Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico štev. 16.
Z urednikom ae more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Čeatstopna potit-▼rsta 4 kr., pri vefikratnom ponavljanji daje se popuot.
Ljubljanski List
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer.
za IJublJano
v upravništvu:
za colo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta lgld. 60 kr., na meBOO 60 kr., pošiljatev na dom velja me-sočno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 238.
V Ljubljani v petek, 12. decembra 1884.
Tečaj I.
Za „Narodni dom“.
Več nego dve leti je tega, da se je nova zbudila misel, narodnemn gibanju v beli Ljubljani ustvariti novo sredotočje: „N a rodni dom“. Ideja bila je tako umestna, potreba tacega zavoda tako očividna, da se je takoj prikazalo živo zanimanje za to stvar Ni bilo treba, iskati razlogov njenemu utemeljevanju. Tujec, kateri je s kolodvora prikorakal proti Kongresnemu trgu, zbirališču elegantnega sveta ljubljanskega, ustavil se je nehotč koncem Selenburgovih ulic ter začudeno si ogledal dvoje poslopij: z jedne strani mogočno kazino, centrum nemškega življa, z druge, kazini baš nasproti, skromno, nizko, jednonadstropno hišico: čitalnico ljubljansko. In če razmer našega prebivalstva ni drugače poznal nego iz geografije, iz suhoparnih njenih številk, zamrmral je morda sam pri sebi: Glej jo lehkomiselno pomoto v knjigi, saj mora vender biti 19000 Nemcev v Ljubljani, še le manjšina 5000 se prišteva slovenski narodnosti! Morebiti ga je radovednost gnala čez hišni prag, gori v čitalnične prostore ; morebiti se je celo nadejal, da ga bode blesteča notranja oprava odškodovala za neprijeten utis, katerega je vnanjost napravila, ali tudi v tem oziru se bo ljuto varal. Tesne, nizke, zakajene sobice, umazana tla in slabo ozračje, borno pohištvo, celo velika dvorana, malo vkusna, neprijetna ni čuda, če tujec nejevoljno vsklikne, da je slovenski element v Ljubljani ali sila zaspan in nemaren, ali da nobenega pojma nima o potrebah razvitega socijalnega gibanja!
To skrajno nedostatnost, katera kakor m6ra tlači narodno društveno življenje v slovenski metropoli, čutili smo uže z davna, in iz vsega srca pozdravljali smo osnovalni odbor, kateri je pred nas stopil s projektom, sezidati nam toliko potrebni „Narodni dom“. Videti je bilo, da narod razume važnost tega podjetja. Sicer so se takoj s početka prikazali preplašeni netopirji, nadležni „bren-celjni“ in druga golazen nadlegovali so mar-
Listek.
Ivan Fedorovič Šponjka in njegova teta.
Ruski »pisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poslovenil XY.
(Dalje.)
—	Kaj ne, da je prav lepa; ali pa tudi veš, da je vsa ta zemlja prav za prav tvoja? Kaj tako debelo gledaš? Le poslušaj, Ivan Fedorovič! Ali še pametiš Stepana Kuzmiča? Pa kaj govorim: „pametiša! takrat si bil še tako majhen, da nisi mogel izgovoriti niti njegovega imena. Kam neki? Ali jaz se spo-minam: bila sem prišla k va,m ravno pred adventom, o Filipovem in prijela tebe v naročje, in ti bi mi bil kmalu vso obleko pomazal; ali k sreči sem te še o pravem času izročila tvoji pestunji Matreni: tako grd si bil še tedaj! ... Ali pustimo to: vsa zemlja, katera je za našim seliščem in selo Hortišče samo je bilo Stepana Kuzmiča. Zdaj pa ti
Ijive delavce, ona gostobesedna impotentnost, katera pač razdira, a sama ničesar ne ustvarja, se je tudi tu upala aa dan — toda navzlic vsemu protivju napredovalo je nabiranje doneskov, celo med drugimi slovanskimi plemeni oživilo se je zanimanje za narodno zgradbo, in ko se je društvenemu odboru dovolila loterija na korist podjetja, videl je marsikedo uže pred seboj impozantno palačo ter na njenemu pročelji blesteči napis: »Slovenski narodni dom“! Kratke sanje, goljufive iluzije!
Kajti kmalu je ugasnilo navdušenje za to idejo, število prostovoljnih doneskov se je vedno bolj skrčilo, srečke so se slabo prodajale, žrebanje se je moralo odložiti za celo leto — in včsti, katere se čujejo sedaj, ko se obrok bliža svojemu koncu, so nevesele, jako nevesele. Srečk se je spečalo tako malo, da so komaj pokriti loterijski troški!
Ne bodemo analizo vali razlogov tej žalostni prikazni. Le jedno moramo naglašati, da je namreč najbolj neugodno vplival na celo podjetje domači prepir, razkol v narodni stranki. Tudi v tem oziru obelodanili so naši radikalci neverjetno svojo kratkovidnost. Kako za Boga se je bilo nadejati dobrega vspeha, ako pri vsaki priliki z blatom ometavate vsakega rodoljuba, kateremu vest in prepričanje ne dopušča, v jeden rog trobiti z vami! Pitali ste z neosnovanimi sramotnimi priimki najbolj energične delavce na narodnem polji, očrnili ste jih kot narodne Efijalte, kot samo-pašne izdajice — ni čuda tedaj, da so jim roke bile vezane, da jih je minulo veselje, potezati se za skupno narodno zadevo Finančni efekt radikalnih naporov se pa jasno razvidi iz ominozne bilance, katero do sedaj kaže loterija v korist „Narodnemu domu“.
Toda, čemu rekriminacije! Mnogo bridkega prestali smo tekom tega leta, katero se sedaj z naglimi koraki bliža svojemu zatonu, ali vsi napadi, vse insulte nam niso mogle uničiti zavest, da je pri tej stvari engažirana narodna čast. In ta čast zahteva, da z vsemi silami delamo na ugodno rešitev tega velevažnega podjetja. Zatorej pričakujemo od
moram tudi povedati — (tebe takrat še ni bilo na svetu), da je on tedaj začel zahajati k tvoji materi — se vč da vedno le takrat, ko tvojega očeta ni bilo doma. Ali jaz ji vender tega ne očitam — Bog daj mir njeni duši! da si je bila rajnica proti meni zmerom krivična. Ali pustimo to: bodi si kar bodi, toliko je gotovo, da je Stepan Kuzmič tebi v dar zapisal vse to imetje, o katerem sem govorila. Ali pokojnica, tvoja mati — bodi to med nama povedano — bila je strašno čudna. Sam hudič (moj Bog, odpusti mi to grdo besedo!) bi je ne mogel razumeti. Kam je to listino vteknila -- to vč sam Bog. Jaz kar mislim, da je v rokah tega starega debeluš-nika, Grigorija Grigorjeviča Storčenka. Ta trebušnati potepuh pograbil je vse njegovo imetje. Jaz bi stavila, Bog vč kaj, da je on to zapisno listino utajil.
—■ Dovolite, da vas prašam, teta, ali ni ta tisti Storčenko, s katerim sem se seznanil na poti? — Tu ji pove Ivan, s kom se je bil na potovanji sešel.
—	Kdo ga pozna? odgovori teta, ko je lila nekoliko pomislila: — more biti, da on
svojih somišljenikov, od cele, tolikrat obrekovane zmerne narodne stranke, da bode na vse pretege se prizadevala, povspešiti prodajo loterijskih srečk.
V	uvodnem članku »Slov. Naroda“ poživlja nek brezimni pisatelj slovensko časopisje, naj „vsaj za ta mesec“ preneha z novinarsko borbo na korist »Narodnemu domu“.
V	tem je izraženo neko indirektno očitanje, katero pač ne more zadevati »Ljublj. Lista“ in njegove defenzive, temveč le one elemente, kateri so razpor tako rekoč s trte zvili. Ako se oui udajo temu po vsem primernemu pozivu, ako prestanejo z napadi na vlado in njeno stranko v deželi — veseli bodemo te prikazni i mi, in to v prvi vrsti. Potem se morda posreči, da se uvede treuga Dei ne le za kratko dSbo do 31. decembra, temveč povrne se tudi zaželjeni mir v narodni tabor sploh. To pa bode v največjo korist »Narodnemu domu“ ter ob jednem vsej naši mili domovini!
„Novice“ o nemški šoli v Ljubljani.
Da nismo osamljeni s svojimi nazori o ustanovitvi nemških šol, oziroma nemških paralelk v ljubljanskem mestu, razvidi se iz obširnega, po vsem stvarnega dopisa, v katerem „Novice“ to vprašanje razkladajo svojim či-tateljem.
Velecenjeni list piše o tej zadevi: »Mestni zbor ljubljanski sklepal in sklenil je dnč 2. t. m. o napravi nemške ljudske šole v Ljubljani, tedaj o predmetu velike važnosti, krog katerega se vrtijo razprave političnih naših krogov od onega časa, ko je nad sto ljubljanskih meščanov pri deželnem šolskem svčtu vložilo prošnjo za nemško ljudsko šolo, in še bolj po onem sklepu ljubljanske hranilnice, po katerem namerava ustanoviti in vzdržavati v Ljubljani nemško ljudsko šolo. S prvo prošnjo se mestni odbor formalno menda ni pečal, ali je mestni šolski svčt uže rešil dotični na-
res ni tak slepar. Še le polu leta je, odkar živi tu blizu nas; v tako kratkem času ni mogoče človeka spoznati. Starka, mati njegova, je jako razumna ženska, kakor pravijo, in zna izvrstno soliti ogorke, kakor sem slišala; tudi znajo njene dekle plesti prelepe preproge. No, kakor praviš, te je on jako lepo pozdravil — za to le pojdi ga obiskat; morda bo stari grešnik poslušal svojo vest in ti bo izročil, kar ni njegovo. Če hočeš, greš lehko tudi z bričko, samo ti presneti otročaji so ji zadaj izvlekli vse žeblje; treba bo vka-zati kočijažu Omeljku, naj povsod kožo prav dobro pribije.
—	čemu neki, teta! jaz vzamem rajši vaš voziček, v katerem se vozite časi na lov.
S tem se je končal ta razgovor.
IV.
Obed.
Okoli poludue pripelje se Ivan Fedorovič v Hortišče in nekako tesno mu je bilo pri srci, ko se je bližal gosposki hiši. Ta hiša je bila dolga in ne s trstjem krita, kakor skoro pri vseh sosednih posestnikih, ampak imela je
log, dan mu iz deželnega šolskega sv&ta, pa nam ni znano, toliko pa smo čuli, da do 18. oktobra 1.1. mestni šolski svčt deželnemu šolskemu svetu še ni podal onega gradiva, katero je ta zahteval.
S sklepom ljubljanske hranilnice pa se je mestni odbor uže pečal, odgovorivši nanj s protestom, ker je mesto samo pripravljeno, napraviti nemško ljudsko šolo, če bi bila potrebna.
Naučni minister je pa posebno naredbo povodom sklepa o vpeljavi slovenskega učnega jezika naročil, da se to sme samo tedaj zgoditi, če se ob jednem z ustanovitvijo nemške ljudske šole v Ljubljani skrbi za pouk otrok nemške narodnosti. — To štreno imel bi bil razmotati v svojem zadnjem zborovanji, toda ni jo razmotal, ker jo večina zborova ni poprijela na pravem konci.
Jedro vprašanja ima dve polovici, katere prva je ta-le:
a) Hočemo li onim Ljubljančanom, ki hočejo in postavno smejo zahtevati tukaj nemško ljudsko šolo, biti pravični prostovoljno?
b) Hočemo li, da se takoj v vse druge ljubljanske ljudske šole vpelje slovenščina kot učni jezik?
Gledč prvega vprašanja ni dvojiti in tudi dokazov imamo več kot dovelj, posebno pa za vse one, ki so v Ljubljani živeli ali živč, se lahko prime z roko, da je tukaj dosti ljudi, ki postavno smejo zahtevati nemško ljudsko šolo, če pa je to tako, tedaj vender mi toliko zatirani Slovenci ne smemo posnemati svojih nasprotnikov v tem, da zmeraj in povsod braneči narodno jednakopravnost tudi le z najmanjšo krivico proti drugi narodnosti skrunimo svoje dosedanje stališče, po katerem zahtevamo, pa tudi priznavamo ,, vsakemu svoje".
Nravno vrednost pa ima tako priznavanje tuje pravice samo tedaj, ako je naše priznavanje prostovoljno, neprisiljeno.
Po našem prepričanji bi bil tedaj mestni odbor ljubljanski najboljše varoval naše strogo narodno stališče, če bi bil uže začetkom tekočega šolskega leta brez dalnjih razprav otvoril na obstoječih ljudskih šolah nemške paralelke za dečke in deklice. — To vsaj sedaj storiti bil je namen odbornika dr. viteza Bleivveisa, kateri je pa dobil samo 7 glasov, namreč: dr. vitez Bleiweis, Murnik, Kušar, Petričič, Pakič, Žužek, Ničman.
Poročevalec dr. Tavčar sicer zoper dr. Bleivveisov predlog ni imel stvarnih ugovorov, kar je navedel v podporo svojega predloga, bile so formalnosti, da potreba nemške šole še ni dokazana po vsaki besedi postave i. t. d., da se ne sme odnehati nobene pičice i. t. d. in iz tega vsega sklepal je, da se zdaj še ne more pritrditi ustanovitvi nemške šole. Ta predlog prejel je konečno tudi s slabotno večino 10 glasov. — V interesu mestnega odbora, ki se vender šteje med one, ki bi v prvi vrsti morali modro in odločno zastopati
leseno streho. Tudi dve gospodarski poslopji na dvorišči sta bili z lesom kriti; vrata pa so bila hrastova. Ivan Fedorovič je bil podoben tistemu gizdalinu, kateri se je samemu sebi zdel izvrstno opravljen ali ko pride na ples, vidi, da so vsi drugi, kamor koli le pogleda, lepše oblečeni. Iz spoštovanja vstavi svoj voziček poleg jednega gospodarskega poslopja in gre peš proti krilcu.
— A, Ivan Fedorovič! zakriči debeli Gn-gorij Grigorjevič, ki je hodil po dvorišči v suknji, ali brez zavratnice, oprsnika in na-ramnikov; vender se je zdelo, da je tudi ta oprava nekako stiskala njegovo tolsto telo, kajti pot je lil z njega v potokih.
— Kaj niste rekli, da me obiščete takoj, ko teto le pogledate — in tako ste prišli! Po teh besedah srečajo se ustnice Ivana Fe-doroviča s tistimi njim uže znanimi blazinami.	. .y ,	,
— Preveč me je zadrževalo gospodarstvo ... Jaz sem prišel k vam le za tre-notje, po posebnem opravilu • • •
(Daljo prihodnjič.)
»narodno enakopravnost", obžalujemo ta sklep, obžalujemo,da ni prodrl predlog dr. Blei-weisov, in zato tudi obžalujemo, da se je obravnave tako važnega, politično pomenljivega vprašanja vdeležilo primeroma tako malo odbornikov. Po vseh skušnjah je taka pasiviteta napačna, nedoločnost ali kaj temu podobnega, pa nikakor ne pristaja možu, ki stoji sred javnega življenja in ima dolžnost postaviti in potegniti se za pravo svojih volilcev, ako ne drugače vsaj z glasovanjem.
O dr. Zarnikovem predlogu — suhoparnem dnevnem redu niti ne govorimo ne, ker tudi izmed odbornikov spremila sta ga samo dva še s pogrebom.
Da je pa bil edino le dr. vit. BIeiweisov predlog na pravem mestu, kaže tudi uže samo odlašilno glaseč se predlog, katerega se je držala večina, in zato upamo, da bode prihodnja rešitev tega vprašanja uže drugača, da se bode uže strinjala z najnovejšim naročilom deželnega šolskega sv6ta, ki ustanovitev nemške deške in take dekliške šole do začetka šolskega leta 1885/86 mestnemu odboru naroča, ob enem pa tudi izreka, da se z začetkom nemških ljudskih šol v vseh druzih ljubljanskih ljudskih šolah vpelje slovenščina kot učni jezik.
Pri tako jasnem in pravičnem sklepu deželnega šolskega sv6ta ne dvojimo, da bi narodni mestni zastop ljubljanski hotel navaliti odgovornost na slovensko stranko, da ni pravična drugim narodom in da iz gole pravdo-ljubnosti zadržuje slovenski mladini na ljubljanskih ljudskih šolah slovenščino kot učni jezik!“
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Gledč poslovnega programa državnega zbora javlja se z Dunaja, da se bodo pred Božičem rešili le oni predlogi, kateri se nikakor ne morejo odložiti. Dn6 18. ali 20. decembra začnejo se parlamentarne počitnice, katere bodo trajale do 20. januvarija. Po počitnicah razpravljal bode državni zbor najprej o pristojbinski noveli ter o urejenji kongrue.
Proračunski odsek državnega zbora obdržt.val je predvčerajšnjem sejo pod pred-sedništvom grofa Hohenwarta. Predlog o opro-ščenju plačanja pristojbine dokumentov, tičočih se pozgodovanja Krasa, izročil se je poslancu Gniewoszu; predlog o podpori poplavljencev v Galiciji grofu Clam v presojo in poročevanje.
Obrtni odsek sprejel je v generalni debati vladni načrt zakona ob osiguranju proti nezgodam.
V ogerskem državnem zboru provocirala je opozicija razgovor o hrvatskih razmerah ter vprašala, zakaj se na Hrvatskem na poslopjih skupnih oblastnij razobešajo samo hr-vatske zastave. Ministerski predsednik Tisza je odgovoril, da ni sedaj umestno razpravljati o tej stvari, da pa bode pazil na to, da se v prihodnje nagodbeni zakon v vseh točkah točno izpolnuje.
Tuje dežele.
V	francoski	komori razpravljalo	se	je
včeraj	o povišanji	carine na uvoz žita	in	živine.	Obče se je	naglašalo, da bi bilo povi-
šanje carine škodljivo za Francosko, in sicer ne samo za posameznike, ampak tudi za državo samo, katera bi vsled tega za oskrbovanje vojske, kaznilnic itd. morala plačevati mnogo višje svote uego do zdaj.
V Rusiji počeli so se nihilisti zopet prav živahno gibati. Nedavno še le se je poročalo o zasačenji mnogih nihilistov; sedaj poroča se iz Petrograda, da je minister notranjih zadev, grof Tolstoj, dobil od nihilističnega komiteja odlok,	v katerem	se mu javlja, da so	ga	ni-
hilisti na smrt obsodili.
V Tonkinu nadaljujejo se praske med Francozi in Kitajci. No dokler ne prispejo francoske pomočne čete, ni se nadejati veče akcije.
Dopisi.
Z Dolenjskega, 10. decembra. (Izviren dop.) V dobrem spominu mi je še, kako smo se ljudski učitelji veselili, ko so se nove šolske postave snovale, poleg one, ki nam je imela urediti plačo, posebno še tiste, ki nam je imela odvzeti dolžnost, vsak mesec postati tožitelji sosesčanov; to je, delati izpiske zamud in stariše po potrebi priporočiti v kaznovanje. Mislili smo, da bo to silno sitno zadevo prevzel krajni šolski svžt ter da bomo oproščeni silnih sitnostij in ^posledic tega zopernega posla. Pa ostalo je, kakor je bilo; skoro da smo v tej reči še na slabšem, kakor smo nekdaj bili.
Izpiske zamud mora voditelj šole zdaj napraviti vsakih 14 dnij; poprej je zadostovalo napraviti jih vsak mesec jedenkrat. Ako je bil g. okrajni glavar prijatelj šole, je naznanjene stariše pozval k okrajnemu glavarstvu na odgovor. To potovanje bilo je za zanikerne stariše uže samo ob sebi občutljiva kazen; če tudi morda pozneje druge ni bilo. — Vodstvo šole ima izgotovljene izpiske zamud predložiti krajnemu šolskemu svetu, kateri bi moral stariše izkazanih otrok prav hitro pozvati, da se opravičijo; če se pa opravičili niso, pa staviti c. kr. okrajnemu šolskemu svčtu nasvet, kako naj se kaznjujejo.
Gospodje predsedniki krajnih šolskih svetov se pa tudi z zanikerneži nič kaj radi ne prepirajo, zato večjidel položijo izpiske na stran in čakajo, ali da se jih več vkup nabere, ali pa še bolji, da se vsi vkup pozabijo.
Kako je v takih krajih potem obiskovanje šole, si lahko mislimo. — Učitelju, ako hoče imeti šolo v redu, druzega ne ostane, kot gospoda predsednika nagovoriti, da mu dovoli v njegovem imenu stariše na odgovor poklicati, dopolniti izpisek v rubrikah, ki spadajo v področje krajnega šolskega svčta, da predsedniku druzega ni več treba storiti, ko ime svoje podpisati. Odposlati izpiske c. kr. okrajnemu šolskemu sv5tu mora pa učitelj zopet sam, drugače se kolo, ki se je do zdaj dobro vrtelo, pri zadnjem kamnu vstavi.
Ako je učitelj vse to sam storil, pride od c. kr. šolskega svčta rešitev še precej hitro. Krajni šolski sv6t dobi v nekoliko dnčh ukaz, naj starišem naznani okrajnega šolskega svšta sklep, da jih je zavoljo upornosti, ker niso otrok v šolo pošiljali, kaznoval ali z globo, ali če ni denarja dobiti, z zaporom 6 ur mesto jednega goldinarja. Ali od tega naznanila do izvršenja kazni pa preteče navadno po več mesecev, pa tudi celo leto. Nek učitelj mi je pred kratkim pripovedoval, da so otroci uže skoro pred 2 leti šolo zapustili, ko so bili stariši zavoljo šolskih zamud še le kaznovani.
Tako zakasnjeno kaznovanje ne koristi nikomur, pač pa šoli, posebno pa še učitelju mnogo škoduje. Ljudje, ki so uže zdavna pozabili na obsodbo okrajnega šolskega sv&ta, proklinjajo šolo in učitelja, da je joj. Dostikrat ima učitelj pri tem pa še gmotno škodo, posebno če je orgljar in za ta posel biro dobiva. — Dostikrat se pa primeri, da občinski sluga, ki ima uporne stariše zavoljo dolžne denarne kazni zarubiti, ničesar pri hiši ne najde, kar bi se zarubiti moglo, dasi je kaznovani časi imovit kmet, potem pride na vrsto kazen z zaporom. To ti je še le pravo ! Kaznjenec pride zvečer, menda, kadar se mu poljubi, k okrajni sodniji ter naznani, da hoče iti za 6 ur v zapor. To dela pa še sodnijskemu slugi sitnost, ker ga mora, če je le na 6 ur obsojen, še po noči iz zapora izpustiti. Kmetje se pa navadno iz take kazni norčujejo, ki so jo spč prestali.
Tu bi trebalo pač marsikaj popraviti. Marsikateremu učitelju bi se potem ne bilo bati, da bo nadzornik našel mestu učencev le prazne klopi v šoli. Slabega obiskovanja šole, trdijo radi g. nadzorniki, je največ učitelj kriv. Pa temu večjidel ni tako; krivi so drugi, do katerih pa nadzornikova roka ne doseže. Dobro bi bilo, da bi c. kr. deželni šolski sv6t
to zadevo malo bolj pri luži ogledal. Učitelji, posebno voditelji, bi mu bili gotovo jako hvaležni.
Razne vesti.
— (Zgubljena peta.) Dunajski okrajni Šolski svet pečal se je minolega meseca z naslednjo, sicer resno, a vender nekoliko komično zgodbo : Nek učitelj vodil jo deco iz cerkve, kjer je bila pri spovedi, domov; pot je bila dolga in slaba — Sli so iz farne cerkve v Leopoldovem predmestji celo v „KaiscrmUhlon“. Na poti je učitelj zgubil peto pri obuvalu, za to je ukazal učencem, naj gredo mirno domov, sam se je pa vsedel v voz in peljal v „Kaisermuhlen“. Nadučitelju pa to ni bilo prav, ker je učitelj pustil deco samo. Napravil je disciplinarno preiskavo in stvar naznanil olr-^inemu Šolskemu svštu. Lo-ta pa je učitelja po polnem oprostil, češ, da je izgovor z zgubljeno peto čisto povoljen in dovolj važen, da opravičuje postopanje učiteljevo ; brez pote je nevarno hoditi in vrh tega bi se bili učenci pač rogali ubogemu učitelju, ko bi se bil gugal za njimi brez pete . . .
— (Na lovu vstrelil.) 641etni premožni zasebnik Les er šel je te dni s svojim sinom, ki je mehanik v dunajskem arzenalu, blizu Dunaja na lov. Ko sta prišla na odmerjen prostor, sprožila se je sinu puška in zrna so zadela starega očeta v hrbot; mož se je takoj mrtev zgrudil na zemljo. Sina je pa taka obupnost popadla, da je puško še jedenkrat nabasal in nameril sebi v prsi. Smrtno ranjen se jo zgrudil zraven mrtvega očeta. Ljudje so prenesli oba v bližnji kraj, kjer je sin čez dve uri umrl. Sin je bil oženjen in oče dveh otrok. Sedaj žalujete dvo vdovi po svojih možčh, ki sta na tako tragičen način izgubila življenje.
— (Beg iz ječe.) Iz St. Poltena poročajo:
V nedeljo zjutraj ob 6. uri všel je znani lopov in tat Gaudok na čuden način iz ječe. Spustil se je na navadni vrvici (špagi) iz prvega nadstropja doli na tla. A ko je visel v zraku, se je tanka vrvica r trgal a in lopov je telebnil na zemljo, kjor jo nezavesten obležal. Mimogredoči so ga videli na tleh ležati, a menili so, da je pijanec in zato so ga pustili v miru. A čez nekoliko časa se jo pre-drznež zopet zavedel; vstal je in — zginil bog zna kam. Do sedaj ga še niso vjeli.
— (Dinamit.) Iz Sternberga zvsdajo listi:
V nedeljo so zaprli v tem mestu Štiri osebe; pri jedni so dobili na vrtu osem kilogramov dinamita. Sodnija je mnenja, da so s to množico nevarne tvarine nameravali izvršiti razna zločinstva; trdi so tudi, da so hoteli umoriti dva bogata kupca in jih oropati, da dobd denarja za anarhistične namene.
— (Češko gledališče v Brnu.) Dne
6.	t. m. otvorilo se je češko gledališče v Brnu. Hiša je bila razprodana. Cesarski namestnik je počastil predstavo s svojim obiskom. Dr. Rio-ger prišel jo navlašč z Dunaja k otvorenji gledališča. Igrali so Kolarjevo žaloigro „Magolona“.
V začetku go oril je jeden izmed igralcev krasen prolog. Razui namestnika in deželnega glavarja polnilo je najodličneje občinstvo krasne prostore.
— (Najstarejša do sedaj znana žival na kopnem) je velik škorpijon (Paleopho-neus nuncius), čegar okamenino so v preteklem poletji našli na otoku Gothland. Ležala jo v najstarejših silurskih formacijah. V predzadnji soji geologičnega državnega zavoda kazal je ravnatelj pl. Klauer fotografično sliko te prezanimivo živali, katero mu je poslal profesor LindstrOm iz Stockholma.
— (Črn pisatelj.) Amerikanski listi poročajo o smrti olikanega zamorca, dr. W. Wells Browna, ki je v 69. letu umrl v Bostonu. Črni doktor je bil sin sužnjo matere; dečka so dali na neko ladijo in tu ga je kupil izdajatelj lista „St. Luis Times", da je nosil časnike naročnikom na dom. V tiskarni se je jel izobraževati in 1. 1843 imel jo uže javna predavanja v korist društva za odpravljenje sužnosti. L. 1869 obiskal je Angleško, in amerikansko mirovno društvo poslalo ga jo kot zastopnika na mirovni kongres v Pariz, kjer je s svojimi govori vzbujal občno pozornost in priznanje Victor Hugota, Riharda Cob-dona in drugih vplivnih mož. Vrnivši se v Ameriko posvetil jo svoje delovanje vzgoji oproščenih sužnjev. Njegova dela so kmalu zaslovela; posebno poznana so: Tri leta v Evropi;. Hči preziden-teva; Povesti iz živenja sužnjev; Dve drami itd.
Domače stvari.
— (Kapitularni konzistorij v Ljubljani) razglaša naslednji razpored za vmešče-vausko slovesnost Njih milosti visokočastitlji-vega gospoda knezo-škofa Jakoba dnč 14. decembra 18 84. I. Dn6 13. decembra popoludne od 4. do polu 5. ure bode slovesno zvononje po vseh ljubljanskih cerkvah vernemu prebivalstvu napovedovalo svečanost naslednjega dnova. II. V dan sam (14. dec.) bode se zopet slovesno zvonilo od
7.	do polu 8. ure zjutraj po vseh cerkvah. III. Ob polu 10. uri dopoludne se stolni kapitelj z drugo diecezansko duhovščino poda v škofijski dvor, da milostivega kneza in škofa med udeleževanjem družb in skupščin, katere k svečanosti pridejo, v stolno cerkev spremijo. Slovesni obhod se med zvonenjem po vsem mestu uvrsti tako-le: 1.) Marijaniški ustav; 2.) razno družbe in skupščine; 3.) Alojzijevišče; 4.) oo. kapucini; 5.) oo. frančiškani; 6.) kapiteljski križ med dvema akolitoma; 7.) dnhovsko semenišče; 8.) misijonski duhovniki sv. Vincencija Pavljanskega; 9.) duhovni pomočniki z dežele in iz mest; 10.) župniki z dežele in iz mest; 11.) dekani z dežele in duhovni svetovalci; 12.) konzi-storijalni svotovalci; 13.) kolegijatni kapitelj novomeški; 14.) stolni kapitelj; 15.) milostivi gospod knez in škof; 16.) duhovna dostojanstva in maš-niki iz druzih škofij, ako kateri pridejo. IV. Pri ustopu v stolno cerkev prečast. gospod stolni prošt milostnemu gospodu knezo-škofu poda kropilo in jih incenzira, potem zapoje Te Deutn laudamus, dalje se poda obhod najprvo k altarju presv. Reš-njega Telesa in po dovršenem počeščenji pred veliki altar, kjer visokočastitljivi gospod knez in škof pokleknejo na pripravljeni klečavnik. V. Ko stolni pevci odpojo Te Deum, prečast. gospod stolni prošt na episteljski strani velikega altarja odpoje za sprejemanje novega škofa določene molitve. VI. Milostivi gospod knez in škof se podajo potem na škofov sedež in konzistorijalni kancelar bere cesarsko volitveno pismo Njih c. kr. apostolj-skega veličanstva in pa apostoljska pisma svetega Očeta papeža, ki so pisana do visokočastitljivega knezo-škofa, stolnega kapitelja, duhovstva in vernikov škofije. VII. Naslednje spoštljivi pozdrav novega visokočast. knezo-škofa v kratkem latinskem nagovoru po prečast. gospodu kapitelj-vikarju
—	in na to knezo-škofov odgovor. Vlil. Milostii gospod knez in škof nadalje prejemajo poklon (homagium) od pričujočih diecezanskih duhovnov, in sicer najprvo od stolnih kanonikov in potem od druzih po njih častnih stopinjah. IX. Stolni pevci poj6 predglasje (antifono) v čast sv. Nikolaja, pa-trona stolne cerkve, in ko se zapoje zadevna vrstica (verzikelj), se podajo Njih milost pred veliki altar ter odpojo molitev sv. cerkvenega patrona. Potem podole slovesni pontifikalni blagoslov. X. Milostivi knez in škof se zopet vrnejo na škofov sedež ter se napravijo za všliko sv. mašo, katero bodo Njih milost med asistencijo stolnega kapitelja obhajali z vso slovesnostjo. XI. Ob koncu velike sv. maše bodo milostivi gospod knez in škof vsled posebnega, od sv. Očeta zadobljenega pooblastenja podelili papežev blagoslov, s katerim je sklenen popolni odpustek za vse pričujoče, ako poprej vredno prejmejo zakramente sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa in v namen sv. Očeta pobožno molijo. XII. Poslednjič milostivi gospod knez in škof odlože cerkvena oblačila in po molitvi pred sv. Rešnjim Telesom jih vsa duhovščina spremi v škofijski dvor.
— (Vabilo.) Ker je vis. c. kr. ministerstvo veleslavno deželno vlado pooblastilo potrditi pravila delniškega društva „Prvi narodni dom“ v Ru-dolfovom s pogojem, da se nekatere točko glodtš vplačila in amortizacije delnic dopolnijo, se vsi častiti delničarji povabijo k občnemu zboru 16. decembra 1884 ob 5. uri popoludno v „Narodnem domu“ v Rudolfovem, pri katerem se bode 1.) sporočalo o dozdanjera delovanji osnovalnega odbora, 2.) sklopalo o spremembi pravil.
— (Preširnova slavnost.) DnšlO. t. m. priredilo je dunajsko akademičuo društvo »Slovenija* v dvorani „Stadt Wien“ v Josipovom mestu, kakor vsake leto, Preširnovo slavnost. Udeležilo so jo te slavnosti razen dijakov tudi mnogo drugih na Dunaji živečih Slovencev. V navdušonom govoru pozdravil jo društveni predsednik, gosp. stud. jur. Franko, navzočne slovenske državne poslance
gg.: dr. Vošnjaka, Pfeiferja, Nabergoja, grofa Margherija, dr. Poklukarja in Obrezo; daljo gg.: profesorjo Šumana in Stritarja, ministerijalnega tajnika Levičnika, vseučiliškega docenta dr. Drozdo, župnika Lileka iz Istre in Jančarja z Dunaja ter mnogo drugo odlično gospodo. Slavnosti udeležilo se je nmogo slovanskih dijaških društev. Pevski zbor pel jo vse točke dnevnega reda tako izvrstno, da so se morale na občno pohvalo in zahtevanje ponavljati. Burna je bila pohvala, ko je nastopila gospica Šumjanova ter igrala na glasovirji. Na citrah se je odlikoval g. Hostnik. Slavnostni govor je govoril g. Danilo Majaron ter v krepkih besedah narisal pomen Preširnov za slovenski narod. Kot solisti so se posebno odlikovali gg. Jirik, Bogataj, Majaron, Bilec in Uršič. Po besedi bil je komers, pri katerem se je vrstila napitnica za napitnico. Bil je zelo zabaven večer, gostje ostali so v prijaznem pogovoru pozno v noč vkup.
— (Ljubljanski anarhisti.) Obravnava proti ljubljanskim anarhistom pred porotnim sodiščem v Celovci se je včeraj skončala; nje izid je: Železnikar je krivim spoznan veleizdaje in motenja javnega miru ter obsojen v osemletno ječo, poostreno vsak mesec z jednim postom in v povrnitev sodnih troškov; drugi zatoženci pa so vsi oproščeni. Državni pravdnik je takoj objavil pritožbo ničevosti proti oprostitvi.
— (Na ekskurendni šoli na Mahu) razdelilo se jo včeraj dopoludne revni šolski mladini dokaj obleke in 26 parov obutala. Kakor vsako loto, tako je tudi letos slavna kranjska hranilnica darovala v ta namen 50 gld. in župan ljubljanski, g. P. Grasselli, 25 gld. Komur je znano, kako jo bila večina prebivalstva tega šolskega kraja začotkoma otvorjenja ti šoli sovražna, a sedaj pa vneta, in je navzlic neugodnim razmeram šolsko obiskovanje tudi o hudem zimskem času redno, pripoznati mora, da so pripomogli temu velikodušni dobrotniki. — Tudi sv. Miklavž delil je mladini svoje darove, za katere se imajo obdarovani zahvaliti prerano umrli prvi dobrotnici ti šoli, gospej P. Matevžetovi, katera so je še v svoji oporoki spomnila revnih otrok. Vsem dobrotnikom, kakor tudi mestnim učiteljicam, v imenu obdarovanih presrčna hvala!
•— („Bralno društvo") v Krškem ima v nedeljo 14. t. m. svoj letni občni zbor v društveni dvorani v gosp. Gregoričevi gostilni. Na dnevnem redu je poročilo odbora o svojem delovanji 1. 1884 in volitev novega odbora za 1. 1885. Začetek ob 7. uri zvečer.
Iz sodnice.
Ljubljanski anarhisti pred porotniki v Celovci.
(Dalje.)
Zatoženec Železnikar omenja, da priča ni govorila resnice ter se v nekem shodu izrazila: „Delavci, mi bodemo vstanovili novo državo,“ nakar mu jo vladni komisar odvzel besedo.
Zatoženec Tuma tudi omenja, da so izpovedbe te priče neresnične, osebito se on ni nikdar za umor Hlubeka izjavil
Zatoženec Sturm je tudi proti izpovedbam priče, kakor oba druga zatoženca; Kriegl moni, da je priča njegov osebni sovražnik in da so njegove izpovedbe neresnične; ravno tako zatoženec Dhtt.
Državni pravdnik vpraša, pri katerem društvu je zdaj priča, na kar priča odgovori, da pri nobenem.
Na vprašanje državnega pravdnika, kdaj je anarhistična stranka nastala iz radikalne, pravi priča, da tedaj, ko je Poukert prišel v Avstrijo.
Pokliče se priča Pran De kval.
Zagovornik jo proti zapriseženju te priče, državni pravdnik za. Sodni dvor se zlaga z mne-ujem zagovornikovim.
Priča se za delovanje društva ni brigala; razloček mod radikalno in zmerno stranko ji je neznan; o delovauji zatožencev ne ve ničesar povedati. Priča jo sploh zelo vzdržljiva v svojih iz-povodbah in danes o marsičem nič ne ve, kar jej jo bilo znano v predpreiskavi. Jakoba Waitza priča no pozna. Tiskovin priča ni imela, dve tiskovini, kateri jo dobila od Zadnika, ni čitala.
Zagovornik želi pojasnila med današnjimi in izpovedbami te priče v predpreiskavi.
Priča meni, da je bila v predpreiskavi prisiljena, mnogo izpovedeb pa je neresničnih.
Obravnava se je ob polu 5. uri popoludne preložila.
(Drugi dan obravnave, v nedeljo dnd 7. decembra.) Predsednik otvori obravnavo z vprašanjem, če ima kateri zatožencev na izpovedbe priče Dekvala kaj odgovoriti.
Zatoženci Tuma, Železnikar, Sturm in Kriegl nekaj omenijo.
Zagovornik vpraša pričo Dekvala, kdo da je v Ljubljani oznamenoval Peukerta glavnim agitatorjem.
Priča se ne more spomniti.
Na vprašanje, če se spomni, da je Tuma nekoč citiral nekaj besedij iz prestolnega govora glede malega obrta, priča zanikava.
Zagovorni k razpravlja vprašanje javnosti obravnave glede eventuelno ničevosti ter omenja, da so je bratu zatoženca Kriegla na ukaz predsednikov zabranil vhod v sodnijsko sobo.
Državni pravdnik odgovarja, da je kon-statovano, da se vpliva na pričo, naj izpovedajo v korist zatožencev, in ravno Eobert Kriegel je prevzel nalogo, da kontrolira izpovedbe prič; sicer pa se namerava tudi njega kot pričo poklicati, zatorej ne sme Robert Kriegel v sodnijsko sobo.
Po posvetovanji izreče sodišče, da Kobertu Krieglu ni dovoljen vstop v sodnico, ker se namerava kot priča zaslišati.
Zdaj se zasliši priča G r a b 1 o v i c; priča se zapriseže. On je bil član društva v 1. 1880 in je izstopil, ker so nastali prepiri med radikalno in zmerno stranko zaradi naročevanja časopisov. Razloček tako umeje. kakor med socijaldemokrati in anarhisti. On sicer ne ve, ali so zatoženci anarhisti ali ne. Vodje društva, kateri so članove za radikalno stranko pridobivali, so bili Železnikar, Tuma in Sturm. Natančnejših pojasnil o razločku strank ne more priča podati. Zatoženci da se niso ogibali nobenega sredstva, da so le zmerne članove iz društva iztirali, jih obrekovali itd., se poganjali za Peukerteve ideje, torej tudi, ali ve-dorna ali nevedoma, na pr. za umor cara Aleksandra, Hlubeka itd. „Radikakov“ moto: „Oko za oko“ umeva priča tako, da če ga kedo ubije, ga tudi on sme ubiti. (Veselost med poslušalci, katere pa predsednik opomni k miru.) Vodje zmorne stranko v društvu sta bila Zadnik in on. Zadnika niso izključili zaradi narodnostnega nasprotja, prepir je bil socijalno-političen.
Če je zatoženec v istini nameraval revolucionarno dejanje, oziroma je skušal izvesti, ne v« povedati. Kdo je odstranil liste, katere jo Zadnik prinesel s seboj v društvo, ne ve.
Zatoženec Dhil je z drugimi zatoženci v društvu držal. On da je stavil predlog, naj bi se Zadnik zopet vzprejel v društvo.
Na vprašanje državnega pravdnika, omenja priča, da jo je ob tej priliki Sturm imenoval „ ogleduh".
„Ekonomično oprostitev" on tako umeje, da se delavci „s svojo močjo polastijo državne sile“.
Na vprašanje državnega pravdnika, kdo se je z njim peljal v železniškem vozu na poti od Ljubljane do sem, imenuje nekatere priče, a ne ve nič o tem, kar se je tu govorilo.
Na vprašanje zagovornikovo, iz česa sklepa, da so zatoženci anarhisti, ne ve priča natančnega pojasnila. Na vprašanje, če je Kriegl kot načelnik se izrekel, naj se politika izključi iz druStva, ne vč nič povedati. Če jo bil Kriogl ob lastnih troi-kih naročen na „Wahrheit“, ne ve priča.
Železnikar vpraša pričo, če se ne spomina, da se pri noki pevski vaji Zadnik ni mogel slovenski izraziti in da je on (Železnikar) omenil, da je smešno, da se Zadnik ultra-slovenski obnaša, no da bi jezik znal. Zadnika da so izključili, ker je poživljal, naj se prične nova državna gradnja, ker je bil torej nevaren.
Železnikar imenuje Zadnika raznašalca tiskovin, katere so bile koj po njegovem prihodu v
Ljubljani zolo razširjene._____________________________
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tuma omenja, da ni nič čudnega, če v društvu listi izginejo. O anarhizmu se v društvu ni govorilo; „ Radikal11 in „Zukunft“ pa sta od vlado dovoljena lista.
Sturm oznamenuje izpovedbe priče obrekovanjem ; on da je dela dunajskih anarhistov v javnih govorih zaničeval in nikdar nič nezakonitega govoril.
Kriegl omenja, da je društvo še lo tedaj Zadniku nasproti stopilo, ko je prinesel v društvo prepovedane tiskovine, in vpraša, kako je vender to, da niso bili tudi drugi člani zmerne stranke izključeni.
Na vprašanje državnega pravdnika, kateri narodnostni stranki pripada, pravi Železnikar, da zmerno-narodni.
Ob 10. uri 45 minut se seja pretrga.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/*
Sternberg, 11. decembra. Danes so zaprli zopet jednega socijalista po imenu Muck ter ga vklenjenega odpeljali v Olomuc. Ko so preiskali život zaprtega Kargerja, našli so štiri škatljice z dinamitnimi patroni. Stern-berški socijalisti, kateri so se skrivši shajali, dobivali so denar iz Švice in iz Francije.
Pariz, 11. novembra. V senatu se je vršilo posvetovanje o tonkingškem kreditu. Broglie je napadal kolonijalno politiko in izjavil, da desnica ne dovoli kredita. Ferry je v daljšem govoru pobijal Brogliejeve trditve ter dejal, da Francija ne stoji osamljena; konstatiral je prijateljske razmere z vsemi velesilami in jedinost s tremi carstvi gledč Egipta, tudi starim tradicijam prijateljstva z Angleško ostala je Francija zvesta. Krediti so se potem s 191 proti jednemu glasu vzprejeli. Desnica ni glasovala.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 12. decembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih....................81-76
»	>	»	»	srebru....................82'90
Zlata renta.......................................104‘10
5°/0 avstr, renta.................................96'65
Delnice n&rodne banke............................. 858' —
Kreditne delnice.................................. 295’50
London 10 lir sterling...............................123	‘35
20 frankovec.......................................... 9-765
Cekini c. kr........................................... 5-78
100 drž. mark.........................................60-25
Uradni glasnik
z dnč 11. decembra.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. mest. deleg. sodniji v Ljubljani za katastralno občino Slivnice; poizvedbe dne 22. decembra t. 1.
Razpisane službe: Dve pazniški službi II. razreda v prisilni dež. delarnici v Ljubljani, 300 gld., prosto stanovanje in hrana, obleka in na dan l'/a funta kruha. Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali (znanje slovenščine, nemščine in nekaj laščine) do dnč 5. ja-nuvarja oskrbništvu prisilne delarnice v Ljubljani. — Služba okrajne babice v Grahovem, davkarski okraj Logatec, z nagrado 18 gld. na leto. Prošnje do dnč 20. decembra t. 1. c. kr. okr. glavarstvu logaškemu.
Razpisane ustanove: S šolskim letom 1884/85 prvi razred Matevž Langusove ustanove v znesku 210 gld. Prošnjiki imajo dokazati sorodstvo z usta-novnikom ali njegovo soprogo Ano, roj. Wiedenhofer, a sploh kamnogoriški mladeniči, ki se hotč posvetiti kaki umeteljnosti. Prezentačno pravo ima župnik kamnegoriški. Prošnje do 10. januv. 1886 potom do-tičnega učnega vodstva c. kr. okr. glavarstvu v Ra-d6vljici.
Pod varstvom: C. kr. dež. sodnija v Ljubljani proglaša Julija DUrr-a, umeteljskega vrtnarja r Ljubljani, bebim in se je istemu postavil varuhom Makso Giinzler, agent v Ljubljani.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani posestvo Jak. Vodnika iz Zaloga št. 26 dne 15. decembra. — V Kranji posestvo Alojzija Frohma iz Mengiša dnč 23. decembra.; posestvo Al. Perissinove iz Kranja dnč 20. decembra. — V Ljubljani zemljišča Fr. Petriča z Loga dnč 20. decembra; zemljišče Neže Maroltove iz Vižmarjev dnč 20. decembra.
Listnica uredništva.
Gospode dopisnike uljudno prosimo, naj nam ne vzemč v zl6, da njih dopisov toliko časa ne priobčimo, kajti mnogo prostora zahtevajo domače vesti, osebito pa obravnava proti ljubljanskim anarhistom. Prav kmalu pride vse na vrsto. Prosimo torej potrpljenja in priporočamo se v dalnjo podporo.
Tujci.
Dnč 10. decembra.
Pri Maliči: Deisch, Gschihay, Miiller, Lolfler, Flan-drak, Barth, trgovci, z Dunaja. — Grofici Welsers-heimb in Janison, z Bleda. — Globočnik, tovar. lastnik s soprogo, iz Železnikov.
Pri Slonn: Pollak in Kasbier, trgovca, z Dunaja. — Kiss, potovalec, iz Albe. — pl. Rraguljak. zasebnica, iz Siska.
Pri Bavarskem dvoru: Vecile, Fabris in Stenigher, lesotržci, iz Trsta. — Prossen, salonski umeteljnik, iz Viktringa.
Pri Južnem kolodvoru: Heiss, trgovec, iz Prage. — Kapelari, trgovec, iz Laškega Vidina.
Umrli so:
Dnč 10. decembra. Viljemina Patz, udova poštnega konduktčrja, 37 1., Stari trg hišna št. 20, jetika.
Srečke
z dnž 10. decembra. Praga:	50	69	36	43	31.
Meteorologično poročilo.
	1 Dan 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	11. dec. |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740'39 737'48 735'98	— 2'4 + 36 + 2-2	vzh. sl. svzh. sl. »	js. d. js. js-	0 00
Za neko gostilnico v dobrem kraji na deželi
išče se gostilničar.
Dotične poizvedbe daje opravništvo »Ljubljanskega Lista.»	(132)	3—1
Za prihodnje leto 1885*
V zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
tb
Slovenska
F*r»atika
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo naSo Pratiko jako cenejše.
7
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi »o po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Itt. t. Kleinmarr & Fefl. Bamberc-ova
knjigarna v Ljubljani.
ir
"tsL, %
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.