prej
geben (du gibat, gab, gegeben) — dati
(daš, dal, -a, o, sem, je dal)
Gef&iligkeit (w) — usluga Gegner (m) — nasprotnik GenuB (m) — užitek Geometer (m) — zemljemerec Geschmacksache (w) — stvar okusa Geselle (m) — pomočnik grob — robat, -a, -o, nevljuden (človek) Halbschuhe (w) — nizki čevlji Hecht (m) — ščuka hinaus — ven hinaussehen — ven gledati holzem — lesen
konnen, konnte, gekonnt — moči, mogel, -a,
-o, sem, je)
Lackschuhe (w) — lakasti čevlji Lederfett (s) — maža za čevlje leid tun (es tut mir leid) — žal biti (žal
mi je)
leihen — posoditi
lesen (du liest, las, gelesen) — čitati (čl« .
taš, čital, -a, -o, sem, je)
liegen (lag, gelegen) — ležati (ležal, a,
-o, sem je)
messen (du miBt, maB, gemeesen) — meriti (meriš, meril, -a, -o, sem, je) mitbringen (ich bringe mit) — s seboj prinesti (prinesem s seboj), pripeljati Nagel (m) — žebelj n&mlich — namreč Pantoffel (m) — copata praktisch — praktičen Rat (m) — svet raten — svetovati Reparatur (w) — poprava richten — pripraviti rlihren (sich) — premakniti se schadhaft — poškodovan Schuhband (m) — podveza Schuhiaffel (m) — naanivnik Schuhpaste (w) — maža za čevlje Schuhstrecker (m) — raztezalo sehen (du siehst, »ih, geeehel) — videti,
(vidiš, videl, -a, -o. тлга. Je)
sitzen (saB, gesessen) — sedeti (sedel, -g
-o, sem, je)
Sohle (w) — podplat Spezialinstrument (s) — posebno orodje Spitze (w) '— konica
stehen (stand, gestanden) — stati (stal,
-a, -o, sem, je)
treten (du trittst, trat, getreten) — ete-
piti (stopiš, stopil, -a, -o, sem, je) tun (tat, getan) — narediti, storiti (naredil, -a, -o, sem, je)
tumen — telovaditi umsonst — zastonj umstellen — prestaviti Uberlegung (w) — premislek Ubermorgen — pojutrišnjem Uberschuhe (w) — vrhnji čevlji verabschieden (sich) — posloviti (se) vergessen (du vergiBt, vergaU, vergeesettj
— pozabiti (pozabiš, pozabil itd) verlangen — zahtevati verwenden — porabiti verzeihen — odpustiti verzichten — odreči se (čemu) voraussichtlich — predvidoma, kakor je
pričakovati vorne —I spredaj VorschuB (m) — predujem vBllig — popolnoma Weise (w) — način wirklich — ree Zeile (w) — vrsta
Redewendungen:
auf Nadeln sitzen — na Iglah sedeti fUr jemanden eintreten — potegovati
za koga im Wege stehen — na poti biti In jeder Weise — na vsak način MaB nehmen — pomeriti
mir liegt nichte daran — nič ml ni na temf
tega mi nič ni mar sich einer Sac he freuen — veseliti se gee# von oben bis unten — od zgoraj do spodaj zu EJnde lesen — dočitati
r.
Modern« Irlllen INpl-OpHW C. KronffuB
len
>nffuB Л

eofaota, 22. novembra 1941.
KARAfVANRBN.BOTE
stran 7. — Štev. 2R*
Ak. (Ме5сШШеб!
Soeben erschiencn
LEHRSTOFF FUR DIE GRUNDSCHULE
Preis 7,80 RM Vorratig:
BUCHHANDIUNGEN
des NS. ■ Gauverlages u. Druckerei KSriiten
Kiagenlurt, Krainburg Viliadi, Woltsberg
MU BeUktsfiUlUt
braudien
die neuen Lohnsfeueriabellen
VorrStig
Budihandlung NS.-Gauirerlag und Druderel Kamten • Krainburg, Klageniurl
Oddaja prislne kave v 31. dobi listov za živila
(od 15. decembra 1041 d« 11. |ennar|a 1942)
Vsem do preskrbe upravičenim, ki so dopolnili do 16. novembra 1941 svoje osemnajsto leto, je dana možnoet, da dobijo v 31. dobi listov za živila namesto 125 g kavinega nadomestila 60 g pristno kave.
Oni, ki se hočejo ta možnosti pcelua*.
vati, naj oddajo najpozneje dne 22. novembra 1941 pri kakem trgovcu odrezek št. 5 lista za hranila (NžLhrmlttelkarte) tekoče 30. dobe ter si naj dajo potrditi oddajo tega odrezka na listu za hranila z žigom >Kaffee« in z žigom tvrdke.
■Posebno je paziti na to, da ee prUttns kava odda v 31. dobi le proti predložitvi lleta zar.ltfemila SO. dobe z žigom. Torej shraniti list za hranila.
V e 1 đ e e, 18. XI. 1941.
' '' TJrad'za preživljanje B
pri načelniku civilne uprave.
ш
SudU&chiCH
bcrcitct sich auf die Kontenrahmcnpflidit
Ruf-Organisation
himi
Prospekte u. Vertreterbesudi durch
ОВ.С.ШиМ, Kl&GENFUM PL^IZ&ASSE 9. TEl. 11-36
SiidlUicwtM'C'
Ihr seid jefzt deufsch Darum leset das Buch:
Moschner, Kšrnfen Grenzland im Suden.
Ein Berlcht Ober Arbeit und Erfolg der NSDAP. In Kirnten Pralt 1.20 Relchsmark
Vorriflo: Buchhandlungen
NS. • Gauverlag K&mten
Klagenfurf — Krainburg
Nimm ^ ^
DARMOL?#,
Dufiililsf Dictiwotjl
Friedrlch Jungbauer
Lebensmlttel • Grosshandei
Klagenfurl, lO.-Oktober'-Sirasse 2б Fernruf 17-73
Lager in; Klagenfurl, Kiihnsdorf Villach, Fricsach

lii Lees
Landwlrischaftliche, Technische- Ketten, PflQge und deren
iCeffenfabrik A. G.
Bestandtei le.
đtuđoC^ Stekeri
L ak a. d. Zaier
SPEZEREI UND KOLONIALWAREN-HANDLUNG
Sudwvi^ ЈКажж
AKTIENGESELLSCHAFT	DOMSCHALi
чг i
Universale
Stroh- Filz-hut und Stumpen-
Д" *14^1
Erzeugung fiir Damen und Herren
Domschale
UekUoHtaUMH
BELEUCHTUKGSKQftPER
Installatlonen von
F. Czernowsky
Ei«Wrom»irter - Klageniurl
DAMEN" VND HERREN" MODE LEDERTASCHEN
Johottft
UikMikd
{Семнбие^
SAInkovelz Franzlska
Gemisditwaren-handlung und Seilerei
Kralnbnrt
IZDELOVANJE
HARMONIK
JOS. FLEES S
jT. VHIT e. ГРо«'по
6eidienkaitlkQl
Herbst
Klagenffurt, Fleischmarkt 16
SperrhoI z Paneelplatten Holzfaserplatten F u r n i e r e Parkett en
HANSTRANINGER
Klagenfurl, Volkermorkterstrafee - Ruf 1595
Herstellunj;
folgender Gerbsfotfes
Pinoian N, Pinotan CC, Pinotan
__CC Sp, Fiditenrindenexirakt, Ke-
G. M. B. H. - ZWISCHENWmRN motan TF u. TC, Summach ctz.
Lautender Eiokauf jedes Qu an tu m s Fiditenrinde
Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarkil
Ed. Glanzmann £f And. Ga§sner
Spinnerci, Weberei, Oarnforberei u. Bleiche, StUckbleiche und Appretur


ZUCKERWARENFABRIK
Gelauiz Koffler
Klagenfurt
штт.






Btran 8. — StcT. 28.
KARAWANKENBOTE
Sobota, 22. novembra 194D,
Siehtspiele
Aigemeine Filmlreuhand G.m.b.H.-Zweig}telle Veldes
A s s L I N G
22.	XI. ШП 15.30 und 18.30 TJhr
23.	XI. um 15.30 und 18.30 Uhr
24.	XI. um 18.30 Uhr Die Geierwally
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
25.	XI. um 18.30 — 26. XI. um 18.30 Uhr Das himmelblaue Abendkleid
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
26.	XI. um 15.30 — 27. XI. um 15.30 Uhr JugendfUmvorgtellung
Soweit geht die Liebe nlcht
27.	XI. um 18.30 — 28. XI. um 18.30 Uhr Ein Maim auf Abwegen
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
DOMSCHAEE
22.	XI. um 18,30 Uhr
23.	XI. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Rosen in Tirol
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
26. XI. um 15.30 Uhr M&rchenfUmvorstellung
Frleder und dag Katherlleschen
26. XL шп 18.30 — 27. XI. um 18.30 Uhr
Frftulein
Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
KRAINBURG
23; XI. um 10.30 Uhr M^rchenfUm vorstellung:
Frleder und das Katherlieechen
21.	bls 24. XI.	'
Friedrich Schiller
FUr Jugendllche zugelassen!
25.	bis 27. XI.
SensationsprozeB Caeilla
FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Vorstellungsbeglnn: Tftgllch 18.30 Uhr, Sonntage auBerdem um 13.30 und 16 Uhr
L A A K
22.	XT. um 19 Uhr
23.	XI. um 13.30, 16 und 19 Uhr Hochzeitsnacht
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
26.	XI. um 16 Uhr Jugendvorstellung Ins blaue Leben
25.	XI. um 19 Uhr — 2«. XI. um 19 Uhr
27.	XI. um 19 Uhr Casanova heiratet
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
LITTA I
22.	XI. um 18 Uhr
23.	XI. um 16 und 10 Uhr Die schwedische NachtigalI FUr Jugendllche nlcht mgelassen!
26.	XI. um 15 Uhr M&rchenfllmvorstelliing
SchneeweiBchen und Roeenrot
26. XI. um 19 Uhr — 27. XI. um 19 Uhr
Das Herz der Konigin
FUr Jugendllche nlcht zugelassen 1
NEUMARKTL
22.	XI. ttm 15.30 und 18.80 Uhr —
23.	XI. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr
24.	XI. um 18.30 Uhr
25.	XI. um 18.30 Uhr Der Gasmann
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
26.	bis 28. XI. um 18.30 Uhr Hallo! Janine!
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
MIESSDORF
24. XI. um 20 Uhr — 25. XI. um 20 Uhr Unser FrSulein Doktor FUr Jugendllche zugelassen!
s A I R A C H
22.	XI. um 18.30 Uhr
23.	3il. um 15.30 und 18.30 Uhr Achtung! Feind hort mit!
FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaesen
SCHWARZENBACH
22.	XI. um 20 Uhr
23.	XI. um 15, 17.30 und 20 Uhr Unser FrSulein Doktor FUr Jugendllche zugelassen!
26. XI. um 20 Uhr — 27. XI. um 20 Uhr Der Weg zu Isabell FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
S T E I N
22.	XI. um 18.30 Uhr
23.	XI. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr
24.	XI. ura 18.30 Uhr
Ein Leben lang
FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 26. XI. um 15 Uhr Jugendvorstellung Hitlerjimge Quex
26. XI. um 18.30 — 27. XI. um 18.30 Uhr Die barmherzige LUge Fttr Jugendllche nlcht zugelassen!
s T. v E I T
22. bla 25. XT.
Falstaff in Wien FUr Jugendllche EUgelaesen!
26. XI. irni 15.30 Uhr MU/rchenfUmvorBtellung Der geetiefelte Kater
26. ble 28. XI.
Falschmilnzer
FUr Jugendllche nlcht zagelassen! Vorstellungebeglnn: Tttgllch 18.30 Uhr, Sonntags auBerdem um 13.30 und 16 Uhr
VELDES
22.	XI. ШП 18.30 Uhr
23.	XI. um 13.30, 15.30 imd 18.30 Uhr
Trcnck, der Pandur
Fttr JugendUche 'zugelaBsen!
26. XI. um 18.30 — 27. XI. ШП 18.30 Uhr Der Stlndenbook
Flir Jugendllche zugelassen I
Jugendvorstellang
WART
22.	XI. um 16 Uhr Hitlerjunge Quex
21. XI. um 18.30 — 22. XI. um 18.30 Uhi Mein Maim darf es nicht wiseen FUr JugendUche nlcht zugelaeeco!
23.	XI. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr
24.	XI. um 18.30 Uhr Trairnimuaik
FUr Jugendllche nlcht ziigeletRsen!
Wer spari,
sorgt fOr das Alter;
deshalb irage audi Du Deine Ersparnisse in die
KrelSSparKasse UralmbuN
mlt der Hauptewel^stelle LaaK
' (МЏШш':...
Kdor varčuie,
skrbi za svojo starost;
radi tega nosi tudi ti svoje prltiranke v
KrcissparHasse нгашагб
z glavno podružnico LaaK
-BIIDER
Ansichten von Kgrnten u.Krain von M a 1 e r PERNHART kauft stSndig
Kunsthandlung
IRITZ PRAUSE
Klagenfurt
Lesi den ,Karawaiiken-Bote'M
fplelwaren
Klndei-waaen
Klnderbetten
0

GRDNER
Klagenfurt, Bahnhofsir.
Že 103 leia obstoječa
Jadranska lavaroialna družba
ravnateljstvo za nemško državo
Adriaiisdhe ¥ersidierungs-Gesellsdiali
Direktion fiir das Deutsche Reich in
mednarodna zavarovalna drnžba proti nezgodam in šltodam
Internationale Vnlall" und Sdiadenversidierungsgesellsdialt
Wien
ste v lastno upravo prevzeli zavarovanja, ki ste jih doslej upravljali po svojih podružnlh ravnateljstvih pod slovenskim besedilom tvrdke vpisana »Jadranska zavarovalna družba« In »Internationale«. Družba za zavarovanje proti nezgodam ta škodam na Dunaju kakor tudi zavarovanja njene podružnice »Rosija - Fonsier«. (Belgrad) na Spodnjem Štajerskem In v zasedenih ozemljih Koroške In Kranjske In ste s privoljenjem civilne uprave Marburg in Veldes sedaj tudi v polnem obsega pričeli z nabiranjem zavarovanj.
Panoge zavarovan; a:
Poštar	Jamčevanje vsake vrste
Vlom	Avtomobilsko zavarovanje
Oropanje blagajniških selov	Posamične nezgode
Zvezno zavarovanje hišne	Nezgode učencev
opreme Stekla
Prelom strojev Prelom zvonov
Nezgode otrok Kolektivne nezgode Dosmrtne ZelezniSlro nezgode
Prestanek obrata
Vodovodne škode
Prevoz
Valore
Prtljaga
Garderoba
Reči potnikov v hotelih
bt Hvljenjeka zavarovanja vsake vrste.
Obe zavarovalni družbi, ki v novih pokrajinah poslujeta že več desetletij, si boete po smislu njune tradicije na vse mogoče načine prizadevali, da si tudi za bodoče ohranite neomejeno zaupanje, ki. jima je bilo že doelej vedno izkazano.
Laetnl sedeži In sedeži koncernov v vseh evropskih in prekomorskih državah.
Pristojne p o s 1 o T a 1 n i C e s
Ravnateljstva podružnic: Oraz, Btsmarckplatz 8 — Podružnice: Klagenfurt, Adoli-Hitier-Piatz 18; Klagenfurt, Relnerhof, Obstplatz — Glavna zastopstva: Marburg, Sophienplatz Nr. S; CilU, RlngstraBe Nr. 9 — Nadzornik: Kralnburg, Kosohatgaese 21.
Zastopstva т vseh večjih krajih. — Nova caetopstva, bodo ustanovljena.
Holzfachieute
mit guten Verbindungcn zum Valdbesitz Sudkarntens werden fur den provisionsweisen Einkauf von ifii^erundfiioMx fur Karntner Sagewerksfirma ge-sudit. - Anbote unter ,Verlafiiich' an „Karawanken-Bote", Klagenfurt, Bismarckring.
Fi.
SSgerundholz
gesdilagert in grofieren Mengen durdi Karntner Holzindustrie laufend zu kaufen gesucht. - Anbote von Wald-besitzern oder Handlern erbeten unter „Barzablung" an „Karawanken-Bote" Klagenfurt,' Bismarckring.

Ch. Orollitsch & Co.
KoMengrosshandel
Klagcnfurl, Frohlichgasse Nr. 40
Ruf Nr. 2823. 2824