IZ ZGODOVINE ARHIVA UUBLJANA
Čebelarska družina v Polju
Leto 1945 je tudi za društveno življenje pomenilo veliko spremem-bo, velik preobrat. Oblast je takoj prepovedala delovanje vseh bivših društev in organizacij, hkrati pa omogočila njihovo obnovo in novo ustanavljanje v skladu z zakonom (Odredba ministrstva za notranje zadeve o dovolitvi delovanja in ustanavljanja društev in organizacij,' z dne 12. julija 1945 in nato še zvezni Zakon o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, z dne 25. avgusta 1945).
Tako se sestanejo tudi čebelar-ji iz Ljubljane in okolice in prejš-nje društvo preosnujejo v zadru-go $ podružnicami in družinami, ki so kakor gobe po dcžju začele nastajati vsepovsod. 30.12. 1945 je bila ustanovljena tudi Čebelar-ska družina v Polju. Obsegala je območje Polja, Zaloga, Sp. in Zg. Kašlja, Vevč, Sp. in Zg. Za-dobrove, Obirij, Podgrada in Sneberij. 20 Ijudi je bilo prisot-nih, vendar niso bili vsi enakega mnenja. Eni so bili prepričani, da je družina številčno premajhna,
da bi lahko samostojno nastopala in da ni dovolj denarja (gmotnih sredstev), s katerimi bi lahko raz-polagala. Drugi pa so videli moč družine v delavnosti drustva in ne v gmotaem položaju ali številčno-sti članstva. Svoje trditve so argu-mentirali s čebelarsko družino iz Zaloga, ki je kJjub maloštevilčno-sti takrat dosegala lepe uspehe. Prepričali so ostale prisotae in društvo je bilo ustanovljeno. Za predsednika družine je bil izvo-ljen Anton Porenta, tajnica in blagajnik je postala Hilda Novak,
gospodar pa Anton Poje.
Vse to, kar sem napisal, se da razbrati iz zapisnika, nastalega ob ustanovitvi čebelarske druži-ne v Polju, ki je v gradivu (fondu) Čebelarske družine Ljubljana. Fond hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Kako pa je društvo delovalo, kakšne probleme je imelo, kako je vplivalo na delo-vanje svojega kraja, ljudi, do kdaj je delovalo, ali še deluje?..., pa žal iz gradiva, ki je ohranjeno, ne moremo razbrati, saj je poleg te-ga zapisnika v gradivu, ki ga je za eno mapo, še nekaj poročii, dopi-sov in seznamov članov družine v fragmentih do leta 1956. Pre-malo, da bi lahko karkoli več napisali o družini.
Seveda moram poudariti, da gre Ie za gradivo, ki se nahaja v   fondu    Čebelarske    dmžine
Ljubljana, to je gradivo, ki so ga iz poljske družine pošiljali Ijub-Ijanski podmžnici. Kaj pa je z gradivom, ki je ostalo pri dru-štvu, ki ga je društvo samo hrani-lo? Je mogoče kje na kakšnem podstrešju, ali v kleti, v kakšn. zaprašeni škatli in čaka na odkri-telja? Ta pa ga bo ali odpeljal v Vevče, ali pa bo videl, da gre za »papir«, ki nekaj pove in zasluži večjo pozornost. Takrat bo ta »papir«, ki mu pravimo tudi ar-hivsko gradivo, mogoče le rešen najhujšega - se pravi uničenja. In slednjič bo mogoče le našel pot v arhive. Arhivi so namreč usta-nove, ki skrbijo za arhivsko gra-divo, ga urejujejo, popisujejo in dajejo v uporabo vsem, ki jih to zanima.
Mogoče pa Vi, (velja pa tudi za ostale), ki ste nekoč pri društvu delovali, veste kaj več? Če veste, sporočite na naslov:
Zgodovinski arhiv Ljubljana Mestni trg 27, 61000 Ljubljana tel.: 310-566 Boris Rozman
BORIS ROZMAN