Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsako soboto. Naročnina se' plačuje vnaprej in stane letno Din 84 —, polletno Din 41’—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
LetO II.	Ljubljana, 22. novembra 1930.	ŠteV.	47.
Po konferenci lesnih trgovcev v Celju.
Težki položaj v naši lesni trgovini je dovedel do sestanka lesnih trgovcev v Celju, kjer se je pri tamošnjem trgovskem gremiju ustanovila posebna sekcija lesnih trgovcev pod vodstvom g. E. Marinca, ki je tudi dal glavno pobudo za sklicanje tega sestanka.
Ankete, kateri je predsedoval podpredsednik gremija, g. A. Elsbacher iz Laškega, se je udeležilo okoli 120 lesnih trgovcev, kakih 40 pa jih je pismeno javilo, da se z zaključki ankete popolnoma strinjajo.
Že uvodoma je g. Marinc poročal, da je nemajhen vzrok sedanje krize poleg ruskega dumpinga in z njim vezane konkurence:	pomanjkanje	strokovne
usposobljenosti v lesni trgovini.
Anketa je sprejela daljšo, utemeljeno resolucijo, ki jo je prineslo že dnevno časopisje v celoti; zato jo mi priobčimo samo v glavnih točkah:
1. Lesni trgovci Dravske banovine na-glašajo nujnost strokovne usposobljenosti v lesni trgovini in apelirajo na trgovinskega ministra, naj v novem obrtnem zakonu stavlja kot pogoj za izvrševanje lesne trgovine najmanj šestletno prakso izključno le pri lesni trgovini.
2. Revidirajo naj se predpisi za leža-rino tako, da bo smelo blago na železniških skladiščih ležati brez ležarinskih pristojbin vsaj za čas od naročitve do dostavitve vagonov.
3. Z ozirom na položaj v sosednjih državah ter na kritično stanje naše lesne trgovine naj se lokalne in izvozne tarife znižajo najmanj za 30 do 40 odstotkov.
4. Naj se lesnim trgovcem dostavljajo taki vagoni kot so naročeni, opremljeni z verigami in ročicami ter v dobrem stanju.
o.	Uvedba reekspedicijskega postopka za kompletiranje vagonskih pošiljk.
6. Merodajni faktorji se naprošajo naj se v železniškem programu v prvi vrsti izvrši spoj Slovenije z morjem potom dograditve proge iz Kočevja.
7. Lesni trgovci opozarjajo na zle posledice ruskega dumpinga ter naprošajo vlado, naj prouči razmere ter ukrene potrebno, da se od lesne trgovine odvrne preteča škoda, ker je že danes lesna trgovina vsled tuje konkurence zašla v obupen položaj, ki se nikakor noče izboljšati, marveč se izgube še vedno množijo ter grozi lesni trgovini celo nevarnost, da bo izključena od izvoza.
8. Z ozirom na velike izgube, ki jih je morala utrpeti lesna trgovina, apelirajo lesni trgovci na davčno upravo, naj pri določanju čistega dobička upoštevajo njen obupen položaj, ki ga previsoke davčne odmere še močno poostru-jejo.
V živahni debati, ki se je razvila po sprejemu te resolucije, je konečno vendarle prišlo do tako potrebnega sklepa, da se po celjskem vzorcu osnujejo pri posameznih gremijih sekcije lesnih tr-kovcev, ki bodo po svojem delegatu tvorile v »Zvezi gremijev« »Zvezo lesnih trgovcev«, katere namen bi bil, zastopati stališče lesnih trgovcev in skrbeti za dobrobit lesne trgovine s tem, da natančneje prouči vzroke sedanje krize in
stavi predloge za nje ublažitev, kar je bilo z velikim veseljem sprejeto ter se je obenem sklenilo, naj se ta načrt izvede tekom osmih dni, da bo Zveza lesnih trgovcev lahko že zastopana na konferenci v ministrstvu za šume in rude, M se vrši že v kratkem.
* * *
Kakor odobravamo vse ukrepe te konference, pogrešamo še vedno najpotrebnejšega sklepa: ustanovitev prodajne organizacije lesnih trgovcev, katere potrebo smo že tolikokrat naglasili.
Dočim je lesnim velepodjetjem pri njihovih velikih sredstvih omogočeno, da imajo lastna zastopstva in lastna skladišča na potrebnih krajih inozemstva, je značaj lesne trgovine v Dravski banovini drugačen, ker velika večina naše lestie trgovine dela le v malem obsegu in seštejemo velika podjetja lahko na prstih ene roke, je vsled tega naša domača lesna trgovina v inozemstvu skoraj brez vsake trgovske zveze. Majhne zveze pa so vsled malega prometa drage, da se vobče ne izplačajo.
Najbolj pereče vprašanje je vsekakor: prodajna organizacija, za katero uvide-vamo kot najboljšo obliko — zadrugo.
Poleg tega pa je konferenca prejela la še drugo, nič manj važno vprašanje kreditov za lesno trgovino.
Privilegirana izvozna družba in razne druge z njo vezane, pa tudi samostojne ustanove oskrbujejo večino našega izvoza poljskih pridelkov s potrebnimi krediti. Slično je tudi v drugih državah pri vseh strokah, naša lesna trgovina pa nima nobene kreditne opore, ki bi ji edina dala možnost s pridom plasirati blago v inozemstvo.
Končno pa naj pripomnimo, da nikakor ne moremo razumeti, zakaj se na Ljubljanski lesni borzi že od avgusta sem cene niso popolnoma nič izpreme-nile, dasiravno je znano, da so bile že tedaj precej visoko nastavljene in so šle med tem povsod navzdol, da jih je zagrebška borza med tem časom že dvakrat občutno znižala.
Previsoke notacije cen spravljalo večino lesnih trgovcev v zmoto, vsled česar oklevajo s prodajo tudi oni, ki bi sicer imeli priložnost blago prodati, sklicujoč se na višjo notacijo. Od previsoke notacije imajo korist samo ona velika podjetja, ki poznajo razmere in cene na svetovnih tržiščih ter pravo notacijo blaga pri nas, kar jim omogočajo njih zveze. Poleg teh se zamorejo vsled nakopičenih zalog ob splošni stagnaciji okoristiti le še nekateri domači in tuji posredniki; trgovec pa ima od tega samo škodo.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Ako ste našli en sam napačen vpis, bodisi glede višine zneska, bodisi glede napačnega računa, na katerega je prenesen znesek iz seznama — in je bilanca že izgotovljena ter se ujema s podatki iz glavne knjige, je to dokaz, da nekaj ni v redu. Mogoče je samo dvoje: 1. ali gre za namenoma ali (kar pa je tako redko, da, skoraj izključeno) nehote prikrito pomoto, ali pa 2. za hujšo nepravilnost: prikrito poneverbo ali tatvino. V najmanj 90°/o gre za drugo točko!
Ako gre za nepravilni znesek na gotovem računu, (recimo pri računu dolžnikov) ter je v glavni knjigi vpisan na kreditno stran večji znesek kot ga
izkazuje debetna stran seznama v pri-ma-noti, gre običajno za to, da je blagajničar prejel od dolžnika na račun dolga večji znesek, ki ga je sicer v pravilni višini vpisal na njegov račun v saldakontni knjigi, v blagajni pa je med prejemki vpisal manjši znesek, katerega skuša sedaj v glavni knjigi prikriti na ta način, da vpiše tu kot kreditno postavko večji znesek, katerega skuša potem oškrniti pri kakem drugem računu, kar vam pokaže z vso gotovostjo dalnji pregled vpisov.
V takem slučaju mora trgovec pregledati vse prenose knjižb iz debetne strani prima-note na kreditno stran posameznih računov v salda-kontni knji-
gi, da ugotovi, kdaj in pri katerem računu se je nepravilnost zagrešila.
Isto velja tudi za slučaj, da je že sam mesečni seznam v prima-noti nepravilen in ta nepravilni znesek vpisan v glavno knjigo.
Saldo-contna knjiga mora biti prav tako vsaj enkrat letno natančno revidirana. Revizijo napravimo na ta način, da gremo po posameznih računih dolžnikov, pregledamo zaključni saldo, ki izkazuje njegov dolg ter poiščemo v zbirki listin njegov akt, da doženemo, imamo li za izkazano terjatev tudi kritje?
Kritje obstoji navadno v žirirami menici ali zadolžnici s solidarno obvezo od strani porokov. Navadno pa se trgovec zadovolji tudi s kritjem, ki mu ga nudi značaj in ugodno premoženjsko stanje dolžnika; vendar mora biti tudi v takem slučaju njegov dolg dokazan s prilogami ali potrdili, ki jih je on sam podpisal, priznavajoč s tem obstoj terjatve.
Dolžnike, pri katerih smo naleteli na nezadostno kritje, ali pa so njih dolgovi pomanjkljivo podprti z dokazi, moramo pozvati, da polože odgovarjajoče kritje, izstavijo za dolg primerno potrdilo ali zadolžnico, oziroma, da svoj dolg poravnajo.
Priporočljivo je pri reviziji salda-contne knjige, da vsaj nekatere račune seštejemo in ugotovimo, če so pravilno zaključeni. Prav tako je potrebno, da napravimo sem in tja poskus, če so posamezne postavke iz prima-note oziroma iz journala pravilno prenešene. Na vsak način pa moramo poskusno seštevanje in pregled pravilnega prenosa iz prvopisnih knjih opraviti vsaj pri on'*' računih, ki se nam zde dvomljivi.
Enako postopamo tudi pri računih upnikov.
Obenem pa moramo pregledati, če je stanje koncem poslovnega leta tudi pravilno izkazano v seznamu iz računa upnikov in dožnikov.
Najobičajnešje napake, na katere naletimo pri reviziji salda-contne knjige so sledeče:
1.	prenos iz prvopisnih knjig je napačno izvršen. Tak slučaj je treba preiskati ter oprezno poizvedeti, kateri vpis je pravilen: oni v prvopisnih knji-
gah (blagajni, prima noti), ali oni v sal-da-contni knjigi. Doslej najbolj znani, tipični slučaji poneverb so temeljili na tem, da je knjigovodja ob dolžnikovem plačilu vpisal v blagajno manjši znesek, v saldo-contno knjigo pa zabeležil akontacijo v pravi višini;
Težje je priti na sled takim nepravilnostim, kjer je vpisovalec obremenil dolžnika ob kreditiranem nakupu za manjši znesek, in potem tudi ob priliki plačila zabeležil v blagajniško knjigo manjši znesek kot ga je v resnici prejel, ne da bi se pri tem kaj izpremenilo stanje njegovega dolga. Takim slučajem pridemo na sled in jih tudi onemogočimo edino še z uvedbo prej opisane kontrole; sicer se mora trgovec zanesti samo na svoj spomin ter je popolnoma odvisen od srečnega nakjučja, ki mu tak slučaj odkrije;
3. mnogokrat gre za napako, da se je iz prvopisnih knjig kako vplačilo ali kaka obremenitev prenesla na napačen račun, vsled česar je pri enem dolžniku izkazana večja terjatev, pri drugem pa manjša kot je v resnici. Ob prvi priliki bo sicer dotičnik, ki v resnici manj dolguje kot izkazuje račun, protestiral ter pridemo na ta način napaki na sled. Iz prakse vem, da se oni, kateremu je napaka prišla v dobro, navadno ne oglasi;
4. pri upnikih (dobaviteljih) so mogoče prav te napake in nepravilnosti. Poleg teh pa so znani slučaji, ko je obstojal med nastavljencem in dobaviteljem dogovor, da je prvi priznal drugega za kako dobavo na podlagi fingiranega računa in priznal dobavitelja za nedobavljeno, a vseeno fakturirano blago ter mu ga tudi v resnici plačal, izkupiček pa sta si razdelila. — Tudi take slučaje omejuje in onemogoča uvedba blagovne kontrole, ker se blagovno stanje po knjigah ne krije z zalogo v skladišču. Revizija dobavnih in oddajnih listkov nam kmalu pokaže, kje tiči nepravilnost;
(Dalje prihodnjič.)
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Označba cen blaga.
Z OZIROM NA PREVOZNE, CARINSKE IN DRUGE STROŠKE.
Pni vsaki nakupni in prodajni pogodbi igra veliko vlogo besedica »Iranco«, ki je običajno vstavljena poleg cene za blago ter znači v trgovskem jeziku: brez stroškov, oziroma: stroški do tu gredo na račun prodajalca.
»Franco prodajalčevo skladišče« znači, da nosi stroške za blago prodajalec samo do tistega trenutka, 'ko gre blago dz skladišča- Nakladalne stroške, kakor tudi mitnino, carino,, prevozne in druge stroške pa nosi kupec od takrat naprej, ko je blago bilo vzeto iz prodajalčevega skladišča.
»Franco postaja«, ali »franco železniško skladišče« znači, da mora prodajalec na svoj strošek postaviti blago na železniško skladišče. Stroški od tu naprej: ležarina, nakladanje in vse kar sledi, gredo na breme kupca.
»Franco vagon«:	prodajalec	mora
blago naložiti na vagon ob stojih stroških, dočiim mora kupec sam skrbeti za odpremo: vozni list, kakor tudi za dobavo vagona.
»Franco vagon in odprema«: prodajalec mora vagon sam naročiti, naložiti ter tudi odpremiti s tem, da napravi vozni list, in gredo šele stroški prevoza 'in njim sledeči na račun kupca.
»Franco vagon, prevzemna 'postaja:: prodajalec mora blago naložiti in odpremiti ob svojih stroških ter tudi plačati voznino do prevzemne postaje.
»Franco kupčevo skladišče«: nosi prodajalec vse stroške do postavitve blaga v kupčevo skladišče.
»Franco meja« pri mednarodnem prometu znači, da nosa prodajalec poleg nakladalnih, odpremnih in prevoznih stroškov do državne meje tudi even-tuelno izvozno carino in druge pristojbine. Na račun kupca gredo izdatki: uvozno carino sosednje države, kakor tudi vsi drugi odpremni in prevozni stroški ter takse, vse od onega trenutka naprej, ko je pošiljka prekoračila državno mejo. Pri transitneni blagu, ki gre skozi eno, ali več drugih držav, predno dospe v namembno državo, gredo v tem slučaju na račun kupca tudi
vsi transitni stroški in pristojbine in seveda tudi vsi prevozni stroški za blago od takrat naprej, ko je prekoračilo mejo oddajne države.
Pri izvoznem blagu najdemo mnogokrat poleg označbe »franco meja« še pristavek »neocarinjeno«, kar je približno listo kot franco meja; vendar odvezuje prodajalca dolžnosti, plačati even-tuelno izvozno carino, če obstoji za do-tično blago.
»Franco (italijanska) meja lin italijanska (nemška, avstrijska etc.) carina« znači, da plača prodajalec poleg vseh stroškov, ki so vezani z odpremo blaga do meje še uvozno carino dotične države. Če je blago tranzitno in potuje preko več držav, predno dospe v namembno državo, gredo tudi vsi tranzitni stroški na račun prodajalca.
»Franko prevzemna postaja« pa znači tudi v mednarodnem prometu, da nosi vse stroške do namenbne postaje, tedaj vso voznino, transit in vse carinske izdatke prodajalec do prevzemne postaje. Kupec mora ob lastnih stroških blago razložiti, odpeljati, ter tudi plačati vse stroške, ki nastanejo potem, ko je blago prispelo na namenbno postajo (ležarina etc.).
Z besedico franco« je po trgovskih običajih zvezana največkrat tudi obveza za nevarnost pošiljke ter potuje blago na prodajalčevo nevarnost do tam, kamor je blago frankirano, od tam naprej pa potuje na kupčevo nevarnost.
Pri prekomorskem blagu pa naletimo že pri označbi cen vedno pripombo: »F. O. B.« (ali »fob«) ali tudi »fas« in C. I. F. (ali »cif«) ali tudi »C. A. F.« ali »caf«.
»F. O. B.« ali »fob« izvira iz angleških besedi: free of broard« ter znači, da mora prodajalec naložiti blago na ladjo, ali pa tudi samo postaviti v pristanišče poleg ladje; zato gredo že od tu naprej, čestokrat poleg voznine, zavarovalnin in uvozne carine, še stroški nakladanja na ladjo na račun kupca.
Tudi uporaba kratic »f. a. s.« (»free alongside shift«) je enaka označbi
>fob<, ker sicer jasneje govori, da ima prodajalec postaviti blago samo k ladji; vendar pa je od pristaniških uzanc odvisno, če se to ne razume tudi za nakladanje na ladjo, ki ga mora opraviti prodajalec ob svojih stroških.
Ker je tedaj označba »fob« in »fas« odvisna od uzanc na dotičnem pristanišču, čestokrat tudi vezana na gotove vrste blaga, se mora kupec vedno prej informirati, če se pod to kratico razume cena za blago naloženo na ladjo, ali gredo stroški nakladanja na račun kupca.
Prodaje z odredbo >fob : in »fas« so za prodajalca ugodne, ker mu dajejo najmanj rizika in dela, neugodnejše pa so za kupna, ki želi imeti z blagom na poti čim manj skrbi, za to se tudi v prekomorski trgovini manj prakticirajo.
»C. I. F.« ali tudi »C. A. F. (»cif< — »caf«) so kratice angleških izrazov: >coast, 'insurance, freight,;, kar znači, da gredo stroški, zavarovalnina in voznina na breme prodajalca.
Taka kupčija je za kupca ugodnejša, ker mora prodajelec ob svojih stroških in nevarnosti oskrbeti nakladanje in zavarovanje blaga med vožnjo ter tudi plačati voznino in razkladalne stroške v namenbnem pristanišču. Če bi dotlej moral kupec ob prevzemu blaga vendarle plačati še kake nepredvidene, ali pomotoma neplačane stroške, jih sme ob
prodaji >cif« odtrgati od fakturnega zneska. Taka doplačila raznih posredniških stroškov, pa tudi prevoznine same mora kaj pogosto oskrbeti kupec, kar ga pa seveda upravičuje, da plačane stroške odbije od fakture vse do tedaj, ko mu je bilo blago v prevzemnem pristanišču postavljeno na razpolaganje.
>Cif kupčije pa imajo poleg tega za kupca še drugo ugodnost, da mu mora namreč prodajalec ob naložitvi izročiti tri dokumente, na podlagi katerih si zamore pri kakem bančnem zavodu oskrbeti kredit. Ti trgovinski dokumenti so: 1. faktura, iz katere je razvidno, da se je prodaja izvršila na stroške in riziko prodajalca (»cif«), 2. pomorski vozni list ( Konosement«), ki dokazuje, da se je blago v resnici naložilo in 3. dokument o zavarovanju blaga med potovanjem.
Poleg teh uzanc obstoje po raznih pristaniščih še različne druge, ki se pa v praksi malo rabijo. Vendar se mora trgovec o pomenu vsake točno poučiti, da ne zaide vsled nepoznanja v ne-prilike.
Ta, kratko in poljubno obdelani mate-rijal priča, da se za sličnimi odredbami skriva mnogo dvoumnosti, katere mora trgovec pravilno razumeti, če se hoče obvarovati škode in sitnosti.
Indeks cen in življensklh potrebščin.
Na drugem mestu poročamo, da se je Nemčija odločila, pobijati draginjo na ta način, da nastopi vlada proti raznim kartelom, ki neutemeljeno povišujejo cene živi jenskih potrebščin.
Res je, da gredo cene na debelo ra-pidno navzdol ter so tekom zadnjih štirih let nazadovale za približno 45 odstotkov. Ker se ta učinek v nadrobni trgovini le malo pozna, je večina konzn-mentov v zmotnem mnenju, da tiči krivda pri trgovcih, ki oddajajo blago neposredno konsumentom.
To zmotno naziranje ima svoj glavni izvor v tem, da so se in se še vedno nižajo zaslužki delavstva in nastavljencev, deloma vsled splošne neugodne konjunkture, deloma pa se delodajalci sklicu-
jejo na znižanje cen na debelo ter temu primerno reducirajo mezde. Konsument je seveda prepričan, da bo vsled znižanih cen na debelo tudi v istem razmerju cenejše kupoval. Učinek pa ni tak.
Znano je, da je danes velik del davščin v obliki trošarin prevaljen na blago in jih mora plačati končno seveda konsument sam. Tudi od znižanega indeksa cen na debelo, ki pri nas še vedno ni padel v istem razmerju kot v drugih državah, trgovec nima nobenega haska. Ta indeks obstoji de facto na papirju; razlika pa gre v; žep raznih kartelov, ki si iz padanja cen ustvarjajo dobiček na škodo trgovca in konsumen-ta. K temu pride še draginja stanovanj, katerih višine ne regulira nikdo. Ob-
enem pa nas taki primeri iz Nemčije kot iz Italije in drugih držav ličijo, da store karteli vse, da prikažejo položaj svojih .podjetij v kolikor mogoče slabi gospodarski luči.
Trgovci priznavamo, da je splošen gospodarski položaj tudi pri nas neugoden. Opozarjamo pa na glavne notranje vzroke, da se to stanje ne izboljša in ponavljamo, da jih je iskati predvsem v kartelih, katerih namen je podraževati cene, in v previsoki obrestni meri za kredite.
Neutemeljeno navijanje cen po kartelih gre tako aaleč, da se izplača iz inozemstva uvažati k nam sladkor navzlic visoki uvozni carini. .Tudi pri drugih predmetih kartelirane industrije ni nič boljše. Vse to zmanjšuje kupno moč konsumentov.
Iz previsoke obrestne mere pa izhajajo sledeči glavni vzroki, ki slab gospodarski položaj še poostrujejo:
1. Trgovec in industrijalec si ne moreta nabaviti potrebnih kreditov, ker bi se jima ob previsokem obrestovanju investicije ne rentirale.
2. Visoka obrestna mera daje kartelu denarnih zavodov možnost, da kalku-lira z večjo napetostjo med obrestova-/ljem za naložbe in kredite, vsled česar dela na eni strani lahko samo s kratkoročnimi krediti, katerih se s pridom poslužujejo edino špekulanti (zopet podra-ževanje!), na drugi strani pa imajo de-
narni zavodi vsled visoke napetosti priliko, držati v 'depojih velike množine mrtvega kapitala, če ga že ne uporabljajo za razne borzne špekulacije, od katerih gospodarstvo nima nobenih koristi, pač pa škodo.
Vse to zopet ustvarja jez, na katerem se ustavi tok gospodarskega življenja: industrija ne more delati, delavstvo za-pada brezposelnosti, ali pa mu je vsaj zmanjšan zaslužek in s tem kupna moč; cene poljskim pridelkom vsled špekulacij padajo in znižujejo kupno moč poljedelcev.
Od znižanega konsuma pa ima največjo škodo trgovec, kar zgovorno dokazuje število konkurzov, dočim velika večina trgovin samo še životari in živi od upanja na boljše čase.
Seveda igrajo pri tem veliko vlogo slabe gospodarske razmere celega sveta, ki jih ruski dumping še poostruje. Vendar ne v toliki meri, da bi se jih s primernimi ukrepi v davčni, carinski in trgovinski politiki ne moglo omejiti vsaj na znosni minimum.
Vse priznanje naši vladi za njeno dosedanje prizadevanje in uspehe na gospodarskem polju. Pravi uspeh pa se bo pokazal šele tedaj, ko bo regulirana obrestna mera na pravični višini; ko bodo odpravljeni karteli, ki imajo namen, podraževati cene — in ko se pristopi k intenzivnemu delu za industrija-iizacijo države.
Gospodarske beležke.
Davek na tujce.
Zagrebško Udruženje gostilničarjev je zaprosilo finančnega ministra, naj v interesu tujskega prometa ukine obstoječi davek na tujce, ki je odmerjen pri prvovrstnih hotelih po 5 Din, pri drugovrstnih pa po 3 Din na osebo.
Osobje naše trgovinske mornarice.
»Saobračajmi vestnik« prinaša statistiko osobja, zaposlenega na naših trgovskih ladjah na Jadranu, iz katerega posnemamo, da znaša skupno število mornarjev 3550 oseb, od katerih odpade ( 1231 oseb na krovno službo, 1480 na i strojno in 671 na pomožno službo.
Proti izvozu »šmarnice«.
Savez hrvatskih vinogradnikov je predložil vladi spomenico, v kateri opozarja na dejstvo, da se navzlic tozadevnim predpisom izvaža v inozemstvo mnogo vina od samorodnih trt, zlasti p( d imenom »Otelo«. Ker rabijo 1o vino v inozemstvu za rezanje z drugimi vini, ki jih potem prodajajo kot sdalmatinca«, trpi vsled tega dober glas naših vin. Savez naproša vlado, naj za izvoz takega vina ne daje nobenih premij. Še umestne j e pa bi bilo, da se izvoz »šmarnice« sploh prepove, ker kvari ugled našega pridelka v inozemstvu.
Gospodarsko sodelovanje agrarnih držav.
Te dni se je v Beogradu zaključila napol ofidjelna konferenca predstavnikov kmetijstva in trgovine, na kateri so bile poleg Jugoslavije zastopane še Bolgarija, Poljska, Romunija in Madžarska.
Prišlo je do važnega sklepa, ki priporoča osnovaaje skupnih prodajnih uradov za vsako posamezno vrsto izvoznih produktov, ki bi imeli svoje sedeže tam, kjer bo za njihov uspeh največ izgledov. Ti uradi naj bi se osnovali do konca marca in pričeli delovati s prvim julijem prihodnjega leta, bodo kontrolirali produkcijo in izvoz poljskih pridelkov ter določali skupne prodajne pogoje in enotne cene za izvozne predmete vseh združenih držav.
Izenačenje borznih uzanc za koruzo.
Na konferenci delegatov jugoslovanskih blagovnih borz v Novem Sadu so bile sprejete sledeče enotne uzance za koruzo:
Ako vsebuje koruza največ 2’5% de-fektnik zrnc, se sme dobaviti brez bonifikacije. Če vsebuje več defektnih zrn, je prodajalec dolžan dati odškodnino, in sicer v višini 1% prodajne cene, če vse-, buje blago 2’5—3% defektnih zrn, 2% prodajne cene, če vsebuje 3—4% defektnih zrn in 3% prodajne cene, če vsebuje 4—5% defektnih zrn. Če pa ima koruza več kakor 5% defektnih zrn, je kupec upravičen odbiti prejem blaga.
Umetno sušena koruza sme imeti največ 14% vlage. Če vsebuje več vlage, pripada kupcu za vsako polovico odstotka vlage preko 14 do 15% odškodnina v višini 1% kupne cene, za vsako polovico odstotka vlage od 15 do 16% pa odškodnina v višini 1'5% kupne cene, torej pri 16% vlage vsega 5% kupne cene. Kupec pa sme odbiti prejem blaga, če ima koruza več kakor 16% vlage.
Reparaeijske dobave.
Iz Nemčije se pričakuje večje množine železniškega tira in mostovnega ma-terijala ter prenosnih hišic in poljskega orodja na račun reparacij za pretečeno ieto.
74*i Naša trgovinska propaganda v inozemetvn.
Ustanovitev naše stalne trgovinske razstave v Atenah in Newyorku je že doslej pokazala lepe uspehe. Zato se razmišlja o osnovanju enakih razstav tudi pri večini naših poslaništev v inozemstvu. Kjer ne bo mogoče osnovati stalnega trgovinskega paviljona, se bodo organizirale razstave našega blaga po potrebi od časa do časa. V zvezi s posebnimi trgovinskimi agencijami pri naših poslaništvih bodo take razstave igrale važno propagandno vlogo.
Izvirno spričevalo za uvoz našega blaga v Francijo.
Francoski konzulat je obvestil našo trgovinsko zbornico, da se mora priložiti spričevalo o izvoru blaga, ki ga izda Zbornica TOI za sledeče blago, ki se od nas izvozi v Francijo: perutnina, živa in zaklana, žitarice j n razni predmeti za prehrano, sladkor, melasa, 1 e s (z izjemo smolnatega celuloznega lesa v kri jih do največ 2K- m dolžine), dalje za olein, stearin ter za oljno in stearinovo kislino.
Povišanje “nevarnostnih razredov pri
0.	U. Z. D.
Obenem z revizijo zakona o zavarovanju delavcev so bili ustanovljeni tudi novi nevarnostni razredi, ki odstotek nevarnosti za obolenje v veliko slučajih povišajo, kar znači, da bodo dajatve delodajalcev in zavarovancev še višje odmerjene kot dosedaj. Zagrebški Savez industrijalcev se je proti povišanju pritožil pri socijalnem ministrstvu.
Porast državnih dohodkov iz neposrednih davkov.
Tekom prvih devet mesecev letos znašajo državni dohodki iz neposrednih davkov (po odbitku 219 milijonov, ki so se plačali v kronskih bonih) 1391 milijonov dinarjev. Lansko leto so znašali dohodki iz neposrednih davkov v tem času le 1092 milijonov ter so letos, iz-ključivši bone, skoraj za 300 milijonov, z boni vred pa za 519 milijonov dinarjev večji.
Velike zaloge žita in koruze.
Najnovejši uradni podatki kažejo; da nam je od letošnjega pridelka preostalo okoli ‘20.000 vagonov žita in koruze za izvoz. Lanske rezerve znašajo 18.000 vagonov, vsled česar imamo sedaj okoli
38.000	vagonov žita in koruze nad lastno porabo. Računa se, da bo del tega prebitka porabilo vojaštvo, za ostanek bo moralo skrbeti Priv. izvozno društvo, da se čim ugodneje plasira v inozemstvo.
Naraščanje tujskega prometa na Gornjem Jadranu.
Statistika tujskega prometa na Gornjem Jadranu za prvih letošnjih deset mesecev je priča o velikem porastu ter izkazuje za to dobo 52.270 obiskovalcev, dočim jih je bilo lani skozi celo leto le 50.570. Letošnji obisk je tedaj že v prvih desetih mesecih za 1700 oseb večji kot je bil lani v celem letu.
Promet v naši svobodni coni v Solunu.
V oktobru smo preko Soluna izvozili 666 vagonov blaga, od tega 574 vagonov rudnin. Preko Soluna pa je. bilo k nam uvoženih 739 vagonov raznega blaga.
Nova tekstilna tovarna v Sloveniji.
V register Okrožnega sodišča v Novem mestu je vpisana nova »Tekstilna industrija«, d. z o. z. s sedežem v Ribnici.
GOSPODARSKE 1
Povodom obiska članov vlade na Su-šaku je bila trgovinskemu ministrstvu od strani gospodarskih predstavnikov in lesnih trgovcev predložena obširna resolucija, v kateri so izražene zlasti sledeče želje:
Z ozirom na pogajanja za uporabo re-ške. svobodne luke >Thaon de Revek (glej poročilo v predzadnji številki!) se gospodarski krogi izjavljajo proti kakim koncesijam, ki bi škodovale razvoju Su-saka.
Sušak naj se čim preje zveže z luko v Martinšici.
Obširne predloge stavljajo za znižanje prevoznih ter telegrafskih in tele-
Za ublažitev vinske krize.
Z ozirom na slabo stanje vinogradništva in težko prodajo nakupi vojno ministrstvo za 12 'milijonov dinarjev vina za potrebe naše vojske.
Dohodki sadjarstva.
Kako velikega pomena je za nas sadjarstvo, priča dejstvo, da je letos samo občina Latvička v arifskem srezu prodala letos za 6 milijonov dinarjev jabolk.
Izvoz orehov.
V zadnjih dneh je bila izvožena iz na-,,e države velika množina orehov v Nemčijo, ki še vedno išče naše blago, zlasti za Berlin in Hamburg.
Organizacija trgovcev s kolonijalnim blagom.
V Novem Sadu se je osnovalo »Društvo trgovcev kolonijalne stroke« v okviru Udruženja trgovcev in industrijcev.
Pričetek dela v rudniku na Kozjaku.
Planina Kozjak pri Marenberku je b gata na raznovrstnih rudninah, pred vsem na bakru, srebru in svincu. Poleg tega pa so naleteli tudi na sloje črnega premoga, cerkcna, grafita dn kaolina. Podjetje Eber, ki dela za sedaj samo v starih rovih, je baje odločeno, da bo izkoriščalo vse te rudnine.
TREBE SUŠAK A.
fohskih tarif, kakor tudi za razširjenje železnic, zlasti za spoj s Kočevjem in za izpopolnitev telefonskega omrežja. Poleg tega pa žele, da se ustanovi na Su-šaku močna radio-posfaja.
Potrebna je uvedba rednih paroplov-nih zvez z angleško Indijo v svrho izvoza lesa, sladkorja, cementa in drugega blaga, kakor tudi za uvoz riža ter sličnega kolonijalnega blaga.
Važna je tudi zahteva, naj se dajejo železniška skladišča v najem izključno le našim državljanom ter naj se promet v luki ne monopolizira le po eni tvrdki.
Priporočajo tudi ustanovitev podružnice »Narodne banke«, kakor tudi držav-
nih gospodarskih bank in uvedbo uradnih, tiskanih poročil o cenah lesa doma in na svetovnih tržiščih.
Predlogi resolucije so za napredek Su-šaka, pa tudi za naše gospodarstvo, zlasti za lesno trgovino velikega pomena.
■Poleg tega je bila ministru za šume in rude predložena še druga spomenica, v kateri se zavzemajo sušaški gospodarski
krogi izlasti za interese lestne trgovine v zvezi z izvozom preko sušačkega pristanišča. Lesni trgovci priporočajo tudi znižanje tarif za izsekavo lesa iz državnih gozdov in oddajo manjših kompleksov, da bo zamogel kupovati les iz državnih gozdov tudi manjši in srednji lesotržec, ker je nakup velikih kompleksov dostopen samo velepodjetjem.
SVETOVNA ŽETEV.
■Končni rezultati o žetvi na severni polovici zemeljske oble, ki jih je izdal Mednarodni poljedelski urad v Rimu, izkazujejo sledeči pridelek v milijonih meterskih stotov:
pšenica
rž
ječmen oves '
1927
870
221
256
469
1928
936
240
306
527
1929	1930
846	885
251	248
308	292
500	491
1816	2009	1905	1916
skupaj
V splošnem je letošnja letina sicer boljša kot lanska; vendar pa zaostaja za predlansko letino, ki je bila povsod izredno dobra.
Presežek pridelka pa gre na račun Amerike, ker je žitna letina v evropskih državah letos manjša kot zadnji dve leti. Tako n. pr. kaže pridelek pšenice v
Evropi in Ameriki tekom zadnjih let (v milijonih stotov) sledeče razmerje:
1928	1929	1930
Evropa	376	383	357
Amerika	406	305	336
Poročila južnoameriških držav kažejo tudi, da se je žitna letina tam izboljšala, vsled česar se o trdnih cenah pri žitu še vedno ne more govoriti.
Za naše kmetijstvo je poročilo o pridelku koruze ugodnejše, ker je pridelek letos manjši kot lani in tudi globoko pod povprečnim pridelkom zadnjih šestih let ter znaša v Evropi 11® (lani 168) milij. met. stotov.
Ker imamo še nekaj preostankov koruze iz lanske letine, jo bo mogoče spričo slabe letine lažje plasirati na svetovnih tržiščih.
DOVOLITEV PRIVATNIH ZALOG NEOCARINJENEGA PETROLEJA.
Da se olajša promet s petrolejem, je finančno ministrstvo izdalo poseben pravilnik, s katerim je dovoljeno privatnikom ustanoviti posebna skladišča za domači in inozemski petrolej brez carine in monopolskih taks.
2-Službene novine« prinašajo odredbo, po kateri je dovoljena postavitev skladišča onemu, ki se zaveže, da lx> imel poleg količine za tekočo potrebo na zalogi tudi stalno rezervo, ki mora znašati v zimskih mesecih (od 1. sept. do konca februarja) najmanj polovico kapacitete rezervoarjev, v letnem času (od 1. marca do konca avgusta) pa vsaj četrtino.
Shranišča so dvojna:
1. za petrolej domačih rafinerij ali za inozemski petrolej, na katerega so plačane carinske davščine in	,
2. samo za inozemski petrolej, na ka-sterega carina še ni plačami.
Za začasno privatno shranišče se morejo proglasiti samo stalni rezervoarji, ki nimajo tajnih ali skritih odtočnih cevi i nimajo tudi sicer vse pogoje za uspešno monopolsko kontrolo. Prostor, na katerem se nahajajo, mora biti obzidan z najmanj 2 m visokim zidom in mora imeti zgradbe za potrebne instalacije ter za pisarne shraniščnega in kontrolnega osobja.
Dovoljenja za shranišča, kjer se ne shranjuje nezacarinjen petrolej, daje uprava državnih monopolov, za carinska shranišča, kjer se shranjuje inozemski nezacarinjeni petrolej, pa carinski oddelek finančnega ministrstva. Začasna privatna monopolska shranišča se smejo otvarjati le v večjih trgovskih, industrijskih in gospodarskih centrih, kjer ima svoj sedež finančna kontrola.
Po širnem svetu.
Gospodarska konferenca v Ženevi.
Te dni je pričela v Ženevi zasedati gospodarska konferenca pod okriljem Društva narodov.
Za nas, kakor tudi za vse države vzhodno-evropskega agrarnega bloka je konfertnca zelo važna, ker se ima ba-v 11; v glavnem s kočljivim vprašanjem, kako spraviti zahteve agrarnih držav v skladnost s težnjami industrijskih. Značilno za začetek konference je dejstvo, da se nobena od udeleženih industrijskih držav noče priznati kot pretežno industrijska država; vsaka poudarja svoj mešani značaj ter zagovarja svoj cvetoči agrarni protekcijonizem.
O poteku konference poročamo 'prihodnjič.
Kov gospodarski kurz v Italiji?
Fašizem, ki je bil v Italiji ustanovljen s podporo velekapitala, je nenadoma naperil svojo ost proti kapitalistom, dolžeč jih, da so oni krivi sedanjega obupnega gospodarskega položaja.
Generalni tajnik fašist, stranke Fari-nacci je poudaril, da kapitalisti nočejo ob sedanji splošni gospodarski krizi prevzeti dela žrtev nase, marveč škodujejo gospodarstvu s tem, da položaj svojih podjetij lažno predstavljajo ter reducirajo delo in znižujejo mezde ter s tem manjšajo kupno moč, obenem pa povzročajo draginjo. Tudi fašistično časopisje trdi, da sedanje propadanje podjetij ni toliko posledica krize, kolikor je to špekulacija voditeljev podjetij.
Pronievanje vzrokov brezposelnosti.
Pri >Mednarodnem uradu za delo« v Bruslju je bila ustanovljena komisija la proučevanje vzrokov brezposelnosti, ki ee mora pečati z raziskovanjem teh na podlagi sledečih dosedanjih ugotovitev:
1.	carinsko - zaščitna vojna med državami ; 2. pomanjkanje kapitala in slaba oskrba s surovinami; 3. nepravična razdelitev narodnih dohodkov med posa-mezme sloje; 4. prilagoditev produkcije konsumu in 5. razvoj industrije vsled novodobnih tehničnih iznajdb.
Napetost med Čehoslovaško in Madžarsko.
Že v poročilu o čehoslovaški zunanji trgovini omenjamo, da je Csl. odpovedala trgovinsko pogodbo z Madžarsko, ker ta forsira svoj uvoz na Csl., potrebe po blagu pa krije iz drugih držav. Listi napovedujejo, da pride vsled tega med CsU in Madžarsko do ostre carinske vojne. Ker so skoraj vsi predmeti madžarskega uvoza na Csl. obenem tudi naši izvozni predmeti, je upati, da se naša trgovinska bilanca s Csl., ki je doslej globoko pasivna, popravi in pridemo pri deležu uvoza na Csl. na tisto mesto, ki nam po vsej pravici pristoji.
Tudi Nemčija proti kartelom.
Pod predsedstvom državnega kance-larja dr. Briininga se je v Berlinu osnoval državni odbor za pobijanje draginje, ki je pred vsem naperjen proti kartelom, kateri umetno napenjajo cene. Odbor si je nadel za nalogo, da zniža cene življenjskih potrebščin na primerno stanje. V ta namen stopi v stiko s prizade* timi industrijskimi in gospodarskimi krogi, da doseže sporazum mirnim potom. V nasprotnem slučaju pa se je odbor izjavil, da uporabi najostrejša sredstva, s katerimi bo prisilil producente in zlasti kartele k znižanju cen.
V nasprotju s to akcijo pa nam je znano, da je vlada podražila najnujnejše življenjske potrebščine sama s tem, da je zvišala carine na poljske pridelke.
Ruski premog.
Predstavniki belgijskih premogovnikov so predložili vladi spomenico, v kateri se pritožujejo nad sovjetsko konkurenco, ki prodaja na belgijskih trSščii* antracit po 5’5 dolarja, dočim je njegova normalna cena 12-5 dolarja.
Zopet bančni polom v Franciji.
V Lyonu je ustavila izplačila bank* >Despeyroux«. Pasiva znašajo osem, aktiva pa nekaj nad poldruga milijon frankov. Oškodovani so po, večini mali vlagatelji.
Slab položaj italijansko industrije.
»La Lih e rta« poroča, da je avtomobilska tvornica »Fiat« skrčila obratovanje tako, da dela le po dva dni na teden in ga namerava v decembru še bolj skrčiti. Tvornica »Borsalino«, ki zdaj dela le po tri dni tedensko, bo poleg tega odpustila veliko število delavcev. Tovarna pnevmatike »Michelin« ima istotako skrčeno obratovanje in odpusti še ta mesec več tisoč delavcev.
Tudi statistika brezposelnosti, ki pa vsebuje samo one delavce, ki prejemajo državno brezposelno podporo, osvetljuje slab položaj italijanske industrije. Kon. cem oktobra izkazuje 446.496 brezposelnih ter je to število samo v oktobru na-rastlo za skoraj 53.000.
Zopet nazadovanje angleške zunanje trgovine.
Najlepši dokaz o svetovni neugodni konjunkturi nam dajejo podatki angleške zunanje trgovine, kjer vladajo še vedno najbolj svobodna načela glede trgovinskega prometa.
Podatki o oktoberski zunanji trgovini kažejo zopet občutno nazadovanje nasproti lanskemu letu ter je znašala vrednost izvoza 46'9 milijonov funtov, uvoza pa 90-8 milijona funtov. Oktoberska trgovinska bilanca 'je tedaj za 43‘9 milijona funtov pasivna, kar bi še ne bilo tako hudo, če bi v razmerju nasproti lanskemu izvozu letošnji izvoz ne nazadoval za 17‘2 milijona funtov, ali za več kot četrtino, uvoz pa za 16’4 milijona funtov ali za 20%.
Avstrija ustanovi urad za zunanjo trgovino.
Po vesteh avstrijskega časopisja se ustanovi tudi v Avstriji urad za zunanjo trgovino po vzorcu našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Naloga tega urada bi bila pred vsem ta, da bi skrbel za izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v one agrarne države, v katerih krije Avstrija svoje potrebe po poljskih pridelkih. Obenem pa naj bi bil nekak protiutež storjenemu bloku agrarnih dr žav.
Madžarska uvede davek na moko.
Madžarska vlada se trudi, da bi obdržala ceno žita in pospešila obenem izvoz na ta način, da daje po 2—3 pengo izvozne premije na 100 kg. Te izdatke pa namerava po izjavi državnega tajnika Varge kriti z uvedbo davka na moko po 60 Din na 100 kg, ki ga bo pobirala od mlinov. Na ta način bo madžarska moka doma za pribl. 80 para pri kg dražja kot v inozemstvu.
Čehoslovaški trgovci proti prisilnemu mešanju žita.
Vsled odredbe čehoslovaške vlade o prisilnem mešanju domačega žita k tujemu, uvoženemu, so sklicali trgovski krogi veliko zborovanje v praški bla-gr.vni borzi, na katerem je bila soglasno sprejeta resolucija, k odklanja to odredbo kot neizvedljivo in škodljivo ter zahteva revizijo odloka.
Padanje izvoza španskega grozdja.
Lep dokaz o težki gospodarski situaciji nam nudijo podatki o izvozu grozdja iz Španije, ki je v glavnem zalagala Anglijo. Dasiravno je bila letošnja trgatev v vseh evropskih državah manjša kot lanska in je bila potreba po svežem grozdju večja, je izvoz grozdja iz Španije nazadoval od lanskih 1,438.000 na
1,043.000	sodčkov po 60 kg, kar je dokaz, da se je v uvoznih državah znižala kupna moč.
Ustavitev obratovanja v velikih madžarskih mlinih.
Več budimpeštanskih mlinov, med njimi tudi svetovno znani »Prvi budim-peštanski valjčni mlin« d. d., je ustavilo obratovanje deloma v protest proti visokim davkom na moko, deloma pa zato, ker so zaloge moke močno narastle, a za izvoz ni izgledov.
Tovarne za umetno svilo v Rusiji.
Sovjeti hitijo z industrijalizacijo države ter je te dni pričela v Mogilovu obratovati prva ruska tvomica za umetno svilo z ogromno kapaciteto 4000 kg dnevno.
L.
Poljedelska kriza v Bolgariji.
Nizke cene poljskih pridelkov, zlasti žita, so v Bolgariji posebno občutno zadele kmetovalce ter povzročile nad njimi veliko bedo. Da se vsaj nekoliko ublaži njih obupni gospodarski položaj, je vlada sklenila odkupiti od njih žit:), ki so ga pridelali nad lastno porabo, po višjih cenah in ga plačati v bonih, ki bodo kasneje veljavni za plačilo davkov.
ČEHOSLOVAŠKA 2
V poročilu o zunanji trgovini v prvih devetih mesecih omenja čehoslovaški trgovinski minister dr. Matoušek tudi trgovinske odnošaje nasproti raznim državam, iz katerih posnemamo sledeče:
Nemčija stoji v čehoslovaški zunanji trgovini na prvem mestu ter zavzema četrtino skupnega prometa. Bilanca če-hoslovaške trgovine z Nemčijo je pasivna za 831 milijonov Kč.
Z Avstrijo se je letos trgovina poslabšala ter je zaključena z 933 milijoni Kč aktive, a je bila lani v tem času aktivna za 1057 milijonov.
Trgovina z Madžarsko se je močno poslabšala, ker narašča uvoz iz Madžarske vsled raznih ugodnosti, ki jih nudi madžarska vlad svojim izvoznikom, izvoz iz Cehoslovaške pa pada, vsled česar je
Maulhnerc znižuje delniško glavnico.
Znani Mauthperjev tekstilni koncern je utrpel velike izgube, ki jih je deloma pokril iz rezerv v skupnem znesku 37'4 miiljona Kč. Navzlic temu pa znašajo nepokrite izgube še nad 95 milijonov Kč, ki jih pokrijejo na ta način, da znižajo delniško glavnico od 100 na o milijonov Kč. Obenem pa razpišejo novo emisijo delnic za 30 milijonov Kč.
UNANJA TRGOVINA.
Čehoslovaška odpovedala sedanjo trgovinsko pogodbo za 15. december.
Z Jugoslavijo so trgovinski odnošaji najugodnejši ter je bilanca z njo za 373 milijonov Kč aktivna.
Nova trgovinska pogodba z Romunijo ni prinesla Čehoslovaški izboljšanja, ker je izvoz v Romunijo nazadoval ter znaša aktivnost letošnje trgovine samo 26 milijonov Kč nasproti 210 milijonom lansko leto.
Trgovina s Poljsko je ustaljena ter so odnošaji najboljši.
Prizadevanje za trgovske zveze s Francijo, Anglijo in Ameriko kaže u-spehe. Vendar je izvoz iz Cehoslovaške v te države skoraj onemogočen radi visokih carin na čehoslov. izvozne predmete.
Tržna poročila.
Cene bakra gredo navzgor.
Po neuspelem kartelnem posredovanju za dvig cene bakra na londonski borzi je uspelo kartelovi intervenciji na ameriških borzah dvigniti tekom štirih dni ceno bakra, ki je nazadovala že na 9’80 centa, na 12-30 centa cif evropska luka. Položaj je začasno še nejasen ter se ne more z gotovostjo trditi, da se bodo te cene obdržale. Značilno je, da znaša porast v ceni nad 25%.
Poljski pridelki na zagrebškem trgu.
Krompir 1—1*25 Din, zelje 1/25—2 Din, čebula 0'45—0*50 Din kg; detelja 95—100 Din, seno 60—75 Din, otava 80 do 100 Din, slama 45—50 Din za 100 kg.
Bencin.
Razpad ameriškega izvoznega kartela ter konkurenca Romunije sta prisilila nemške producente, da so znižali ceno bencina za 2 pfeniga (27 par) pri litru.
Tudi na Dunaju so se znižale cene bencina v maloprodaji od 48 na 45 grošev, petroleja pa od 32 na 28 grošev.
Naravna svila.
Cene naravne svile so vsled povečanega povpraševanja šle v Milanu nekoliko navzgor ter nbtirajo v lirah sledeče: grege la., Friuli Gd Exquis l3’/22 ds 130—125; do Exquis 125—120; do extra 115—110; Organizin Piemont quis 19/21 ds 180—175.
Cene živine v Zagrebu.
Cene goveji živini so skoraj neizpre«. menjene, le teleta so šla navzdol zaradi velikega dogona in malega povpraševa-* nja:
Goveja živina: krave mlekarice 2700 do 3400 Din komad, za meso P50—6'25, bosanske 4-50— 5‘50 za kg žive teže; junice za rejo 2500—3200 Din komad, za meso 7—8; junci II. 7—8-25; voli II. U'50—10, bosanski II. 6'50—7-25; biki 8; teleta živa 13-50—14, zaklana 16 do 16-50 Din.
Konji: vozni par 6000—7000; kmečki par 6000—6500; žrebeta do 1 'leta 1000 do 1200, do 2 let 1500—2000 Din komad; konji za meso 1-50—1‘75 Din za kg žive teže.
Svinje:	domače	pitane	10-75—12-25;
sremske zaklane 13—13-50; svinje do enega leta 10-25—10-50, nad eno leto 10-50—11-25 Din za kg; ipujski (odojki) 120—230 Din za komad.
Ljubljanski živinski trg.
Cene so po zadnjem nazadovanju neizpremenjene ter se plačuje kg žive teže: voli I. 9"—, II- 8’—, III. 7"— Din; krave debele 4-50—6-—, klobasarice 3 do 3-50; teleta 11'— do 12-50; pujski za rejo 160—300 Din komad.
IZ EVROPSKEGA
V Avstriji bo mogoče plasirati večje količne vin, ker so za sedaj pokrite samo najbolj nujne potrebe, kajti trgovci čakajo z nakupom, pričakujoč, da bo mogoče kasneje dobiti blago še po isti ceni ali celo nižje. Letina je povprečna ter se celokupni pridelek ceni na poldrugi milijon hi. Cene ce gibajo v Burgenlandu 45, v Dolnji Avstriji pa okoli 55 grošev za liter.
Madžarska je začasno v zastoju, ker so tisti vinogradniki, ki so potrebovali denar, blago že prodali, vsled česar so se tudi cene učvrstile.
Italija je imela posebno lepe uspehe pri izvozu svojega grozdja. Cene so še vedno nizke in tržišče trenutno še mirno, četudi je nekaj povpraševanj. V Pie-
Žito.
Na ljubljanski blagovni borzi je promet mlačen ter zaključki majhni.
Cene so neizpremenjeno iste kot sme jih javili v 45. številki.
Perutnina in drobnica na sarajevskem trgu.
Zadnji trg za drobnico je bil zelo--bogato založen in kupčija prav živahna, po sledečih cenah: par piščancev 20—50 Din, kokoši 40—70, rac 30—60, gosi 80 do 120, puranov 70—170.
Jagnjeta 100—160, ovce 150—200, ovni 20—400, koze 100—150, kozli 70—110 dinarjev komad.
Jajca.
Med tednom je pričela pri nas naraščati cena jajc z ozirom na ugodne vesti iz inozemstva ter so plačevali izvozniki blago že po 1-55—1-70 komad. Ker pa je cena v inozemstvu popustila, so tudi pri nas padle cene ter se plačuje izvozno blago le še po 1-50—1-55 Din.
Berlin, ki je plačeval naše blago neocarinjeno franko meja koncem pretečenega tedna po 13*/a do 14Va pfeniga* je znižal cene na 13‘A do 133A pfeniga.
Tudi v Italiji in Švici so cene nekoliko popustile, ker se je pojavilo precej; blaga iz hladilnic.
INSKEGA TRŽIŠČA.
montu se plačuje »Barbera« 12—15% po 150 Lit. V Siciliji je trgovina nekoliko živahnejša ter plačujejo 14% vina po
80—85 Lit hi.
V Franciji, ki je imela letos zelo slaba letino, j© tržišče najugodnejše ter so cene vsled pičlega pridelka čvrste, dasi-ravno so vesti o velikih nakupih v inozemstvu močno pretirane. Pariz je kupil precej italijanskih vin ter plačal za stara vina po 21—21-5, za nova pa po 19—20 frankov za alkoholno stopnjo. Ta cena se tudi krije s približnimi cenami za francoska vina.
Pri nas v Jugoslaviji je zlasti v Banatu trgovina precej živahna ter se plačujejo bela vina za izvoz po 125, rdeča pa po 175 Din hi.
Borzna poročila.
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni tečaj Prosti tečaj
	Din	Din
1 angleški funt	274-10	274-60
1 ameriški dolar	56-35	56-40
.1 avstrijski šiling	7-96	7-96
1 belga	7-90	7-85
,1 bolgarski lev	—•408	—•40
1 češkoslovaška krona	1-673	1-67
1 francoski frank	2-215	2-22
1 grška drahma	—•73	—•73
1 italijanska lira	2-953	2-95
1 madžarski pengo	990	9-88
1 nemška marka	13-44	13-47
1 poljski zlot	6-32	6-32
1 rumunski lej	—•335	-•34
1 švicarski frank	10-96	10-96
1 španska peseta	5-82	6-33
1 danska krona	15-08	15-08
1 holandski goldinar	22-72	22-72
1 turška lira, papir	26-70	26-70
1 zlati frank	10-96	10-96
1 kanadski dolar	56-05	56-05
1 norveška krona	15-08	15-08
1 brazilski milreis	5-20	5-20
1 argentinski pezoz	19-60	20-35
1 švedska krona	15-13	15-20
Položaj razen malenkostnih razlik skoraj neizpremenjen.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 429 do 430, llA% Blairovo posojilo
81-50 do 81-75, 8% Blairovo posojilo 91 do 91-50, investicijsko posojilo 85-50 do 86-50, tobačne srečke 32 ponudba, 7% posojilo Drž. hipotekarne banke 80-50 do 81-59, 4 %%0 bosanske obveznice 54 ponudba, begluške obveznice 71 do 72, Rdeči križ 52 ponudba.
Skoraj vsi papirji zaznamujejo tekom tedna nekoliko nazadovanja.
Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 930 do 935, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 124 do 130, Ruše 280 do 300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8010 do 8100, Trboveljska preinogokopna 378 do 380, Kranjska industrijska družba 312.
Privatni papirji so čvrsti v kurzih. — Nekoliko je napredovala »Praštediona«, tudi »Trboveljska« se je malo poboljšala in kaže čvrstejši kurz.
Lesni trg.
Nova vrsta lesne industrije.
Znana tvornica za izdelovanje tiskar-skeba barvila »Chromos« v Samoboru, ki se je že tako razvila, da lahko pokriva domače potrebe in dela poleg tega še za izvoz, je pričela izdelovati tudi tiskarske stavne omarice, ki smo jih doslej po večini uvažali iz inozemstva. Omarice so prav lično izdelane iz parjene bukovine ter imajo dno iz trdnega furnirja.
Izvoz lesa iz Poljske.
V prvih devetih mesecih letos je izvozila Poljska 2,125.400 ton lesa. Lansko leto je v istem času izvozila nad
708.000 ton več; tedaj je letošnji izvoz lesa padel za eno četrtino po teži, po vrednosti pa za nad polovico. Nazadovanje beležijo vse vrste lesa, razen brzojavnih drogov, ki se jih je letos izvozilo
13.000 ton več kot lani.
Zaključek velike afere s pragovi.
Za izdelavo in dobavo pragov za državne železnice se je ustanovilo leta 1919 Delniško društvo za izdelavo pragov«, v katerem so bila udeležena večja lesna podjetja in nekatere banke ter privatniki.
Za izdelavo pragov je družba dobila koncesije v Thurn-Faxisovih gozdovih. Leta 1922 pa je bilo delo na ukaz nekega ministra ustavljeno. Ker država ni plačala dobavljenih pragov, je družba vložila tožbo, ki je bila šele te dni rešena s tem, da je bila država obsojena na plačilo kupnine 10,330.000 Din in na poravnavo stroškov.
Zanimivo je, da je vložila tudi uprava Thurn-Taxisovih posestev tožbo proti državi zaradi te eksploatacije in zahtevala odškodnino 40 milijonov dinarjev, pa je propadla.
Ponovna dražba hrastovinc.
Za proučevanje na lesnem tržišču, zlasti za hrastovino so pri nas merodajne dražbe brodske imovinske občine.
Po dveh neuspelih dražbah je sedaj ob močno znižanih cenah razpisana ponovna dražba za štirinajst večjih in manjših kompleksov hrastovine. Skupno pride na dražbo 2639 hrastovih stebel in okoli 15.500 kubičnih metrov stavbnega lesa za skupno izklicno ceno #,537.792 Din. Na zadnji neuspeli dražbi je znašala izklicna cena 11,415.808 dinarjev.
LJUBLJANSKA LESNA BORZA.
Položaj še vedno neizpremenjeno mlačen. Zaključkov je malo.
Cene so po dolgem času vendar znižane ter notirajo franko vagon, nakladalna postaja za m3 sledeče:
Smreka—jelka: hlodi I., II., monte 190-— do 200’--, brzojavni drogovi 200’— do 220'—, bordonali merkantilni 300-— do 320’—, tra-iiti merkantilni 230'— do 250-—, škorete, konične, od 16 cm naprej 530"— do 550-—, Škorete, pararelne, od 16 cm naprej 580'— do 620-—, škorete, podmerne, do 15 cm 420 do 450'—, deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 400'— do 450-—, deske-plolii, par., od 16 cm naprej 450‘— do 500 —.
Bukev: deske - plohi, naravni, neobroblje-ni 420’— do 450-—, deske-ploht naravni, ostrorobi 550'— do 630'—, deske-ploh', par-j"t:; neobrobljeni 580-— do 630'—. djsue-pl »i .. parjeni, ostrorobi 73>— do 932	,
testoni 470’— do 4901—.
Hrast: Hlodi I., II. 300-— do 400-—, bordonali 1200-— do 1300-—, deske-plohi, neobrobljeni boules 1000’— do 1220 deske-plohi, neobrobljeni, merkantilni 900'— do 950’—, deske - plohi, ostrorobi (podnice) 1050-— do 1100-—, frizi ddO-— lo 1100—.
Drva: bukova 15’— do 17’—, hrastova od 13-— do 15'—.
Železniški pragovi: 2’60 m, 14X24 hrastovi — komad 45-— do 50’—, bukovi 30’— do 33—.
Oglje: bukovo za 100 kg 70'— do 75'—.
Povpraševanja so omejena na sledeče blago:
Vsako množino bukovih metlišč z navedbo cene za 100 komadov franko vagon meja via Postojna tranzit.
Parjena bukovina ožamana in neožaniana I., II., 1 vagon ca. 18 m* razdeljeno kot sledi: I. mm 27/2, 40/1*/*, 50/lVa, 60/1 Vs, 8O/IV2, 100/lVs, II. ravno toliko. Blago mora biti usuelnol. kot II. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit.
Parjena nežamana bukovina: 1 vagon 50 milimetrov, v azuelnih dolžinah. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit.
1 vagon sledeče smrekovine sestavljen kot sledi: Smrekove deske III., 4 m dolžine z. garantirano medijo 25 cm: 111111 9 m’ 10. mm 14 m3 7, mm 25 m3 3, mm 30 m3 3. Smrekovi morali (remeljni), Tombante, 4 m, na živ rob rezani: mm 80X 80 m3 4, mm 80X 100 m3 4. Smrekove letvice. Tombante. 4 m: mm 25X10 m3 4. Cena naj se glasi franku vagon meja via Postojna tranzit.
Jelovi, smrekovi bordonali glava, glava. (Typ Fiume) v dimenzijah 25/25 do 45/45 centimetrov, dolžine od 6—15 m, se rabi večjo množino. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
Več vagonov desk smreka jelka, 19 in 24 minimetrov, blago III. kvalitete. Cena naj se glasi franko vagon meja via Kranjska gora—Tarvis.
Brstove deske: debeline mm 80* 200, debeline mm 90 m4 200, debeline mm 100 m* 70, debeline mm 120 m* 70. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. — Dolžina od 4 111 naprej, širina od 25 cm naprej.
Jesenovi plohi: debeline mm 80 m4 270. debeline mm 90 m! 200, debeline mm 100 m2 160, debeline mm 120 m4 14, dolžina od 4 m naprej, širine od 25 cm naprej. Dobava v 2 mesecih.
Bukovi plohi 6 mm, I., II. vrste, obrobljeni in neobrobljeni. Cena naj se glasi franka vagon italijanska meja.
1 vagon ca. 12—15 m3 bukovih kratic, od 1, 190 in tudi 0 70 do 1 90 m dolžine, dehe-line 27 in 32 mm, največ 27 mm v pretežni večini I. z 20°/o II., blago mora biti dobro suho. Cena naj se glasi za obrobljene plohe posebej in neobrobljene posebej. Po možnosti naj bo blago vse obrobljeno s širino od 12 do 13 cm in dolžina kakor zgoraj.
Ca. 10 m3 smrekovih desk, 24 mm, 4 111 dolžine, 22 cm in več.
Ca. 10 m3 bastings, 180/60. 4 ali več metrov dolžine.
Ca. 10 1113 madrierov, 220X75, 4 111 ali več dolžine, blago mora biti I./II. za mizarske svrhe. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
1 vagon smrekovih kratic 25 111111 debeline, teža 1113 ne sme presegati 500 kg, blago je lahko kratko samo 0 50 cm ali 1 m. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Beli gaber, okrogel od 1 m naprej, od 15 cm premera naprej, odnosno beli gaber, rezan, neobrobljen. Cena franko meja.
Vsako množino testonov I., II., III- monte, IV. in testate. Franko vagon Sušak pristanišče
Bukovi plohi naravni, obrobljeni. I., II. kvalitete. 27 nun 2 m3,	40 111111 1500 m3,
60 mm 1500 m3, 80 nun 1500 m3, 100 mm 60 mm 1500 m3, 80 mm 1500 m3, 100 mm 1500 m3.
Bukova metlišča 27/27 mm debeline, od 1 m dolžine. Cena za komad franko meja.
Praktični nasveti.
Snaženje pisalnih strojev.
Ne zadostuje, da stroj samo obrišeš prahu ter mu daš olja vsake kvatre enkrat. Ako hočeš, da bo tvoj pisalni stroj poraben skozi dolga desetletja, ga moraš vsaj vsakih par mesecev najprej dobro razprašiti s precej ostrim čopičem. Matrice na tipkah dobro osnaži z ostro ščetko za zobe, katero pomakaš v bencin. Na to osnaži s petrolejem vse železne in jeklene dele ler vse dobro izbriši in posuši z mehko krpo in ga šele potem namaži s spe-cijalnim oljem. Za mažo ne rabi nikdar z oljem razredčenega petroleja, ker je to železnim in jeklenim delom bolj na škodo kot na korist.
Isti način snaženja velja tudi za šivalne in pletilne stroje.
>Tribuna< F. B. L., tovarna .dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
Porumenela slonova kost
zadobi zopet svojo belo barvo, če jo pustiš od solnca obsevati na zraku. Ko se je obelila, jo umij s ščetko s špiritom in izplakni z vodo ter posuši.
Ali ste poravnali
naročnino:
?
Franc Založnik
posestnik v Zibiki, pošta Pristova nudi
prima štajersko vino
belo in rdeče v ceni od Din 2.F>0 do 6'—' franco postaja Mestinje (via Grobelno)
v zamenjavo lesa
ali drugih industi ijskih izdelkov. — Vzorci na nupolago. - Množina i)00 hi. — Pošilja se samo vagonsko v lastni posodi.
grospod/e ivg&vci 1
Priporočajte cVašim cenjenim odjemalcem našo pravo
Kolinsko cikovijol
Veletrg°v
in a
^olonijalne in špe,
eriJsk
e robe
IVAN JELAČIN - LJUBLJANA
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in ured-■ niitvo: Lojze Zajc. Za tiskamo »Merkur«: Otmar MichAlek. oba v Ljubljani.