6!. številka. Ljubljana, v torek 16. marca. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan BTe#«, izimSi nedelje in praznike, tor velja po poŠti prcjeman za a v a tr i j s ko-o g ar sk. e dežele za vse leto 1"> xld„ za pol lota 8 gld.. z:i četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom /.a se leto IS ^ld., za oi:trt leta ;) #ld. ?J0 kr., za leden meaec l tfld 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z;i tuje deželi; toliko več, kakor po6tniti:i zna5n. Za ozn anila plačuje se od 5etiriat<»pne petit-vrate po B kr., če sh omanll" jedeDJCmt tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr. če trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiniti. — Rokopisi 8> ne vračajo. Uredni it "TO in u p r a v ni Stv o je v Rudolfa Kirhiša hiSi, .Gledališka «tolb-<". Up r a v u i št v u iihj se blagovolijo pošiljal i naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. za po \ IJiibljuni 16. marca. Mej razburjenje in preživahno razpravljanje, prouzročeno po debati in glasovanji o Scharschmidovem predlogu, prišla je prej, nego bi je bili pričakovali, vest, da je trgovinski minister baron Pino dal svojo ostavko, katero je cesar tudi že vsprejel. Ob tej ostavki in njenih nagibih pišejo in ugibajo vsi listi in velika večina meni, da je pravega povoda iskati v senzačni razpravi o železnični progi Praga-Duh-covo in Duhcovo-Bodenbach. Takrat spravili so levičarji res mnogo čudnega gradiva na dan in dasi se je minister Pino krepko branil in svojim napadovalcem marsikatero trpko povedal, so se vender, kakor pri premnogih jed • nakih slučajih obistinile krilate besede: „semper aliipiid haeret". Njegovo stališče bilo je že takrat omajano in njegova ostavka bila je le vprašanje časa, kajti kakor čitamo v Dunajskih listih, sešel se je takoj po omenjeni debati desnice eksekutivni odbor in bil soglasen v tem, da se baron Pino na ministerskem sedeži ne more vzdržati, ker je njegova avtoriteta zrušena, ker je v železniških zadevah od %ekdaj že imel nesrečno roko in je njegova osoba od nekdaj že v zvezi z gališko transverzalko in z vprašanjem o lokalnih železnicah, ki prideta v kratkem zopet pred zbor, v katerem bi se torej utegnili ponavljati mučni prizori, kakersni so bili pri debati o železnici Praga Duhcovo — Duhcovo-Bodenbach. Tako pišejo nemško-liberalni listi. Oficijalno pa se kot povod ministra Pinota ostavki navaja njegova naredba iz dne 24. februvarja t. I., v kateri se določuje organizacija in delokrog poštno-hrauil-nega urada. Rečena naredba vzbudila je v uradnih krogih veliko senzacijo, kajti član 5. slove: „Ravnatelja poštno-hranilnega urada imenuje Nj. Vele-častvo po predlogu trgovinskega ministra izmej uradnega osobja." S to naredbo omejila se je pravica krone bolj, nego s katero koli drugo naredbo. Vrhu tega se je z omenjeno naredbo ravnatelju poštno-hranilnega urada določila popolna samostalnost in uprav ministerska oblast, samo s to razliko, da bi ne bil odgovoren, kakor so ministri. O tej stvari obravnavalo se je baje tudi v ministerskem sovetu in pri tej priliki, da se je pokazalo mej trgovinskim ministrom in njegovimi kolegi toliko oasprotstvo, da mu ni i preostajalo druzega, nego ali preklicati omenjeno naredbo, ali pa odstopiti. Odločil se je za poslednje. Govori se, da se bode tudi ravnatelj poštno-hranilnega urada sekcijski načelnik Coch, ki je osodno naredbo sprožil, umaknil se svojega mesta. Kakor pri jednakih prilikah, nastalo je tudi povodom te ostavke vprašanje, kdo bode Pinotov naslednik. Imenujejo se: državnih železnic ravnatelj Czedik, sekcijski načelnik baron Pussvvald in sekcijski načelnik pl. VVittek. Po drugi verziji pa se bode trgovinsko miuisterstvo razdelilo. Prometne zadeve izročile bi se novemu komunikacijskemu mi-nisterstvu, kateremu bi bil vodja pl. VVittek, dočim bi vodstvo trgovinskega mini.sterstva začasno pre-vzel baron Pussvvald, ali pa se trgovinskim ministrom imenoval grof Deyni, katerega si želi državnega zbora desnica. Vse to so dosedaj le gole govorice in slutuje. Faktura je sedaj samo to, da je haron Pino odstopil, ta faktum pa baš za nas Slovence ni posebno prijeten, kajti vanj ozirali smo se kot v moža, ki nam ni neprijazen, ki pozna osobno naše razmere in ki bi nam utegnil tu ali tam koristiti, zlasti ker so mu koroški Slovenci izročili mandat za državni zbor. Novi trgovinski minister pa bode morda boljši strokovnjak, močneje zavarovan proti vsakovrstnim napadom, bode-li pa nam naklonjen, o tem nas bode šele skušnja učila. Govor državnega poslanca g. J. Hrena o Scha rsc h inidovem jezikovnem predlogu dne 12. marca. (Po stenografakeni zapisniku.) Oglasil sem se jaz za besedo, da označim svoje osobno stališče v tej stvari, ki je menda tudi stališče nekojih drugih slovenskih zastopnikov v visokoj zbornici, ter da izjavim, da bodemo mi za to glasovali, naj se predloženi načrt jezikovne postave izroči posebnemu odseku v pretresovanje, — oglasil sem se pa tudi, da napovem razloge in nazore, ki nas vodijo k temu glasovanju! Jaz spoznavam, da je za nas vse nenemške Člane visoke zbornice zelo težko, pridružiti se nasvetu, ki je došel od nasprotne parlamentarne stranke, da se namreč predloženi načt vzame za podlago pretresovanju jezikovne postave! Teško je, ne morda zaradi tega, ker predlog ni izšel iz sredine naše stranka, ker ni le-ta načrta osnovala ter ga zbornici izročila. Ne! Nego težava tiči v stvari samej zarad tega, ker se ne sporazumljamo z vsebino nasvetovanega načrta, ker nam je znano, kako pičla je simpatija, katero ta nasvet uživa na našej strani, odkar je prišel na svetlo, ker nam je znano, da ga večina nenemških poslancev zavrača z mržnjo : nadalje, ker vemo, da so se že iz prvega početka od Jvseh nenemških skupin visoke zbornice oglasila mnenja z besedo *n po časnikih, da se taka osnova ne da odobriti, še več, da se o njej niti razgovarjati ne more ; — nazadnje, ker nam je Še v spominu, kako soglasno se je pobijal predlog, ki je 1880. leta isto dosezal, kako je bil ta predlog tudi v visokej tej zbornici pokopan od ogromne večine! Razen tega pa je nas Slovencev, to je moj in onih naših gospodov poslancev, ki bodo z mauo za to glasovali, da se predlog in jezikovne postave načrt vsprejme v pretresovanje, položaj še posebno težaven zarad tega, ker se danes žalibog ne nahajamo v soglasji z drugimi našimi sorojaki, —> in ker se moramo v tem predmetu odcepiti od onih, s kojimi nas inače vežejo one iste težnje in jednaka usoda in s kojimi smo sicer navajeni, vsikdar in v vsakej političnej borbi vojevati se kakor jeden mož. Kar se tiče nasprotujočih si danes strank v tej zbornici, ni se predlog 1880. leta zavrnil in ne zavrača se predlog denašnji od slovanskih strank, kakor jaz nemerodavno mislim, zategadelj, ker bi za zvršitev določil v členu XIX. drž. osnovne postave in osobito za urejenje jezikovnih razmer sploh postava ne bila potrebna, temveč uzrok temu uporu je vsebina nasvetovanega predloga, uzrok so mnoge bistvene in stvarne določbe priporočenega postavnega načrta, — ker so v nasprotji z glavnimi točkami, s podlagami narodnih, v pravu in ustavi utemeljenih zahtev iu želj ne samo naših, nego vseh drugih nenemških narodov! Uzrok uporu je to, da so hoteli gospodje predlagatelji leta 1880 in hočejo ravno tako tudi sedanji nemški j e z i k po postavnem potu povzdigniti in ustanoviti za državni jezik, in s tem člen XIX. naše ustave, ki jasno LISTEK. Selski župnik. v Roman. Spisal Lud o vik llalevy; poslovenil Vinko.) Prvo poglavje. S trdnim in krepkim korakom stopal je starec po prašnej cesti v polnej solnčnej svetlobi. Bilo je temu že trideset let, ker je abbe Konstantin živel kot župnik v vasici, ki je dremala tam v ravnini, na bregu majhne rečice, zvane Lizotte. Četrt ure šel je že abbe Konstantin ob zidu gradu Longuevalskega; zdaj je naposled prišel pred visoka in težka omrežena vrata v uhodu, ki so bila udelana v dva ogromna, od starosti porjavela in od časa razjedena kamnitna stebra. Župnik se je ustavil ter žalostno gledal dva velika modra razglasa, ki sta bila prilepljena na stebra. Razglasa sta naznanjala, da se bode v sredo dne 18. maja 1. 1881. ob jedni popoludne od civilne sodnije Souvignvjske na dražbi prodalo imetje Longuevalsko, in sicer v teh le štirih oddelkih: 1. Grad Longuevalski z njegovimi poslopji, le- pimi ribniki in širnimi travniki, zraven tudi park, sto in petdeset hektarjev velik, okrog iu okrog ob dan od zidu in pretekan od rečice Lizotte. Cena : 600.000 frankov. 2. Posestvo Blanche-Couronne, tristo hektarjev. Cena: 500 000 frankov. 3. Posestvo Rozeraie, dvesto in petdeset hektarjev. Cena: 400.000 frankov. 4. Gozdovi Mionnski, štiristo in petdeset hektarjev veliki. Cena: 550.000 frankov. Ta štiri števila bila so v dnu razglasa sešteta in delala so svoto 2,0 50.000 frankov. Tako je tedaj vendar imelo biti razdeljeno to krasno posestvo, katero je skozi dve stoletji, umikajoč se razkosavanju, nedotakneno prehajalo od očeta na sina v rodbini Longuovalskej. Plakat je sicer razglašal, da se po združenji vseh štirih delov posestvo vender le še more dobiti celokupno; a to je bil precej ogromen kos in teško da bi se našel kupec zanj. Markiza Longuevalska umrla je bila pred šestimi meseci. Leta 1873. izgubila je bila jedinega svojega sina, Roberta pl. Longuevala; kot dediči ostali so trijo vnuki markizini: Peter, Helena in Kamila. Posestvo moralo se je dati na prodaj, ker Helena in Kamila še nesta bili polnoletni. Peter, triindvajsetletni mladič, se je s svojimi neumnostmi že na pol pripravil na nič in ni mogel misliti na to, da bi Longueval dobil za se. Bilo je poludne. V jednej uri dobil bode grad Longuevalski novega gospodarja. In kdo bode ta gospodar? Katera žena bode odslej v velikem salonu s starimi udelanimi preprogami v kotu pri levi zavzemala mesto markize, stare prijateljice ubozega vaškega župnika? Ona je sezidala vaško cerkev, ona je vzdrževala lekarno, katero je v župniji vodila Pavlina, služabnica župnikova; ona se je dvakrat na teden pripeljala v svojej velikej landavskej kočiji, obloženoj z otročjimi oblačilci in volnenimi jopicami po abbea Konstantina, da bi se ž njim, kakor je dejala, „na lov na reveže" peljala. Utopljen v te misli, stopal je stari duhovnik dalje. Mislil pa je — tudi največji svetniki imajo svoje male slabosti — na vse tiste ljube navade, ki so se mu omilile teh trideset let, ki bodo zdaj iznenada pretrgane. V četrtek in v nedeljo obedoval je vselej v gradu. K "ko so ga tam razvajali, božali iu mehkužili! Mala osemletna Kamila sedala ustanovlja jednako veljavo za vse deželne jezike, podreti, da zahtevajo za svoj nemški jezik posebno prvnško veljavo in hočejo tako prednost in večjo pravico nemškega jezika po postavnem potu ustanoviti ter mu te prednostne pravice ojačiti z autoritete in sankcijo posebnega zakona in da nameravajo s tem si ustvariti .-troj, i katerim bi se rav- j nopravnost iu jednaka vrednost vseh drugih jezikov j z nemškim jezikom izpodrinila iu podbrla! To stališče pa, gospoda moja! je tako, da ga mi uenem- | ški narodovci odobriti ne moremo ni sedaj niti nik- i dar ne, ako se nečemo sami degradirati na stopujo j narodov nižje vrste in kaj tacega ne boste oi nas pričakovali, ker tudi ne morete. Ta če bi tud. bilo, bi vselej zastonj, ker mi bi se tacemu poskusu vselej upirali z vsemi silami m bi nas Vi pri tacem uporu vsikdar našli popolnem zjedinjene! Ko bodemo mi Slovenci, — ali vsaj nekoji izmej nas za to glasovali, — da se navzočni načrt jezikovne postave vzame v pretresovanje, storili bodemo to z dvojnim razlogom: prvič s politično-parlamentarnimi razlogi in drugič z ozirom na rezone, na koristnost in nujnost! Mi bodemo za to prvič glasovali, ker zmatramo za umestno in vsako parlamentarno stranko primerno, da se izjava nasprotne stranke, če pride na dan s takim odličnim spremstvom kot navzočni, s 116 podpisi podpirani predlog, vsaj toliko uvaža, kolikor to terja mejsobno politično spoštovanje in in po mojom bi kazalo, nečem reči, politične nezrelosti, par, pa, dovolite, da naravnost izrečem, parlamentarno nestrpljivost, ko bi se dobro samo zategadelj kot tako spoznati niti izkušati ne hotelo, ker se je dotična misel sprožila in izlegla v na sprotnem taboru in ker seme ni ravno v lastnej zemlji pognalo Drugi razlog, da bodemo glasovali za pretresovanje navzočnega postavnega načrta je, ker zmatramo in spoznamo, da z a našo narodnost ni samo koristno, nego tudi neogibno potrebno, da se uredba jezikovnih razmer dovrši po po stav o-davni poti, ako hočemo priznanje jednake vrednosti vseh narodov in jednake veljave in pravice vseh avstrijskih jezikov, katero je načelno ustanovljeno v členu XIX. naše ustave po dolgih 18 letih vender jedenkrut s stopnje golih platoničuih obljub spraviti v dejansko življenje! iDalju prih.) Politični razgled. V Ljubljani 16. marca Kakor se češkim listom z Dunaja poroča, glasovanje o jezikovnem predlogu v državnem zl»orn ne bode imelo toliko slabih posledic, kakor se je bilo bati. Solidarnost mej slovanskimi poslanci se bode zop"t ustanovila Cehi, Slovenci, Dalmatinci in Poljaki bodo v odseku vzajemno in zložno delovali, vsaj mora vsem biti na tem ležeče, da Sehar-schmidov predlog nikdar ne postane zakon. V naj-veči: zadregi so nemški konservativci. Radi bi glasovih za nunski državni jezik, a potem bi zgubili vse svoje /uvozniki1. Cehi ne bodo v klubu nikakor zavlačevali Scharschmidovega predloga, ampak priganjali bodo, da ta stvar pride v zbornici na vrsto, predan se bode sklopalti pogodba z Ogersko. Žele da se kmalu pojasni, kako mislijo njih zavezniki in vlada o tem predlogu. Kaže se pa že, kako prav so Čehi imeli, ko so glasovali proti izročitvi Scharschmidovega predlopa odseku. Nasprotno bi se bilo i Smatralo takoj ga nekaj „praejudic" za nemški dr- j žavni jezik. Dr Rieger iu drugi češki poslanci so že o Scharschnndovcrn predlogo govoril: z grofom Taaffejem in skf kralj in kol^trski knez podpisala sta mirovno pogodbo. Obe državi sta že začeli de-mobilizovati. V par dneh s" bodo že /.menjale ratifikacije in srbsko bolgarski konflikt je za nekaj časa od-tranjen. Nadejamo se, da se bode v kratkem posrečilo ustanoviti tuli prijateljske razmere mej obema državicama. Mej Ristićem, Piroč.uieem in Novakovićem do- | seglo se je popolno sporazumljenje. Ti trij« srbski politični vodje sestavili so si skupen program. Piročanac misli, da ima 2 tretjini sedanje napredne stronke na svoji strani. Ko odstopi G-.irašanin sestavilo se bode tedaj koalicijsko ininisterstvo iz na-predujakov in liberalcev. Pričakovati se srne. da bodo Srbija nastopila sedaj popolnem dugačno notranjo in vnanjo politiko. (■irski ministerski predsednik Delvannis je v velikoj zadregi. Še kralj se ustavlja njegovej politiki. Hotel je nedavno sklicati zopet nekaj reserv, pa kralj ni hotel podpisati dotičnoga dekreta. Narod je nevoljen nanj, da ni začel vojne dokler je bilo kaj upanja na uspeh. Odstopiti ne more, ker ni kdo neče prevzeti sestave novega ministerstva, vsakdo si misli, naj si le sam izvleče voz iz blata, v katero ga je za vozil. V Peterburgu se je sešla posebna komisija, ! katera se bode bavila s poljskimi zadevami. Pred-1 sodu i o tej komisiji s trije riiske&u carja, veliki I knez Konstantin. Komisija so bode posvetovala, kako bi se doseglo sporazumljenje mej Rusi in Poljaki. Pred vsem nekda hoče komisija priporočati upeljavo porotnih sodišč iu avtonomijo občin na ruskem Poljskem. Anglikanska cerkev je na Angleškem državna cerkev. Njeni duhovniki dobivajo velike plače. V več krajih angleške države, kakor na Irskem in v \Valesu, pa večina prebivalstva ne pripada državne) cerkvi. Poslanci teh krajev si že več let prizadevajo, da bi za nih kraje ne veljala anglikanska cerkev za državno. Irci so to že 1869. leta dosegli. 11. t. m. je pa VValeški poslanec Dillvvn predlagal resolucijo, da bi se tudi v Wa-lesu anglikanskoj cerkvi vzel značaj državne cerkve. Po uradnih podatkih je dokazal, da le jedna osniinka prebivalstva pripada anglikanskoj cerkvi in vendar mora narod drago plačevati anglikanske duhovnike. Minister Harcourt je odgovoril, da priznava, da ima poslanec prav, a vendar se sedaj ne zdi vladi umestno, o tej stvari predložiti načrto zakona Potem pa zbornica preide o Dillvvnovem predlogi na duevni red Odnošaji v Nudanti so jako kritični. Zadnjo soboto je sovražnik nspal blizu Suakimu oddelek Angležem prijaznih Arabcev in jim vzel 15 vel-blodov. Napadeni so se umaknili proti Suakimu, odkodar jim je prihitel na pomoč oddelek lahke konjice in pognal sovražnika v beg ter ga zasledoval skoro do Našina. Sovražnik se je hudo ustavljal in zgubil jo kakih 30 mrtvih. Dopisi. Ia Šoštanja 13. marca. [Izv. dop.] Tudi v lepi Šaleški dolini jelo se je veselo gibanje za družbo sv. Cirila in Metoda. Že meseca novembra se je nabralo čez 20 članov za novo podružnico te velevažne družbe in dne 1. decembra pretečenega leta, ko se je sklical ustanovni občni zbor, bilo je udov že čez 40. Začasni odbor predložil je takoj podružnična pravila visoki vladi v potrjen je, koja je ista tudi že potrdila in se je vsled tega vršil dne 8. t. m., občni zbor, pri kojem je bilo članov navzočih nad 40. V načelništvo so bili jednoglasno voljeni gospodje Ivan K a č i č, Ivan V o š n j a k, Fr. R a j š t a r, Vinko Ježo vn i k, Josip Goričan in Stanko Sre-denšek. Mej udi so štiri ustanovniki, štirideset letnikov in še.st podpornikov, torej do sedaj udov 50, ki so skupaj že uplačali 85 gld. 25 kr., koja svota se je že slavnemu ustanovnemu odboru v Ljubljani poslala. Pri tej priliki, namreč pri občnem zboru dne 8. t. in., se je v veliko veselje in naudušenje jasno pokazalo, da tudi naš kmot razumejo pomen družbe sv. Cirila in Metoda. Ko je namreč obče spoštovani g. dr. Lipold v kratkem, pa jedrnatem govoru razlagal pomen in nalogo tega društva in ko so čitalnični pevci zapeli uarodno pesen, so posebno naši vrli kmetje jeli zahtevati, naj se poje pesen: »Slovenec som, Slovenec sem'.u in ko se je ustreglo temu zalite vanju, je cela množica, m posebno tudi vsi kmetje, brez izjeme navdušeno pela dvakrat »Slovenec sem". Kar nam je ob jednem dokazovalo do je postala ta lepa, po dra Ipavici izvrstno uglasbena pesen popolnem prava narodna pesen. Upamo torej dosti uspeha od našega društva, v kar Bog pomozi! Pod Tabrom 14. marca. [Izv. dop J Gospod urednik! gotovo se bodete čudili dopisu iz skoro nepoznatoga Vam kraja; ali kjer sto že vsprejeli dva dopisa iz Loškega potoka, upam da tudi mojega ne boste v uuičevalni Vaš koš zavrgli, tem manj, ker je moj današnji dopis namenjen samo odkriti „krivico" in zagovarjati „pravico", katera se v naši občini godi. Dopisnik v Vašem cenjenem listu.št. 37 od 16. februvarja je pravo pogodil, ko Vam je še premalo opisal in razkril „krivico", katero si je naš občinski sluga „Petel" s pomočjo župana prisvojil, da molze, pa ne kozo, kakor se je Vaš dopisnik izrazil, nego molze krivično žepe siromašnih in nevednih občanov, ki so si s potoni svojega obraza kak sold prihranili. Ta občinski sluga je prava „pijavica" v podobi človeka, kateri je s svojim kri- ; mu je na koleno ter dejala: „Ali že veste, gospod župnik, da so bom jaz v Vašej crkvi poročila in da bode ljuba mamica cerkev napolnila s cveticami še bolj nego maja meseca V Taka bo, kakor velik vrt, vsa bela, vsa bela!" Mesec maj! . . . Zdaj je bil zopet tu in sicer se je oltar vselej kar skrival mej premnogimi cve ticami iz grajskih rastlinjakov. Letos je stalo na oltarji samo nekaj siromašnih kit šinarnic in belega bezgi v pozlačenih porcelanastih vazah,, Druga leta prihajala je k vsakej velikej maši in vsak večer v maji gospodična Hebertova, pred-čitateljka gospe Longuevalove, ter igrala na mali harmonij, ki ga je darovala markiza. Zdaj je bil ta harmonij nem iu ni več spremljal glasov vaščanov in zborov otrok. Gospodična Marbeauova, poštarica, umela je tudi nekaj o glasbi in rada bi zavzemala mesto gospodičine Hebertove — a ni se upala, boječ se, da bi je ne razglasili za klerikalno in da bi je ne ovadil mer, ki je bil svobodomiselu. To bi bilo moglo škoditi njenemu povišanju. Zid parka, v katerem je stari župnik poznal vsak kotiček, bližal se je koncu. Pot je šla zdaj kraj reke Lizotte in ouostran rečice širili so se travniki obeh posestev; za njimi pa se je videl visoki j gozd Mionnski. Razkosana, razkosana ima biti ta j krasna lastnina ! . . . Ta mbel je zbadala v srce j ubozega duhovna. Zanj je bilo vse to že trideset let jedna sama, I nerazdeljena celota. Vse mu je bilo, kakor da mu j je lastnina, da je njegovo posestvo. Na polji Lon-guevalskem bil je kakor doma. Često se je že pripetilo, da je sam s seboj zadovoljen ustavil se pred širnim žitnim poljem, iz-ruval klas in robkaioč zrna dejal: „Zrno je krasno, tako okroglo in tako polno. Letos bomo imeli lepo žetev." In sam v sebi vesel ubral je pot dalje čez svoje polje in čez svoje travnike Skratka: z vsem fevojim življenjem, z vsemi navadami in spomini svojimi navezan je bil na to posestvo, kateremu je zdaj odbila poslednja ura. Abbo je zdaj ugledal v daljavi pristavo Blanche-Couroune; njene strehe od rudeče opeke so se razločno ločile od zelenega gozda. Tudi tam je bil župnik doma. Bernard, markizin zakupnik, bil je njegov prijatelj, in kadar se je stari duhovnik zakasnil pri ubozih in boluih, kadar se je solnce že nagibalo nad goro, in je starček čutil utrujenost in glad, ustavil se je pri Bernardu, okrepčal se z do- beršnim kosom slanine s krompirjem ter zraven pil vrček mošta. Po večerji pa je zakupnik svojo staro črno kobilo upregel pred voziček ter župnika peljal nazaj v Lnngueval. Celo pot sta se razgovarjala in kregala. Župnik je očital zakupniku, da nikoli ne pride k maši, in ta se je izgovarjal: „Žena in hčere hodijo namesto mene. Saj veste, gospod župnik, je že tako pri nas. Ženske so ob jednem tudi za možke pobožne, one nam bodo že odprle vrata v raj." In vselej je poredno dodal, črno kobilo pošla-tavši z bičem: „Če je kje kateri!" In potem je vselej stari duhovnik od groze skoro iz voza skočil: „Kako? Če je kje kateri? Seveda je! »Potem boste Vi gotovo tam, gospod župnik. Vi mislite, da to ni čisto gotovo? . . . Povem Vam, če je kje . . . Vi boste tam. Vi boste tam stali pri vratih, čakajoč svojih župljanov in še zmirom pe* čavši se z našimi zadevami. In rekli boste svetemu Petru ... saj je sveti Peter tisti, ki ima ključe od raja?" „Da, sveti Peter." (Dalj« prih.) vičnim dejanjem tako daleč dospel, da se ne zmeni tudi za opomin si. c- kr. okrajnega glavarstva, katero je tudi Se velelo, da nam ga mora župan odstraniti, kar se pa žalibože še ni zgodilo. Da mu je pa župan njegova desna roka, se da lahko sklepati iz tega, da ga je po dokazu krivičnega dejanja še zanaprej kljubu višjim oblastvom v službi pri-držal in namesto da bi ga odstranil, mu še plačo za 2 gld. na mesec zvišal, in to brez vednosti občinskega odbora. K temu si more lahko vsak poštenjak misliti, da kar občinski sluga namolze, da se tudi župan s tem debeli, pak „basta" o tem, j krivica ima kratke noge in upam, da se bode v kratkem na bolje premenilo. Sedaj pa nekoliko opomenj o dopisu v št. 55 | od 9. marca iz Loškega potoka, kjer dopisnik kri- j vično napada občinske oddornike in občinske seje. ■: Omeniti mi je, da, kar se tiče občinskih sej, so se vsak pot pravilno in pošteno, a ne v gostilni i pri „Marjetiki", nego v občinski pisarni vršile. Kar . se tiče občinske blagajnice, gotovo ne bode dotični dopisnik nikdar z njo gospodaril, ako se pa hoče potruditi, do jo „revidira", našel bode račune do-hodke in izdatke vse v redu upisane, da pa ni bla- i gajnica ravno tako napolnjena, kakor je sosednjih ' občin, temu ni niti župan, niti neso občinski odbor- ; niki krivi, kajti onih 200 gld., katere je blagovolil presvetli vladar na prošnjo g. župnika podeliti, neso [ bili v občinsko, ampak v cerkveno blagajnice vspre- j jeti. Omenjeni znesek je g. župnik za napravo no- I vega altarja porabil. Kar se tiče 900 gld., katere I je občina od deželne vlade za stražo na hrvatski meji zaradi živinske bolezni prejela, jih je občina s izdala za razširjenje pokopališča, kar se vsak obči- : nar in neobčinar lahko iz občinskih računov osve-doči. Toliko za danes v odgovor na neopravičeno napadanje. ; Domače stvari. — (V državno sodišče) kandiduje Hohen-wartov klub odvetnika dra. Jučevića iz Zadra, dra. i Dominkuša, odvetnika v Mariboru, in generalnega odvetnika pri kasacijskem dvoru, dvornega so-vetnika Simonovicza — (Koroškim Nemcem) ne ugaja Schar-BChmidov predlog, ker po njih mislih daje preveč pravic Slovencem Dosedaj Slovenci na Koroškem : neso uživali skoro prav nobenih pravic. Ministerski ' ukazi, ki se tičejo rabe slovenščine, se neso izveli, ker so vsa oblastva Slovanom sovražna. Pri občnem zboru »Nemškega društva" v Celovci je dr. Luggin se odločno izrazil proti Scharschmidovemu predlogu, češ, da je nevaren za Nemce. Ta Lugginova bojazen najboljše kaže, kako so se Slovenci zatirali na Koroškem. — (Pri upravnem sodišči) bode v 18. dan t. m. obravnava o pritožbi Šoštauj-skega trga proti ministerstvu za uk in bogo-častje, katero je bilo odredilo, da se morajo ustanovne obresti oddajati deželnemu fondu. — (Umrl) je včeraj ob 4. uri v Mokronogu g. Fran Slatner, po domače doktor „Dreier". — („Rogača") izšla je 6. številka, lepo ilu-strovana in z jako zabavno vsebino. Izmej podob nam najbolje ugaja „Pepelnica'', izmej druzega gradiva pa Selškega pesen „Prevaljena mamica". — (O glediiliškej predstavi) kritikuje včerajšnja „Lajbahorica" jako ljuto, v nekaterih ozirih popolnem krivično. G. — k trdi, da je igra sama na sebi „neprebavljiva," tedaj tudi Antona Stbckljeva skladba. Kdor pa le količkaj objektivno sodi, ta mora priznavati, da je godba krasna, izborna. — Omeniti nam je tudi, da je „Lajbahe-rica" molčala o prejšnjih treh prav dobrih predstavah, tako o igri „Tambor v Puebli" — sedaj pa je z nekako zadovoljnostjo, rekli bi škodoželjnostjo pograbila prvo priliko, ko se igra — ali bolje re čeno le dve pevski točki uesta gladko vršili, — da z vso sveto jezo udriha po slovenski Taliji. - Tako postopanje ni lepo. Naj se „Lajbaherica" ravna rajše po glasilu naših najljutejših nasprotnikov — Wochenblatta," ki molči tako o slabih kakor o dobrih predstavah. — (Drugi komorno-godbeni večer filharmoničnega društva), pri katerem so v nedeljo sodelovali gg. Gerstner, Pfefferer, Moravec Luka in Zbhrer s pripomočjo gg. Andreae in Handt-mann, odlikoval se je po izbornem programu v katerem je bil tudi Ant. Dvofak s sekstetom op. 48 v a-dur zastopan. Da je bila izvršitev tega programa po gospodih, katerim gre vsa čast in hvala, da so to godbeno stroko tudi pri nas udomačili, po vsem dovršena, se ob sebi razumeje. Mnogobrojno občinstvo je gospode umetnike pri vsakem naBtopu in po vsaki točki živahnim ploškom odlikovalo in morala se je J. Havdnova serenada, pri kateri je g. Gerstner arijo briljantno sviral. ponavljati. — (Vreme) je jako neugodno. "V nedeljo, včeraj in danes je snežilo, da imamo zopet snega več nego na ljubo. Mngistrat ima zopet mnogo nepričakovanih troškov, delavci pa zopet zaslužka. — (Z Vač) se nam piše: V 28. dan februvarja praznovala sta dva para: Jakob in Marija Tomšič iz Hmelna in Janez in Marija Žerko z Vač svojo zlato poroko. Dotičniki so vsi po 70 do 80 let, a še Čvrsti in zdravi. Janez Žerko je naš nočni čuvaj. Bil je že 1834. 1. na ponočni straži, ko je naš trg do malega pogorel. Ogenj bil je takrat nastal, ko je že vse spalo. Žerko otel je ljudi, izimši samo jednega, ki je vsled opečenine umrl. Zaradi tega so mu tržani povodom zlate poroke pokazali svojo hvaležnost. Zlata poroka praznovala se je dopoludne po deseti maši z zvonenjem in streljanjem, zvečer pa pri veselici, kjer je bilo mnogo i napitnic in petja Došli so na veselico tudi vrli pevci iz Hotiča in gostje iz Litije. Jubilantom želimo vsi: Na mnoga leta! — (Iz Ruš) se nam piše: Preteklo jesen ustanovil se je v Rušah (Štirsko) zavod, ki ima nalog, o mrzlem zimskem času vsem učencem Ruške šole, ki vsled daljave ne hodijo domu obedovat, opoludne gorke juhe podeliti. Ta zavod je 10. decembra m. 1. začel svoje delovanje ter je *sak šolski dan bilo 80 — 100 otrok obdarovanih ; dozdaj se je razdelilo že nad 4000 porcij. Kako dobrodejni so taki zavodi posebno v goratih krajih, kjer otroci 2—3 ure daleč v šolo prihajajo, pač ni treba posebej dokazovati. Blagodudui dobrotniki in prijatelji šolske mladine so prav zdatne vsote darovali ter učitelje v tem podjetji krepko podpirali. Hvala in Slava njim! — (Izpred porotnega sodišča.*) Dva dni, prodno je bil obsojen morilec Kralj, bila je obravnava proti trem, že osivelim možakom. Na zatožni klopi so sedeli: cestni nadzornik J anuš in cestarja Štefe in Kavčič, zatoženi zaradi zlorabe službene oblasti. Služili sn že nad 30 — 40 let. Plače res neso imeli velike, a izhajati bi se bilo dalo, da ni prišel mej nje duh zapeljivec v podobi nadzornika Januša v Tržiči. Ta bil je vedno žejin, njegova soproga pa ni nikoli imela dovolj drv. Da se tem potrebam odpomore, zmenili so se zatoženci, kako bi si plače sami povišali. V ta namen upisa-vali so v se/name delavcev izmišljena imena, celo imena takih delavcev, ki so bili že več let mrtvi, ter so mezdo teh ljudij zase obdržali in porabili. Ta sleparija trajala je od 1. 1876. Da se tej slepariji ni prišlo že prej na sled, je deloma jako naravno, saj se ve, kako je pri uas kontrola v nekaterih zadevah. Delavci, ki so delali pri sv. Ani nad Tržičem upisavali so se v delavske sezname. Slednji predložili so se cestnemu nadzorniku Ja-nušu, kateri jih je potrjeval. Inžener Gr i m , ki hodi iz Kranja v Tržič izplačevat, pa je v navzočnosti župana izplačeval izkazane vsote, pri čemer se pa ni pazilo, je li tisti, ki je dobil denar, tudi res delal na cesti na Ljubelji. Stvar vršila se je tako po domače, da so pri plačevanji, kar Štefetovi in Kavčičevi otroci oglašali se s „ tukaj!" in se je potem denar štel, ne da bi bil vsled tega kdo postal pozoren. Na ta način škodoval se je erar za kakih 2000 gld., gotovo tudi več, ker se sedaj vsa škoda določiti ue da. Btefe in Kavčič z vraćala sta vso krivdo na Januša. Njih zagovornik dr. Kri-sper, ki je prvikrat zagovarjal pred porotniki, je jako spretno, v izvrstnem slovenskem govoru branil svoja klijenta, katera pa ničesar tajila nesta. Porotniki (načelnik g. Fr. Drenik) potrdili so vsa vprašanja in obsojen je bil Januš na dve leti težke ječe, Štefe in Kavčič pa sta dobila po 18 mesecev težke ječe, poostrene pri vseh treh s postom. Tudi imajo državi povrniti poneverjeno vsoto. Slavnemu uredništvu „Slovenskega Naroda". Prosim, blagovolite sprejeti v cenjeni svoj list sledečo izjavo: „Slovenski Narod" je omenjal v številki 59. z dne 13. marca t. 1., da je poslanec gosp. Hren govoril „v imenu I r akcije Hohenvmrtovega kluba (Hohenvfart, Hren, Šuklje, VVindischgratz)." Dolžnost mi je, tej opazki oporekati, v kolikor se tiče moje *j Zakasnjeuo. osebe. Neistinitost tega poročila razvidi se že iz tega, ker sem bil sam upisan med govornike in sicer c o nt r a, ■ ločim se je tovariš Hren upisati dal pro. Isto tako se nisem mogel strinjati ž njim glede vprašanja, ali bi sploh mogoče bilo, tako amen dirati Scharschmidov predlog, da bi zamogel ugajati dejanskim potrebam našega naroda, kar jaz odločno zanikam. Res pa je, da sem bil i jaz. kakor g. Hren in večina desničarjev, tega mnenja, da se predlog opozicije odstopi posebnemu odseku. To pa zlasti iz tega razloga, ker sem uverjen, da smo krvavo potrebni izvrševalnega zakona k členu XIX temeljnega zakona. Potom vladnih odredeb ni pomagati našemu narodu, od deželnih zborov v Gradci in Celovci, v Trstu in Poreči ter njihovega posta vodajstva se nam ničesar ni nadejati, torej nam drugo sredstvo ne preostaja nego v državnem zboru dovršiti izvrševalni zakon, v kolikor je namreč osrednji parlament k temu kompetenten. Te svoje nazore nameraval sem razkladati v daljšem govoru. Opustil sem svojo namero, ne vsled kakega dogovora z gospodom Hrenom, temveč ker se mi je od jako zaslužnih in izvedenih parlamentarcev svetovalo, naj tega nikar ne storim že pri prvem branji, temveč stoprav tedaj, kadar se predlog vrne iz odseka. Proseč Vas, da priobčite, resnici na ljubo, skromno to izjavo, bivam z odličnim spoštovanjem prof. Fran Šuklje. Na Dunaj i 15. marca 1886. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 16. marca. V državno sodišče izvoljen dr. Dominkuš. V borsni odsek Obreza, Šuklje. V legalizacijski odsek Viljem Pfeifer, v jezikovni odsek iz Hohenwartovega kluba, Klun, Poklukar proti Šukljeju, Hrenu. Klub Koroni-nijev ni dobil zastopnika. London 16. marca. Kakor pišejo „Daily News", nastala je vsled Gladstonovih predlogov, kako rešiti irsko zemljiško vprašanje, mi-nisterska kriza. Ghamberlain se ne strinja z Gladstonom glede razsvojitve zemljišč. Nadejati se je skoro njegove ostavke. Sofija 16. marca. Vlada zanikava vest Havasovo, da bi bil knez prejšnjo izjavo o imenovanji generalnega guvernerja v Vzhod nji Rumeliji umaknil, ter pravi, da knez ni oddal j niti odobril nobene druge izjave, nego so do-| ločene v dogovoru, po Canovu podpisanem. I Baden 15. marca. Včeraj zvečer ustrelil se je na tukajšnjem kolodvoru mlad mož, čegar potni list se glasi na ime 22 letnega jer-menarskega pomagača Alojzija Vidovca iz Dolenjega Dravberga. "Wiesbaden 15. marca. Preteklo noč ob 12. uri 28 minut bil precej močen potres. Razne vesti. * (Goljufija in dvoženstvo.) Na Dunaji so zaprli bivšega stotnika, poznejšega brzojavnega uradnika Ladislava Ullricha zaradi goljufije in dvo-ženstva. Ullrich je rojen v Zadru ter je 58 let star. Leta 1861 se je bogato oženil, priženil je 40.000 gld. V malo letih je ves ta denar zapravil in 1875. leta se je sodnijsko ločil od svoje žene. Kmalu potem je Ullrich izstopil iz vojaške službe in postal brzojavni uradnik v Serajevem. Tu se je seznanil z neko gospico iz Bosanskega Broda in leta 1882 v novembru se jc poročil ž njo. Nevestino doto je Ullrich zopet kmalu pognal, potem je pa zapustil soprogo in vrnil se na Dunaj. Na Du naji se je seznanil z neko prodajalko žganja. Ker jej je zatrjeval, da še ni oženjen, sta se dogovorila, da se v kratkem poročita. V tem je pa policija posegla vmes in sleparja zaprla. * (Potres) V Kišenevu čutili 10/22 februvarja t. L ob 3 uri 47 m. popoludne lahek potres. Čudno je to, da se v tem kraji potres ponavlja vedno in vedno ob istem času meseca februvarja, ali marca vsakega leta. * (Iz ne ve rjenje. ) Blagajnik angleške banke, rodom Brazilijanec, v Rio de Janeiru pobegnil je te dni s 17.000 funti šterlingov (170.000 goldinarjev.) * (Župnik — posili redni k.) K župniku v Brede na Holandskem pride nedavno ženska z novorojenčkom proseč, da bi ga krstil. Župnik opomni, da je pri krstu treba kuma in kumice. Na to izjavi ženica, da hoče takoj po nja, a lepo prosi, da bi smelo dete ostati tačas pri gospodu, ker zaradi silnega mraza ni varno s saboj nositi nežno bitje. Župnik dovoli in žena položivši dete na mehko župnikovo postelj otide, a se ne povrne — nikdar več. Duhovnemu očetu sedaj ue kaže druzega, nego rediti in vzgojevati nepovabljenega malega gosta. Tujci: 14. marca. Pri Momi i Neuman z Dunaja. — Pirker, Sirk iz Gradca. — Trauner z Dunaja. — Kren iz Celovca. — Tre-bitsch. Loos z Dunaja. Pri Mali •'■I t Engels z Dunaja. — pl. Gutiuanstha iz Trsta. — Lowy z Dunaja. — Dumičič iz Karlovca. Meteorologijo poročilo. i i Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. i e ' 1H 7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer 73240 mm. 729 06 nisi. 728-64 mm. — 2 8" G mL 8vz. l-4u 0 mL szh. — 0 4" C al. szh. 1 snež. sne/., obl. 21-lOam sneera in dežja. Srednja temperatura — 0 i)9, za 36° pod normalora. ZD-CLia-sijslra, "borza, dnć 16. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta Zlata renta . 5°/0 marčna re London . ........... Srebro........ Napol. ...... C. kr. cekini . .... Nemške marke 4°/„ državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrska zlata renta 4":0 , papirna renta 5°/0 . &•/, štajersko zemljišč, odvez, oblig. Dunava r.'g. srečke 5n/„ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vg% zlati zaBt. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblij*. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . . 100 gld. Rudolfove srečke . 10 n Akcije anglo-avstr. banke , 120 , Tramniway-društ velj. 170 gld. a. v Pretužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš sin in brat AVGUST PRAEDIKA, dijak II. gimnazijskega razreda, danes 16. marca 1886 ob 7. uri zjutraj v 12. letu starosti svoje za davico umrl. Pogreb bode 18. t. m. ob 5. uri popoludne od s v. Krištofa. V Ljubljani, 1*5. mavca 1886. Jakob in Josipina Praedika, stanši. 85 gld. 90 kr. 86 n 05 114 n 45 101 v 80 fl 878 — ft 40 125 70 9 n 9J» 5 n 92 61 « 52 Vi 129 50 170 n 75 104 35 95 70 104 n — 116 75 126 n 75 118 50 108 25 179 p> 75 20 ft 25 117 9 60 206 — Emil Praedika, brat. (167) Zahvala. S tem izn>kamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za skazano sočutje moj boleznijo in ob smrti našega predra-zega soproga, oziroma očeta, gospoda JOSIPA AVIJA, za mnogobrojne darovane lepe vence in mnogoštevilno spremstvo k poslednjemu počitku. (106) Žalujoči ostali. V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI je izšla knjiga: M o v. Roman. Spisal Turgenjev, posloveuil M. Mdlorrh. — Ml. 8°, 32 p6I. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Št. 1437. (165 — 1) Prodaja posestev. Vsled sklepa deželnega zbora prodajo se prostovoljno sledeča imenovana, deželnemu muzeju „Ru-dolfinum" zapuščena posestva ranjcega gospoda Viktorja Smoleta, namreč: I. V katastralni občini Kapucinsko predmestje 1. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 54 vpisana hiša s tremi nadstropji ob Marije Terezije cesti h. št. 1 pare. štev. 58/1. z 200 D sežnjev velikim staviščem in z 288 Q sežnjev velikim dvoriščem pare. štev. 57/1., 2. zad za tem dvoriščem je v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 155 vpisani 1017 □ sežnjev velik vrt za zabavo pare štev. 132, ki ga obdaja proti kolizejskim ulicam lastni zid, proti dvorišču lastne in sosednje hiše pa plot iz količev; na tem vrtu je hiša za vrtnarja in zraven vrtnarjeve hiše je pa cvetličnjak; II. v katastralni občini Gorenja Šiška v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 449 vpisana, okolo 1300 D sežnjev velika njiva in pašnik za Ko-sezko opekarnico pare. štev. 1245, sodnijsko ce» njena 150 gld.; III. v katastralni občini Vič 1. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 300 vpisani, 34 Q sežnjev veliki prostor pare. štev. 87/2, na katerem je prej »talo gospodarsko poslopje, zdaj je pa ta prostor spremenjen v senožet; in precej zraven pred vasjo Glince mej državno cesto in železnico je 3 orale in 1132 □ sežnjev velika senožet, pare. štev. 1207, sodnijsko cenjena 820 gld.; 2. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 302 vpisana, onostran železnice proti Rožniku ležeča, 6 oralov in 1133 O sežnjev velika senožet parcelna štev. 1348/1, sodnijsko cenjena 1000 gld.; 3. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 301 vpisani senožeti v logu, namreč senožet pare. štev. 758/1, ki meri 890 Q sežnjev, in senožet pare. štev. 758/2, ki meri 14 oralov in 1440 D sežnjev, obe skup:ij cenjeni 2750 gld.; IV. v katastralni občini Brezovica v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 812 vpisana, 7 oralov in 1327[j sežnjev velika senožet „Zornica" pare. štev. 3511, ki leži proti Podpečn, cenjena 1150 gld.; V. 7 katastralni občini Trnovsko predmestje 1. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 381 vpisani, 3 orale in 1413Q sežnjev velik delež mestnega gozda pare. štev. 551, 552 in 553 — kot senožet cenjen 530 gld. 60 kr., hrasti, smreke in drugo gozdno drevje, ki raste na tem prostoru, je pa cenjeno 13t»2 gld.; 2. v zemljiščni knjigi pod vložno štev. 508 vpisani, 3 orale in 1218 □ sežnjev veliki d dež „Rakove Jelše", pare. štev. 920, cenjen 934 gld 80 kr. Kupne ponudbe, pisane na kolek za 50 kr., sprejema deželni odbor kranjski «lo 80. uprlla 1. lS&tt. Pojasnila in natančneje vesti o teh posestvih in o pogojih prodaje iz prijaznosti daje dvorni in sodni jski odvetnik gosp. dr. Josip Saj o vic, Gospodske ulice h. št. 1. V Ljubljani, dne 8. marca 1. 1886. rebanje ZC prihodnji incsenrnt SREČKE Glavni dobitek v gotovini =wwy 0 O 'S •i—; °3? —-• N 'S o 53* o C ss B >o O u. O »I-H C3 tJD M—H > Št. 4180. Razglas. (131—3) normalne, za 3 vred namenjene, Zaradi oddaje gradnje batalijone pešcev s štabom iz 10 poslopij obstoječe vojašnice, za katero so stroški proračunjeni na 465.422 gld. 70 kr., vršila se bode pri podpisanem magistratu v dan t. m. ob 10. uri dopoludne ustna ponudbinska obravnava; vspre-jemale pa se bodo do tega dneva tudi pismene ponudbe. Ponudbe smejo glasiti se na posamezna poslopja aH pa na celo stavbo skupaj. To se naznanja z dostavkom, da so dotični načrti, proračuni in stavbinski pogoji na ogled razpoloženi pri tukajšnjem stavbinskem uradu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 5. sušca 1886. Zupan: Grasselli. Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri BMOasaiiJl 61o-veškegen teletin. k'hv bolu, navalu krvl9 otrptienili udih, Nknžeuviii -j>.eio«l«l, po-manjkanju HltkMii «lo j*>«l.j. Jetrnih in obi-Mtnih lM»l«'««iili. in pre*egajo v svojem učinku vsa draga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s ti škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj so s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—20) „LEKARNA TRNKOCZY" iHF~ zraven rotovia v Izubijani. ^ ■■ Razpošilja bo vsak dan po pošti. Tisočkrat izkušeno domače sredstvo „prlstni PAIMPELLER z morskim mačkom" bi ne smelo manjkati v Cena 50 vinarjev V najem . uprlla ISHH n: J66I in vedno o hi l mlin na 4 kolesa dam na pet. let od I. upriltt IshU naprej svoj v najboljšem stanu ae nahajajoči iu vedno obilno vode imiijoći v 1'ns neili. »m-irt urv> oil Ormožu iih velike| eeMtt, s »hnonbo za melo in zrnje. 2 sobama, 1 kuhinjo, pivni o, 3 svinjskimi hlevi, prostorom zajedno kravo in za seno. vrtom za soeivje m jeflno njivo vred. Poleg mlinarijo se tudi lahko Ur«-iimt-i. Dh se dožene n.-ijcmiiina, bo.le se dne as. marcu 1886 od 2. ure popoludne naprej tu unjeiu ravno tamkaj liviilrul ter vabim k obilnej udeležitvi. Pogoji so jaku ugodui. I>I nt,<*\^jr, Šenčur, (.16-1—3) lastnik. Takoj delujoče Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, prt katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjaj ure uredstvo) brez Dspeb*. Ravno tako sigurm» pri pletiuk. izpulili in oniycllh luseli. Uspeh po večkratnem močnem u trenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •J. Cjli-olioli v Urnu. Wr EJuMJani se dobiva pri g. M liovinji lekar G. Tromba. Tam s c tudi dobi: E*lll ITliLp orijentalsko lepotilno sredstvo, ki