0 Tkaranji konj. II. Ako rog na eni straai bitreje raste, naredi se straasko kopito. Kakor gori omeajeao naj se na hitreje rastoči strani rog precej poreže ia tudi podkev teajša aaredi. Na nasprotai straai, t. j. aa tisti, kjer rog potasi raste, aaj podkev IV2—2'" čez kopito stoji, da je to bolj zavarovano. Krhko kopito se pri kovaaji ali če koaj po trdi poti dirja, krši, tako, da aaposled prostora za žebljove ljukaje ni. Vzroki krbkih kopit so preredko mazanje rogii in ako koaj na presubem stoji. Podkev pri takib mora lehka, nataajko po kopitu narejeaa, s kapicami previdena ia s taajkimi žeblji pribita biti. Rog naj se vsaki tedea dvakrat z gori oaienjeaim omehčevalaim mazilom, ali tudi z vlažao ilovico, ali kravjekom aamaže. Maogo konj se že v mladosti popači s tem, ker se na premokre pašaike spušcajo, ali, da v julevu. aa premokrem stoje Vsled teira nastaae ploščaato kopito. Večkrat je tudi brezumni kovač uzrok takib kopit, ako podplat preveč poreže. Ta je tenak, raven ali celo aapibnjen steae zelo razploščeae in slabe. Pri kovanji takih kopit iaora se podplat in steaa jako varovati; podkev naj bo od zvuaajae straai do žebljovih ljukeaj enako debela, a od tod proti zaotranjemu kraju vedao tenjša, zelo široka in vun vpognjena, tako, da je med podplatom ia podkovo velik prostor; vrh tega mora podkev štolaaa ia grifaaa biti. Vsled preobilaega rezaaja strele nastaae ozek rog. Zadnji deli kopita, to je peta se vedao vkup stiska. Zatega voljo šepa koaj aa cesti. Fri ozkib kopitib se mora rog na strani precej veliko porezati, da bolj moč za vkup tišcati zgubi. Podkev naj se spredaj debeleja, kakor na peti ia brez štol naredi. Kopita naj se večkrat v ilovico ali kravjek postavijo. Kopita s slabim rogom aa peti naj se tu nič ae režejo, toliko bolj spredaj in na strani. Podkev naj bo v peti močua ia dovolj pripognjeaa, na prstih nekoliko slabeja brez grifa ia štol. Ljuknje morajo tako zvrtane biti, da preblizo pete žebelj ne pride. Pri malem kopitu stoje steae skoro težoravno, rog je trd, krhast. Konji s takimi kopiti šepajo. Podplat ia strela naj se ne režejo, sicer nastaae ozko kopito. Podkev mora aekoliko širja in z malimi žeblji pribita biti, da se rog ložje raztegae. Ozka hoja, pretežke ali predolge podkve vzročujejo, da koaj kreše. Tudi mladi konji, ,'ako so vtrujeni. radi krešejo, t. j. tolčejo se z desao nogo na levo. ali z levo na desao. Podkev takega konja aaj ne bo široka; aa poškodovaao mesto naj se usnjata lapica priveže. Ako se pa koaj z zadajo aogo aa predajo tolče, mora se preduja podkev, kolikor mogoče kratka aarediti ia ako je štolana, naj se ta močao aaprej vpogae. Tudi zadaja podkev ae sme predolga biti ia ker se zategavoljo včasi prvi žebelj ae more vbiti, naj se podkev spredaj s kapico pritrdi. Ako se žebelj v občutljivo mesao plast vbije, se zakuje in je tem nevarniše, kolikor globeje se žebelj v meso zariae. Kakor bitro se zapazi. da koaj šepa, pogledati se mora, kteri žebelj je vzročil bolečiao. Brez odloga se mora izdreti ia bolečiaa ogledati. Ako ni aevarno, zamaže se Ijuknja z voskom; kopito postavi se v vlažno ilovico, ali v škaf mrzle vode. da vročiaa izide. Ako je pa žebelj krvav, ali ako se iz ljukaje kri, ali celo gnoj prikaže, mora se podkev takoj saeti. Da gnoj ložje izteče, aaredi se aa mestu livaiku podobna Ijukaja. sicer si guoj proti gorajemu delu kopita iztok išče. kar ni redko vzrok, da se celo kopito vaame ia koaj ni več za rabo. Ko se je gnoj odstranil, položi se v jarnico krogIjica zvitega prediva, namočeaa v ,,Digistrovo" mazilo, t. j. mazilo z eaakib delov terpeatiaovca ia voska, zmešaao z '/.- mirtovega olja. Vrh tega naj se kopito s suhirn predivom ovije ia dobro oveže. S prva aaj se to dvakrat, pozaeje enkrat na dan izvrši, dokler gaoj čisto ae izteče. Koaj se mora pa tako dolgo v blevu pustiti, da se rog popoluoraa zaraste. (Konec pribodajič.)