173 Letnik 42 (2019), št. 1 Ključne besede: f ot ogr afije na st eklu, Kr anj, 19. st oletje, met oda PIXE Key-words: phot ogr aphs on g lass, Kr anj, 19th century , PIXE method 1.01 Izvirni znanstv eni članek Pr ejet o: 17. 4. 2019 UDK 7.025:771.521(497.4Kr anj)«1860« Preiskava fotografije Kranja na steklu (1860) z metodo PIXE JEDER T V ODOPIVEC r ed. pr of. dr . , k onserv at orsk a-r esta vr at orsk a s v etnica Ar hi v R epublik e Slo v enije, Z v ezdarsk a 1, SI-1102 Ljubljana e-pošta: jedert .v odopi v ec@go v .si ŽIG A ŠMIT r ed. pr of. dr . F ak ult eta za mat ematik o in fizik o, Uni v erza v Ljubljani, Jadr ansk a 19, SI-1000 Ljubljana in Institut Jožef St ef an (IJS), Jamo v a 39, p. p. 3000, SI-1001 Ljubljana e-pošta: zig a.smit@fmf.uni-lj.si Izvleček Čestitk o šk ofu Vidmarju s f ot ogr afijo Kr anja na st eklu iz leta 1860 smo v Cen - t er za k onservir anje in r esta vrir anje Ar hi v a R epublik e Slo v enije pr ejeli, da opr a vimo k onserv at orsk o-r esta vr at orski in nar a v oslo vni pr eg led. F ot ogr afi - ja, ki je najstar ejša v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana in tudi najstar ejša znana f ot ogr afija Kr anja, je še pose bej v elik o zanimanja vzbudila pri r azisk o v alcih, saj bi bil a vt or f ot ogr afije la hk o Janez Puhar . P o vizualnih pr eg ledih, študiju lit er atur e, k onzultacijah s prist ojnim ar hi vist om in slo v enskimi str ok o vnjaki za podr očje starih f ot ogr afij smo se odločili, da je smis elno f ot ogr afijo pr e - g ledati z met odo PIXE, ki omogoča r azmer oma enosta v en in nedestrukti v en pr eg led. V nadalje v anju so podani met oda dela in r ezultati analize. Abstract EXAMIN A TION OF THE OLDES T PHO T OGRAPH OF KRANJ USING THE PIXE METHOD Book and P aper Conserv ation Centr e of the Ar chi v es of the R epublic of Slo - v enia r ecei v ed the congr atulat ory book with the phot ogr aph of Kr anj fr om 1860 t o carry out an e xpert e x amination in the field of conserv ation and r es - t or ation and natur al science. The oldest phot ogr aph k ept b y the Ar chdioc - esan Ar chi v es in Ljubljana and also the oldest kno wn phot ogr aph of Kr anj ar oused a gr eat deal of curiosity among r esear chers as the author could be Janez Puhar ( Johann Pucher). Aft er visual e x aminations of the phot ogr aph, lit er atur e studies, consultat ions with the compet ent ar chi vist and Slo v enian e xperts on old phot ogr aphs, w e decided t o use the PIXE method as it allo w s a r elati v el y sim ple and non-destructi v e e x amination. Belo w is a description of the w or k method and anal y sis r esults. 174 Jedert V odopi v ec, Žig a Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE, str . 173–188 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Uvod 19. 3. 2015 je mag. Blaž Otrin, ar hi vist v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, med ur ejanjem gr adi v a nale t el na v oščilnico župljano v župnije Kr anj no v oime - no v anemu ljubljansk emu šk ofu Jerneju Vidmarju. 1 V oščilnica je datir ana na dan s v . Kancijana in t o v ariše v (3 1. 5. 1860), na prvi str ani pa je v platnico v delana f ot ogr afija na st eklu, ki prik azuje Gla vni tr g v Kr anju ( g lej: slik a 2a). F ot ogr afija, ki je najstar ejša v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana in tudi naj - star ejša znana f ot ogr afija Kr anja, je vzbudila v elik o pozornost zlasti pri r azi - sk o v alcih, saj bi bil njen a vt or lahk o Janez Puhar . 2 Da bi se odločili za čim ustr e - znejši način r azisk a v e najdene ar hi v alije, se je zbr ala sk upina r azisk o v alce v iz r azličnih ustano v (mag. Blaž Otrin, zgodo vinar in ar hi vist Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani, danes žal že pok ojni mag. Mir k o Kambič, 3 umetnostni zgodo vinar in odličen pozna v alec najsta r ejših f ot ogr af skih t ehnik, dr . Blaženk a First , ume - tnostna zgodo vinar k a in v odja Gr afičneg a in f ot ogr af sk eg a k abineta Nar odneg a muzeja Slo v enije (NMS), dr . Primož Lampič, umetnostni zgodo vinar in k ust os za f ot ogr afijo v Muzeju za ar hit ektur o in oblik o v anje (MA O), dr . Žig a Šmit , pr of esor fizik e in r azisk o v alec na podr očju ar heometrije, F ak ult eta za mat ematik o in fizi - k o Uni v erze v Ljubljani in Institut Jožef St ef an (IJS), Lucija Planinc, k onserv at or - k a-r esta vr at or k a za f ot ogr af sk o gr adi v o Ar hi v a R epublik e Slo v enije, in dr . Jedert V odopi v ec T omažič, k emičar k a in v odja Centr a za k onse rvir anje in r esta vrir anje Ar hi v a R epublik e Slo v enije (AR S). V abljen je bil tudi ddr . Damir Globočnik, ume - tnostni zgodo vinar in k ust os za f ot ogr afijo iz Gor enjsk eg a muzeja v Kr anju, a se žal v abilu iz neznanih r azlogo v ni odzv al. Na v edena sk upina je sklenila ar hi v a - lijo celostno r azisk ati tak o s k onserv at orsk o-r esta vr at orsk eg a, zgodo vinsk eg a, umetnostnozgodo vinsk eg a k ot tudi z nar a v oslo vneg a vidik a. Ar hi v alijo sesta v ljajo platnic e, v k at er e je v zgornji str ani v delana f ot ogr a - fija na st eklu, in osem v loženih papirnih list o v . 4 Na listih je napisana čestitk a, sledijo pa podpisi župljano v mestne župnije Kr anj in seznam učit elje v in učen - ce v Gla vne šole v Kr anju, ki so se pridružili čestitk am. P odpisi so ur ejeni po hier ar hičnem r edu, najpr ej duho vniki, pot em učit elji, drža vni ur adniki, občinski v eljaki, ug ledni meščani in na k oncu mestne dame t er dekleta. Med podpisniki najdemo tudi tri Puharje, v se sor odnik e Janeza Puharja. Sklepamo lahk o, da je bil pobudnik za izdela v o v oš čilnice takr atni vik ar in v od ja Gla vne šole v Kr anju Janez Globočnik, v oščilnico pa so Vidmarju poslali na Dunaj še pr ed njego v o pos v etitvijo. P o smrti šk of a Vidmarja leta 1883 je v oščilnica prišla v hr ambo župnijsk eg a ar hi v a Kr anj, po k oncu druge s v et o vne v ojne pa jo je Josip Žontar pr edal Šk ofiji Ljubljana. T a jo je dala v hr ambo šk ofijsk emu ar hi vu, kjer je bila u vrščena med r azne knjige župnijsk eg a ar hi v a Kr anj br ez omembe, da je na prvi str ani f ot ogr afija na st eklu, zat o t olik o časa ni prit egnila nobene pozornosti. Zgodo vinski k ont ek st nastank a v oščilnice sicer v marsičem go v ori v prid do - mne vi, da bi a vt or f ot ogr afije lahk o bil Janez Puhar , a so ar gumenti za dok ončno potr dit e v v seeno pr ešibki, na v aja Blaž Otrin. 5 Damir Globočnik je v s v ojem prispe v k u 6 bolj naklonjen domne vi, da gr e za Puharje v izdelek, saj na v aja, da je f ot ogr afija nastala v času, k o je bil Puhar 1 SI NŠ AL, ŽA Kr anj, Ž 411. 2 Za podr obnejšo obr a vna v o g lej prispe v ek Blaža Otrina z naslo v om Fotografija Kranja na steklu iz leta 1860 – proces raziskave in zgodovinski kontekst nastanka v t ej publik aciji. 3 Int ernetni vir : Mir k o Kambič (*1919, †2017). URL: https://4d.r tv slo.si/ar hi v/int ervju-tv/ 174263859. Pridobljeno, 17. 4. 2019. 4 Za podr obnejšo obr a vna v o g lej prispe v ek Lucije Planinc Vizualna preiskava fotografije župnij- ske cerkve Sv. Kancijana z delom glavnega trga v Kranju v pričujoči publik aciji. 5 Za podr obnejšo obr a vna v o g lej prispe v ek Blaža Otrina Fotografija Kranja na steklu iz leta 1860 – proces raziskave in zgodovinski kontekst nastanka v pričujoči št e vilki Arhivov. 6 Globočnik: Notica o F ot ogr afiji Kr anja iz leta 1860, str . 23, 24. 175 Letnik 42 (2019), št. 1 k aplan v Cer kljah na Gor enjsk em (od aprila 1853 do aprila 1861). F ot ogr afijo Kr anja lahk o primerjamo z edino doslej znano Puharje v o v edut o, tj. s f ot ogr afijo Cer k elj na Gor enjsk em, ki jo lahk o zaneslji v o datir amo v začet ek šest desetih let 19. st oletja. F ot ogr afiji sta podobne v elik osti (8,4 x 6,7 cm), sor odna pa sta tudi pr ecej t emačen vtis celotne f ot ogr afije in ostrina, ki jo je s s v ojim f ot ogr af skim post opk om ozir oma z upor abo pr epr ost e, r očno izdelane k amer e uspel doseči Puhar . 7 R azisk a v a v se bine v oščilnic e, pr eg ledano ar hi v sk o gr adi v o, sočasno ča - sopisje in str ok o vna lit er atur a nam žal ne dajejo nobeneg a zadostneg a podatk a o a vt or ju f ot ogr afije, ne o Janezu Puharju ne o k omer k oli drugem. 8 Prist ojni ar hi vist Blaž Otrin se je zat o obrnil na Cent er za k onservir anje in r esta vrir anje Ar hi v a R epublik e Slo v enije s pr ošnjo za sodelo v anje pri pr eisk o v anju s k onser - v at orsk o-r esta vr at orsk eg a in nar a v oslo vneg a vidik a. K onserv at orsk o-r esta vr a - t orski pr eg led je opisan v prispe v k u Lucije Planinc z naslo v om Vizualna preiska- va fotografije župnijske cerkve Sv. Kancijana z delom glavnega trga v Kranju v t ej publik aciji, nar a v oslo vno pr eisk a v o pa pr edsta v ljamo v pričujočem prispe v k u. Vizualna identifik acija f ot ogr afije je pok azala, da sodi f ot ogr afija v sk upi - no f ot ogr afij na st eklu, kjer je post opek pot ek al izključno v k ameri, f ot ogr afija pa je unik at . 9 V t o sk upino f ot ogr afij na st eklu sodita le puhar otipija 10 in am - br otipija. 11 Pri puhar otipiji je k ot pomemben element v slik otv orni r eak ciji ži v o sr ebr o (Hg), pri ambr otipiji pa sr ebr o (Ag) oz. sr ebr o v nitr at (AgNO 3 ). Vizualni pr eg led ni do v olj za identifik acijo, zat o smo pr edlag ali instru - mentalno pr eisk a v o. Glede na t o, da f ot ogr afija ni bila pošk odo v ana, smo isk a - li možn osti analizir anja med obst oječimi neporušnimi analitskimi met odami. Med t o vrstnim i analizami, ki jih je mogoče izv esti na f ot ogr afiji na st eklu, smo pomislili na d v e r ent genski spektr osk opski met odi, s k at erima je mogoče nepo - rušno ugota v ljati elementno sesta v o v mat erialih, ki sesta v ljajo objekt: • Spektr osk opija pr ot onsk o vzbujenih r ent genskih žar k o v (PIXE), s kate- r o la hk o ugota v ljamo kv alitati vno in kv antitati vno prisotnost at omo v (na merilnem mestu do g lobine nek aj 10 mikr ono v), ki so t ežji od natrija; 12 pri meritv ah s pr ot onskim žar k om v zr ak u je mejni element silicij. • R ent gensk a fluor esce nčna spektr osk opija (XRF), s k at er o lahk o določa - mo pr ed v sem k o vinsk e ione in pod določenimi pogoji tu di lažje element e, npr . f osf or , žv eplo in aluminij. 13 V Sl o v eniji upor abljamo obe met odi, v endar smo se zar adi dolgoletnih po - ziti vnih izk ušenj in r ezultat o v , ki smo jih imeli z met odo PIXE na r azličnih pr ed - metih k ulturne dediščine, odločili, da f ot ogr afijo pr eg ledamo z met odo PIXE, saj omogoča r azmer oma enosta vno in neporušno analizo. V nadalje v anju je podana met odologija pr eisk a v e in ugot o vitv e. 7 Globočnik: Notica o F ot ogr afiji Kr anja iz leta 1860, str . 24. 8 Za podr obnejšo obr a vna v o g lej prispe v ek Blaža Otrina Fotografija Kranja na steklu iz leta 1860 – proces raziskave in zgodovinski kontekst nastanka v pričujoči št e vilki Arhivov. 9 Planinc: P ost opki izdela v e in mat erialna sesta v a najstar ejših poziti v o v analognih f ot ogr afij t er njiho v e osno vne značilnosti, str . 2. 10 First: Puharjeva šifra. Skrivnostni izum prvega slovenskega fotografa , str . 30–42. 11 Ambr otipija, mok er k olodije v post opek v upor abi od 1852 do 18 70. Prim.: La v edr ine: Photographs of the Past, Process and Preservation , str . str . 50–57; Planinc: P ost opki izdela v e in mat erialna sesta v a najstar ejših poziti v o v analognih f ot ogr afij t er njiho v e osno vne značilnosti, str . 6, 7. 12 Nemeček: Zah t e vnejše instrum entalne analizne met ode, str . 5. 13 Pr a v tam, str . 6. 176 Jedert V odopi v ec, Žig a Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE, str . 173–188 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Metodologija dela in preiskave Pr edsta vit e v pr eisk o v alne met ode PIXE Pri pr eisk a vi f ot ogr afije na st eklu smo se odločili za upor abo pospeše v al - nik a. P or azdelit e v k emijskih element o v v slik otv orni plasti in st eklu smo do - ločali z met odo pr ot onsk o vzbujenih r ent genskih žar k o v (PIXE). Pri t em smo upor abili ek sperimentalno posta vit e v z zunanjim žar k om, ki rutinsk o služi za ar heometrične meritv e na tandemsk em pospeše v alnik u na Institutu Jožef St e - f an v Ljubljani (slik a 1). Na podoben način so v s v etu in Slo v eniji pr eisk ali že v eč vrst gr adi v a, 14 podr obna ek sperimentalna posta vit e v in način meritv e pa sta bila v slo v enski lit er aturi že pr edsta v ljena, 15 zat o na v ajamo le nek aj os no vnih inf ormacij, ki so potr ebne za r azume v anje pot ek a dela. V zor ce obse v amo z ozkim žar k om pr ot ono v s pr emer om 0,8 mm in ener - gijo 3 MeV . Da se gr adi v o ne bi pošk odo v alo, je t ok pr ot ono v na vzor cu le nek aj nA. V zbujene r ent gensk e žar k e zaznamo s pol v odniškim št e v cem, s čimer kv ali - tati vno in kv antitati vno mer imo sesta v o objekta. Met od a je natančna, omogoča vzpor edno det ek cijo sk or aj v seh element o v periodneg a sist ema, t ežjih od natri - ja, je dok aj hitr a in občutlji v a, z njo pa lahk o določamo v sebnosti nek at erih ele - ment o v , tudi k o nast opajo v sledo vih (zelo nizkih k oncentr acijah nek aj ppm 16 ). Pridelk e našt etih element o v iz merjenih spektr o v izluščimo z r ačunalniškim pr ogr amom. 14 del C armine: P article-Induced X R a y -Emission with an Ext ern al Beam, str . 7–27; Callig ar o, Dr an, Salomon, W alt er: R e view of acceler at or g adgets f or art and ar chaeology , str . 29–37. 15 V odopi v ec, Bu dnar: Analiza tin t z met odo PIXE, str . 263–272. 16 PPM = parts p er million. Slika 1: Eksperimentalna postavitev z zunanjim žarkom, ki rutinsko služi za arheometrične meritve na tandemskem pospeševalniku na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. 177 Letnik 42 (2019), št. 1 Objekt , ki g a želimo analizir ati, vpnemo na podajalno mizo, s k at er o g a pot em pr emik amo v pr ot onsk em žar k u (slik a). Pr emik e nadzorujemo z video - k amer o na r ačunalnišk em zaslonu. Meritv e opr a v ljamo tak o, da vzor ec po k or a - kih pr emik amo v žar k u. Merit e v na izbr anem mestu tr aja nek aj st o sek und, nji - ho v o zapor edje po izbr anih t očk ah pa omogoča, da sesta vimo k oncentr acijsk e por azdelitv e k emijskih element o v v analizir anem vzor cu. V analizir anih vzor cih smo ta k o določali elementne k oncentr acije Si, P , S, Cl, K, Ca, Ti, Cr , Mn, F e, Co, Ni, C u, Zn, Hg, A u, Ag. Pri naši analizi nismo izv edli mapir anja, k er smo imeli na r azpolago pr emajhno po vrš ino, poleg t eg a mapir anje po vzr oča pr ecejšne r adia - cijsk e pošk odbe. Namest o t eg a smo izv edli t očk o vne meritv e na nek aj r epr ezen - tati vnih in dost opnih mestih. Prednosti metode Pr ednost met ode PIXE je ta , da je z njo mogoče analizirati objekt ne- destruktivno , t or ej br ez od vzema vzor ca. Z met odo lahk o ugota v ljamo na v - zočnost k emijskih element o v , t ežjih od Na (v v ak uumu ali helije vi atmosf eri) ozir oma silicija v zr ak u. K emijskih element o v , lažjih od Na, zar adi absorpcije r ent genskih žar k o v na poti do det ekt orja v spektru ni mogoče zaznati. Na podr očju dediščine je met oda upor abna: • za identifikacijo črnil, barvil, pigment o v in tu di papirja, st ekla t er drugih nosilce v , saj našt eti or g anski ali anor g anski mat eriali v sledo vih v edno v sebujejo tudi k o vinsk e ione; • z njo je na osno vi tak o imeno v anih prstnih odtisov mat eriala mogoče ugota v ljati tudi izvirnost gr adi v a; • mogoče je ugot o viti izvor ali kronologijo določenih sno vi in pr a v s t o met odo je bila , denimo, ugot o v ljena kr onologija pripiso v v znamenit em Galileje v em t ek stu. 17 Pomanjkljivosti metode Met oda ima tu di s v oje pomanjklji v osti. Analizo je tak o mogoče opr a viti le na površini do g lobine 0,01–0,1 mm. Če želimo analizir ati g loblje pod po vršino, je potr eben destrukti v en poseg v objekt (pr er ez, od vzem vzor ca). K ot je bilo zgor aj že omenjeno, z opisano met odo ne mor emo zaznati k emijskih element o v , ki so lažji od Na, z običajnimi polpr e v odniškimi det ekt orji r ent genskih žar k o v pa tudi ni mogoče ugota v ljati k emijsk e v eza v e posameznih element o v . Potek preiskave Na dan pr e vze ma, 19. 3. 2015, smo opr a vili prvi vizualni pr eg led pr ejet e - g a gr adi v a (slik a 2a). Odstr anili smo pr ekri vni spojni list , da smo dobili vpog led v način, k ak o je f ot ogr afija umeščena v platnico (slik a 2b). Ugot o vili smo, da se st eklo, ki je pr ecej neenak omerno odr ezano, t esno prileg a odprtini v zgornji platnici. F ot ogr afije nismo pr emik ali, pustili smo jo umeščeno v platnico. F ot o - gr afija je na hr btni str ani podlepljena z debelejšim papirjem si v e barv e, ki na enem od v og alo v ni prileplj en na hr btno po vršino f ot ogr afije na st eklu. Na t em mestu je viden emulzijski sloj (slik a 2c). 17 del C armine: F urther r esults fr om PIXE anal y sis of ink s in Galileo ’s not es on motion, str . 354– 358. 178 Jedert V odopi v ec, Žig a Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE, str . 173–188 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Slika 2a: Arhivalija ob prevzemu v CKR Arhiva republike Slovenije. (Foto: Lucija Planinc) Slika 2b: Lucija Planinc je ob sodelovanju Nataše Petelin odstranila prekrivni spojni list, da smo dobili vpogled v način, kako je fotografija umeščena v platnico. (Foto: Mateja Kotar) 179 Letnik 42 (2019), št. 1 Glede na pomembnost f ot ogr afije in na ugot o v ljena dejs tv a smo se v CKR AR S sk upaj z Blažem Otrinom odločili, da poleg sode la v k CKR AR S na og led objekta po v abimo še mag. Mir k a Kambiča, dr . Blaženk o First , dr . Žigo Šmita, dr . Lampiča 18 in ddr . Globočnik a, 19 da objekt pr eg ledamo sk upaj. Glede na na v ede - ne ok oliščine, smo ugot o vili, da bi f ot ogr afija lahk o bil a Puharje v o delo, saj je st eklo neenak omerno obr ez ano; lahk o bi služila k ot ek speriment ali vzor ec za pr eizk ušanje t ehnik e, zat o je mor da upor abil k os st ekla , ki mu je bil pri r oki. . O a vt orstvu je najbolj d v omil Mir k o Kambič, ki se je odločil (v erjetno tudi zar adi star osti), da pri nadaljnjih sestankih in pr eg ledih ne bo sodelo v al, saj naj bi t o pr eseg alo njego v o podr očje r azisk o v anja. 20 Na t em sestank u (drugih) k onkr e - tnih ugot o vit e v o a vt orstvu in t ehniki izdela v e ni bilo. Z mag. Otrinom in dr . Šmi - t om t er drugimi na sestank u pa smo se dogo v orili, da f ot ogr afijo pr eg ledamo z met odo PIXE, kjer bi lahk o na nenalepljenem delu na hr btni stani f ot ogr afije pr eg ledali elementno sesta v o slik otv orne plasti. 22. 4. 2015 smo prvič izv ed li meritv e z met odo PIXE in izmerili elemen - tno ses ta v o r oba na odlepljenem delu f ot ogr afije Kr anja iz NŠ AL. Meritv e so bile opr a v ljene na pospeše v alnik u IJS na Brinju pri Domžalah. Analizo PIXE je opr a - vil dr . Žig a Šmit . P ot ek dela smo spr emljali: mag. Blaž Ot rin iz NŠ AL, skr bnik, dr . Jedert V odopi v ec T omažič, Lucija Planinc, mag. Blank a A v guštin Florjano vič in Stank a Gr kman, v se iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije. (Slik e 3a do 3c) 18 Dr . Lampič je bil iz zdr a v stv enih r azlogo v zadržan. 19 Ddr . Globočnik se iz nam neznanih r azlogo v ni odzv al. 20 Mir k o Kambič (*1919–2017) j e bil takr at v s v ojem 96. letu star osti. Glej: Int erneti vir: Mir o Kambi č (1919–2017). URL: https://w ww .delo.si/k ultur a/vizualna - -umetnost/mir k o-k ambic-1919ndash-2017.html . Pridobljeno 17. 4. 2019. Slika 2c: Fotografija je na hrbtni strani podlepljena z debelejšim papirjem sive barve, ki na enem od vogalov ni prilepljen na hrbtno površino fotografije na steklu. (Foto: Lucija Planinc) 180 Jedert V odopi v ec, Žig a Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE, str . 173–188 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections R ezultati meri t e v so pok azali prisotnost žv epla, v endar v spektru ni bilo zaznati prisotnosti Hg, iz česar smo domne v ali, da f ot ogr afija ni bila izdelana v skladu s t . i. Puharje vim post opk om. 13. 5. 2015 si je f ot ogr afijo Kr anja v v oščilnici šk ofu Vidmarju og ledal dr . Primož Lampič. P o natančne m og ledu je ugot o vil, da bi f ot ogr afija lahk o bila iz - delana v t ehniki ambr otipije 21 oz. mokr eg a k olodije v eg a 22 post opk a, k er je sk ozi pr ese vno s v etlobo (na odpr t em delu, kjer se odstr ani pr ekri vni papir na emul - ziji) videti emulzijo or anžne barv e, k ar je v erjetno barv a star eg a k olodija (slik a 4). V ideti je tudi značilen mlečen videz na s v etlih delih, nanesen lak na emulzijo, da učink uje k ot t emno ozad je, k ar je značilno pr ed v sem za mokri k olodije v po - st opek. Lampič je opozoril na r ob f ot ogr afije, k ar k aže tudi na nesenzibilizir ani 21 Mok er k olodije v post opek ali a mbr otipija. Glej: La v edrin e: Photographs of the Past, Process and Preservation , str . 50–57; Planinc: P o - st opki iz dela v e in mat erialna ses ta v a najstar ejših poziti v o v analog nih f ot ogr afij t er njiho v e osno vne značilnosti, str . 6. 22 K olodij, celulo zni nitr at . Prim.: La v edr ine: Photographs of the Past, Process and Preservation , str . 53. Slika 3a in 3b: Priprava in umestitev arhivalije za meritve PIXE. (Foto: Blanka Avguštin Florjanovič) Slika 3c: Mesto, kjer je bila izvedena prva meritev PIXE. (Foto: Jedert Vodopivec Tomažič) 181 Letnik 42 (2019), št. 1 del f ot ogr afije: K o je bila v k ameri, je bila v okvir čk u (da je lahk o stala v k ameri). Meritve PIXE drugič: 16. 5. 2016 P o t ej ugot o vitvi dr . Lampiča smo se dogo v orili za pono v en pr eg led f ot ogr afije Kr anja z met odo PIXE, v endar smo pono vne meritv e opr a vili šele čez eno let o. Pr edlag ali smo, da ob t ej priložnosti pr eg ledamo tudi pr eostale znane Puharje v e f ot ogr afije, odzv al pa se je le Muzej za ar hit ektur o in oblik o v anje (MA O) s Puharje v o f ot ogr afijo Ce r klje na Gor enjsk em (iz leta 1860), kjer smo izv edli le meritv e st ekla (slik a 5a). Ob t ej priložno - sti smo izv edli meritv e emulzijsk e plasti in na st eklu r ef er enčne ambr otipije 23 (slik a 5b). Ob drugem merj e - nju smo se sk upaj s skr bnik om f ot ogr afije mag. Blažem Otrinom odločili, da na f ot ogr afiji Kr anja meritv e po - snamemo ne le ob r obu (slik a 3c) k ak or prvič, ampak še na drugih mestih na podr očju, kjer je bil papir odle - pljen. Meritv e smo opr a vili na s v etlem in t emnem polju f ot ogr afije. R ezultati so podani v nadalje v anju (sliki 5c in 5b). 23 Ambr otipija, slik e 10, 11 in 12 . Glej: Planinc: P ost opki izdela v e in mat erialna sesta v a najstar ej - ših poziti v o v analognih f ot ogr afij t er njiho v e osno vne značil - nosti , str . 6. Slika 4: Na vogalu, kjer je papir odstopil, je bil omogočen pogled na emulzijsko plast. (Foto: Lucija Planinc) 182 Jedert V odopi v ec, Žig a Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE, str . 173–188 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Slika 5a : Umestitev Puharjeve fotografije Cerklje na Gorenjskem 1860 (MAO) za meritev sestave stekla. Slika 5b: Primerjalna ambrotipija (zasebna zbirka). Slika 5c: Umestitev fotografije Kranja v voščilnici za meritev PIXE. 183 Letnik 42 (2019), št. 1 Slika 5d: Meritve PIXE smo izvedli na svetlem in temnem polju nezalepljenega dela fotografije Kranja. Slika 6a: Udeleženci ponovnega pregleda fotografije Kranja na pospeševalniku IJS na Brinju pri Domžalah 16. 5. 2016. Od leve proti desni: dr. Primož Lampič, dr. Žiga Šmit, dr. Jedert Vodopivec Tomažič, dr. Blaženka First, mag. Blaž Otrin in Lucija Planinc. (Foto: IJS) Slika 6b:Med skupnim primerjalnim ogledom 1. 7. 2016 v Grafičnem kabinetu Narodnega muzeja Slovenije. Od leve proti desni: dr. Jedert Vodopivec Tomažič, mag. Blaž Otrin, dr. Blaženka First, mag. Barbara Ravnik, dr. Primož Lampič, dr. Žiga Šmit. (Foto: Tomaž Lauko) 184 Jedert V odopi v ec, Žig a Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE, str . 173–188 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections P o drugem pr eg ledu z met odo PIXE (16. 5. 2016) smo prisotni (slik a 6a) pr edlag ali sk upni primerjalni vizualni og led v seh znanih Puharje vih f ot ogr a - fij in f ot ogr afije Kr anja iz Vidmarje v e čestitk e. Gla vni namen sestank a je bil na enem mestu pr eg ledati in primerjati v se znane Puharje v e originale. Sk upni vi - zualni pr eg led je pot ek al 1. 7. 2016 v Nar odnem muzeju Slo v enije (slik a 6b). Spr ego v orili smo o dosedan jih r ezultatih merit e v PIXE in tudi o možnosti, da bi bila f ot ogr afija Kr anja izdelana v t ehniki ambr otipije. Rezultati in diskusija Meritv e z met odo PIXE s pr ot onskim žar k om v zr ak u so bile opr a v ljene pri nominalni ener giji pr ot ono v 3 MeV , dejansk a ener gija pr ot ono v na tar či je bila 2,7 7 MeV . R ent gensk e žar k e smo zazna v ali z det ekt orjem Si(Li), ki je bil opr emljen s filtr om z luknjico: izdelan je bil iz 0,05 mm debele aluminije v e plo - če vine z r elati vno odprtino luknjice približno 10 %. Analizir ana so bila nasle - dnja mesta: 1. f ot ogr afija Kr anja s hr btne str ani, s v etli del; 2. f ot ogr afija Kr anja s hr btne str ani, t emni del; 3. st eklo f ot ogr afije Kr anja; 4. r ef er enčna ambr otipija (slik a 5b); 5. st eklo r ef er enčne amb r otipije; 6. st eklo Puharje v e f ot ogr afije Cer klje na Gor enjsk em (1860) iz MA O (slik a 5a). Slike 7a–7d: Rentgenski spektri emulzijske plasti na fotografiji Kranja (7a–7c) in na svetlem delu referenčne ambrotipije (7d). 185 Letnik 42 (2019), št. 1 Pri ana lizi r ez ultat o v smo se najpr ej osr edot očili na st ekla, na k at erih so bile nar ejene f ot ogr afije. Meritv e st ek el sicer niso bile popolne, k er samo z me - t odo PIXE v zr ak u ne mor emo meriti lahkih element o v Na, Mg in Al. V zpor ednih merit e v žar k o v g ama (PIGE) nismo opr a vili, k er smo zar adi manjšeg a ozadja v spektrih izbr ali izst opno ok ence iz aluminija. 22 Kljub t emu lahk o v tabeli 1 r az - ber emo g la vne lastnosti st ek el. Spektri merit e v na emulziji so podani na slik ah 7a–7d. Na žalost nismo mog li izv esti primerjalnih merit e v na emulzijski plasti na Puharje vi f ot ogr afiji Cer klje na Gor enjsk em, saj bi mor ali odstr aniti zaščitni okvir f ot ogr afije, da bi prišli do emulzije. Izmerili smo le sesta v o st ekla s čelne str ani. Med v semi st ekli po r ezultatih najbolj odst opa tist o v r ef er enčni ambr oti - piji (slik a 4b in tabela 1). V osno vi je st eklo k alije v o ali iz mešanih alk alnih spo - jin, ki so bile pridobljene iz pepelik e, k ar potrjujeta prisotnost rubidija (Rb) in odsotnost str oncija (Sr). 24 Za r azbarv anje so upor abili antimono v ok sid (Sb 2 O 3 ). Drugi d v e st ekli (Kr anj in Cer klje) sta natrije vi – po sesta vi si nista podobni in sta nar ejeni iz r azličnih sur o vin, a k ažeta podoben način pridobi v anja. K ot vir alk alij so v erjetno upor abili industrijsk o sodo in st ekli r azbarv ali z mang ano vim ok sidom (MnO ). St eklo slik e Kr anja k aže tudi sled arzeno v eg a ok sida (As 2 O 3 ), k ar r azkri v a r eciklažo s st eklom, ki je bilo r azbarv ano z arzenom (As). Sesta v o st ekla na sliki Kr anja smo upor abili tudi zat o, da smo določi - li nek at er e lastnosti emulzije. T a namr eč na st ekleni podlagi deluje k ot nek e vrst e absor ber za r ent gensk e žar k e iz st eklene podlage. Debelino absor berja smo spr eminjali r ačunsk o, dokler nismo dobili približno enak e sesta v e st ekla k ot pri meritv i na str ani br ez emulzije. V r ačunih smo pr edposta vili, da v se - sta vi emulzije pr e v laduje og ljik. T a pr edposta v k a sicer ni t očna, a pri absorp - ciji r ent genskih žar k o v se lahki elementi obnašajo približno enak o. R ezultat 24 Pr ecipitat nam r eč ne v sebuje net opnih ok sido v . T abela 1: Sestava preiskanih stekel v masnih %. Po vrsti si sledijo steklo na referenčni ambrotipiji, Puharjeva fotografija Cerklje na Gorenjskem 1860 iz MAO in preiskovana fotografija Kranja iz leta 1860 iz NŠAL. Sesta v a pr eisk anih st ek el v masnih % Ambr otipija Puhar – MA O Kr anj – NŠAL SiO 2 65,6 69,7 65,4 SO 3 0,27 0,31 0,74 Cl 0,39 0,08 - K 2 O 14,2 1,63 0,48 CaO 7,87 8,37 14,03 TiO 2 0,05 0,07 0,07 Cr 2 O 3 0,002 - - MnO 0,19 0,11 0,235 Fe 2 O 3 0,054 0,49 0,135 Cu O 0,002 - - ZnO - 0,004 - As 2 O 3 0,007 - 0,029 Rb 2 O 0,019 - - SrO - 0,015 - Sb 2 O 3 0,26 - - BaO - 0,03 - PbO 0,06 - 0,032 186 Jedert V odopi v ec, Žig a Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE, str . 173–188 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections r ačuna so bile plosk o vne gost ot e og ljik a, ki jih na slik i 8 primerjamo s plosk o vnimi gost otami žv epla iz merit e v PIXE. Pri t em smo upor abili tudi r ezultat e iz prv e serije merit e v . K ot vidimo, je plosk o vna gost ota žv epla približno sor azmer - na z debelino emulzije, k ar k aže, da je žv eplo približno enak omerno r azpor ejeno po emulziji, njego v a k oncentr acija pa je okr og 4 %. Za k ak šno sno v gr e, je za sedaj še ug ank a, zelo v erjetno pa gr e za sno v na osno vi beljak o vin. Ključna elementa za identifik acijo f ot o - gr af sk eg a post opk a na f ot ogr afiji Kr anja sta pri - sotnost ži v eg a sr ebr a (Hg) ali na v adneg a sr ebr a (Ag). V tabeli 2 podajamo njuni plosk o vni go - st oti sk upaj s plosk o vno gost ot o žv epla (S). Na obeh f ot ogr afijah pr e v laduje sr ebr o, ki je zna - čilno za ambr otipijo. Očitno je, da s v etli deli na obeh f ot ogr afijah v sebujejo v eč sr ebr a k ot t emni in da plosk o vna gost ota sr ebr a ni v zv ezi z debe - lino emulzije. Plosk o vne gost ot e element o v na obeh slik ah so približno enak e, nek olik o debe - lejša je le t emna plast na r ef er enčni ambr otipiji. Na f ot ogr afiji Kr anja smo zaznali tudi sledo v e (k omaj mer lji v e k oličine) ži v eg a sr ebr a (slik e 7a–7c; v spektrih so označene s puščico). K er pa so njego v e plosk o vne gost ot e približno st okr at manjše k ot pri sr ebru (Ag) in ne k ažejo zv eze s počrnitvijo, gr e v erjetno za nečist oče (k ontami - nacijo). Zaključek P o nat ančnem vizualnem primerjalnem pr eg ledu smo v si prisotni ugot o vili, da samo na podlagi vizualneg a pr eg leda ne mor emo ugot o - viti, po k ak šnem post opk u je bila izdelana f ot o - gr afija Kr anja, pr a v tak o ne, k do bi bil njen a vt or , zat o smo se odločili za pr eg led z met odo PIXE, s pomo čjo k at er e lahk o določimo elementno se - sta v o mat eriala. S pr eisk a v o PIXE f ot ogr afije Kr anja iz leta 1860 in primerjalne ambr otipije smo ugot o vili podobne k oncentr acije sr ebr o vih iono v in v obeh primerih k omaj mer lji v e vr ednosti ži v eg a sr ebr a. Slika 8: Ploskovni gostoti žvepla (S) in ogljika (C) (kot merila za debelino) v emulziji fotografije Kranja iz leta 1860. T abela 2: Ploskovne gostote žvepla (S), srebra (Ag) in živega srebra (Hg) (v μg/ cm 2 ) na fotografiji Kranja iz leta 1860 in na referenčni ambrotipiji. Naslo v S (μg/cm 2 ) Ag (μg/cm 2 ) Hg (μg/cm 2 ) Kr anj, na s v etlem polju 1 169 7,3 0,24 Kr anj, na s v etlem polju 2 131 13,1 0,14 Kr anj, na t emnem polju 129 - 0,31 R ef. ambr otipija, na s v etlem polju 169 16,7 - R ef. ambr otipija, na t emnejšem polju 364 4,2 - 187 Letnik 42 (2019), št. 1 Iz t eg a sklepam o, da je bila f ot ogr afija Kr anja iz leta 186 0 po v sej v erjetnosti na - r ejena v t ehniki ambr otipije. Za dok ončno potr dit e v , da je pr eisk ana f ot ogr afija r es nar ejena v t ehniki ambr otipije, bi potr ebo v ali prime rjalne meritv e dodatnih r ef er enčnih ambr otipij. Za potr dit e v , da je pr eisk ana f ot ogr afija Kr anja r es Puharje v o delo, pa bi bilo potr ebna širša r azisk a v a, s k at er o bi z met odo PIXE in še k at er o drugo ne - porušno instrumentalno met odo primerjalno pr eg ledali tudi druge Puharje v e f ot ogr afije na st eklu in dod atne r ef er enčne f ot ogr afije. Do r ealizacije t eg a pr e - dlog a žal še ni prišlo. LITERATURA Budnar , Miloš, V odopi v ec, Jedert , Mandò, Pier Andr ea, Lucar elli, F r anco, Casu, Gi - useppe, Signorini, Ornella: Distribution of chemical elements of ir on-g all ink writing studied b y the PIXE method. V : Restaurator: international journal for the preservation of library and archival materials 22 (2001), št . 4, str . 228–241. Callig ar o, Thomas, Dr an, Jean-Claude, Salomon, Joseph, W alt er , Philippe: R e view of acceler at or g adgets f or art and ar chaeology . V : Nuclear Instruments and Methods in Physics Research Section B: Beam Interactions with Materials and Atoms 226 (2004), št. 1–2, str . 29–37. del C armine P ., Gr ange M., Lucar elli F ., Mandò P .A.: P article-In duced X R a y -Emis - sion wit h an Ext ernal Beam: a non-destructi v e t echnique f or mat erials anal y sis in the stud y of ancient manuscripts. V : Ancient and Medieval Book Materials and Techniques (1993) št . 1–2, str . 7–27. del Carmine, P ., Giuntini L., Ho oper W ., Lucar elli F ., Mandò P .A.: F urther r esults fr om PIXE anal y sis of ink s in Galileo ‘s not es on motion. V : Nuclear instruments & me- thods in physics research. Section B: Beam interactions with materials and atoms 113 (1996), št . 1–4, str . 354–358. First , Bl aženk a: Puharjeva šifra. Skrivnostni izum prvega slovenskega fotografa . Katalog r azsta v e. 26. a v gust–30. sept ember 2014. Ljubljana: Nar odni muzej Slo v enije, 2014. Globočnik, Damir: Notica o F ot ogr afiji Kr anja iz leta 1860, do slej neznano Puhar - je v o delo?. V : Umetnostna kronika 45 (2014), str . 23–26. La v édrine, Bertr and: Photographs of the Past, Process and Preservation , The Getty Conserv ation Institut e, Los Angeles, 2009, str . 24–57. Nemeček, Nata ša: Zaht e vnejš e instrumentalne analizne met ode. V : Priročnik: muzejska konzervatorska in restavratorska dejavnost . Ljublja na: Sk upnost muzeje v Slo - v enije, 2010, zv . 2. Planinc, Lucija: P ost opki izdela v e in mat erialna sesta v a najstar ejših poziti v o v analognih f ot ogr afij t er njiho v e osno vne značilnosti. V : Priročnik: muzejska konzervator- ska in restavratorska dejavnost . [Tisk ana izd.]. Ljubljana: Sk upnost muzeje v Slo v enije, 2017, zv . 1. Šmit , Ži g a, P elicon, Primož, Vid mar , Gr egor , Zor k o, Benjamin, Budnar , Miloš, De - mortier , Gu y , Gr atuze, Bernar d, Šturm, Sašo, Nečemer , Marijan, K ump, P et er , K os, Mat eja: Anal y sis of med ie v al g lass b y X -r a y spectr ometric methods. V : Nuclear instruments & methods in physics research. Section B: Beam interactions with materials and atoms 161 (2000), v ol. 161–163, 718–723. V odopi v ec, Jede rt in Budnar , Miloš: Analiza tint z met odo PIXE. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 25 (2002), št . 1, str . 263–272. V odopi v ec, Jedert , Budnar , Miloš in P elicon, Primož: Applicat ion of the PIXE me - thod t o or g anic objects. V : Nuclear instruments & methods in physics research. Section B, Beam interactions with materials and atoms 239 (2005), str . 85–93. VIRI IN LITERA TURA 188 Jedert V odopi v ec, Žig a Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE, str . 173–188 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections V odopi v ec, Jede rt , Šmit , Žig a in F ajf ar , Helena: Char act erisation of Colouring Agents in Det erming the Causes of Damage in the Ptuj Gr atae P ost eritati. V : V odopi v ec, Jedert (ur .): Konserviranje knjig in papirja 2/Book and Paper Conservation 2. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2017, str . 48−57. INTERNETNI VIRI Mir k o Kambič (*1919, †20 17). URL: https://4d.rtv slo.si/ar hi v/int ervju - -tv/174263859. Pridobljeno, 17. 4. 2019. EXAMIN A TION OF THE OLDES T PHO T OGRAPH OF KRANJ USING THE PIXE METHOD A phot ogr aph of Kr anj, f ound on the co v er of the congr atulat ory book, w hich w as in 1860 sent b y the parishioners of Kr anj t o Jernej Vidmar , the new l y appoint ed Prince Bishop of Ljubljana, is the oldest among the phot os, k ept b y the Ar chdiocesan Ar chi v es in Ljubljana and the ear liest kno wn phot ogr aph of Kr anj. The purpose of the making of the phot o and the cont ent of the car d in man y w a y s speak in f a v our of the h ypothesis that Janez Puhar ( Johann Pucher) could be the author of the phot o. Supposed t o ha v e been the w or k of Janez Pu - har , the phot o attr act ed a lot of int er est fr om the e xperts. Visual e x amination of the phot o, studies of the r ele v ant lit er atur e, and consultation with the ar chi vist in char ge as w ell as with a number of Slo v enian e xperts on old phot ogr aphs sho w ed that the phot o in question is part of the gr oup of phot os on g lass made in the camer a. A t the time w hen this phot o w as tak en, puhar otype and ambr o - type w er e the onl y tw o types of pr ocedur es f or g lass phot os. In puhar otype pr ocess, the image w as cr eat ed b y means of mer cury (Hg) w hile in ambr otype b y means of sil v er (Ag). B y conducting the PIXE measur ements on the phot o of Kr anj and its compar able ambr otype, w e w er e able t o det ermine that emul - sion la y ers in both phot ogr aphs include a similar concentr ation of sil v er (Ag) ions, and in both cases mer cury (Hg) is pr esent onl y as impurity . Judging fr om these r esults, w e ma y assume that the 1860 phot o of Kr anj is most pr obabl y an ambr otype. Ho w e v er , t o det ermine with certainty that the phot o in question is indeed an ambr otype and the w or k of Janez Puhar , w e still need t o carry out further diff er ent anal y sis, w hich w ould include also a comparison with the r est of Puhar’s pr eserv ed phot ogr aphs on g lass. SUMMAR Y