Bržavni zbor. Dunaj, 2. marca 1903. Pregledovanje zadrug. Poslanska zbornica se je pretečeni petek, 27. febr., pečala z načrtom postave, vsled katere se morajo posojilnice in druge pridobitne in gospodarske zadruge natancno pregledati vsaj vsako drugo leto. Ko bi se takšna postava bila upeljala že prejšnja leta v Avstriji, zabranile bi se mnoge škode in tudi goljufije pri omenjenih zadrugah. Čudno, da, ko se je leta 1873. upeljal zakon o ustanovitvi pridobitnih in gospodarskih zadrug, da takrat ni nihče na to mislil, da je treba te zadruge na korist njenim udom, tudi pregledovati. Nekatere gospodarske zadruge in posojilnice so zadnja leta sem napravljale med seboj iz lastnega nagiba skupno zvezo, katere namen je bil tudi ta, da so nastavljale skupoega revizorja ali pregledovalca zadrug. L. 1891. je sprožil v poslanski zbornici poslanec Vrabee to misel, da bi se morala po postavi vaaka zadruga podvreči takemu pregledovanju. Preteklo je zdaj skoro 12 let, predno se je stvar re§ila. Revizija se bo morala po zdajšni postavi vršiti vsaj vsako drugo leto. Sedanja postava, katera brez dvoma kmalu stopi v veljavo, določuje sledeče: ako šteje zveza vsaj 50 zadrug ali posojilnic, bo smela nastaviti lastnega revizorja, katerega bo pa morala potrditi še vlada. Če pa katera zadruga ni v takSni zvezi, jo bo moral preiskovati revizor, katerega bo določilo trgovsko aodišče. To vae je gotovo hvalevredno in brez dvoma ne bo v prihodnje sliSati več o tolikib poškodbah pri teh zadrugah, kakor je bilo to slišati do zdaj. Eden paragraf v novi poatavi je, nad katerim se spotikajo po pravici mnogotere  stranke, namreč § 14. Vsled tega paragrafa  bi imel deželni odbor pravieo nadzorovati vse one pridobitne in gospodarske zadruge, ki so dobile podpore iz deželnih sredstev ali od posojilnie, ki so ustanovljene na podlagi deželnega zakona. Razgovor o tej postavi je bil jako zanimiv, buren in srdit. V drugi polovici meseca februarja se je po ČeSkem raznesla govorica, da je imela nemSka čežka branilnica v Pragi velikanske izgube. Nasledek je bil, da so vlagateiji v velikih trumah dan za dnevom prihajali k hranilnici in vzdigovali svoje hranilne vloge. Ta nemška hranilnica pa je silno bogata, ima rezervnega zaklada 25 milijonov kron. Ni prišla torej v nobeno zadrego, temveč je vsakemu še tako visoko hranilno vlogo izplačala. V nekaterih dneh se je vzdignilo 14 noil. kron. Razgovor o zgoraj imenovani revizijski postavi se je raztegnil tako, da se je eeli dan govorilo od češke in nemške strani samo le o tej nemški hranilnici. Ceški govorniki so Nemcem očitali, da je obstanek te nemške hranilnice čisto nepostaven, ter so zahtevali, da bi morali odborniki te hranilnice biti ne le samo Nemci, ampak po rakmeri prebivalstva tudi Cehi. Na drugi strani pa so govorili nemški govorniki, da je imenovana hranilnica popolnoma postavna, v najboljših rokah in pravična tudi nasproti Čehom. NemSki govorniki so res naštevali velikanske svote, katere je ta nem8ki denarni zavod razdelil za češko prebivalstvo. Da, nekateri nemški govorniki so celo trdili, da je ta nemška hranilnica bolj podpirala češke kakor neraške zavode. Odgovor na interpelacije. Slovanski poslanci so vložili pred kratkim sledeče vprašanje na ministrskega predsednika: Kakor je znano, preganjajo Turki in morijo kriatijane po Macedoniji. Ti trpijovsled tega strašno pomanjkanje. Zato zbirajo človekoljubi po vseh državah razne podpore, ki se pošiljajo v pomoč tem nesrečnežem. Tudi na Dunaju se je nameravala prirediti koncertna veselica, katere čisti iznos bi se bil posla). krSčanskim Makedoncem v podporo. Pa glej čudo, dunajska vlada je spoznala to nedolžno veselico za nevarno ter jo prepovedala. To, kar se je smelo napraviti v Parizu, Londonu in nemSkem Berolinu, je zabranil ministrski predsednik dr. Korber na Dunaju. Zato so slovanski poslanci, njim na čeJu Vukovič iz Dalmacije, vprašali, kako zamore ministrski predaednik to vladno postopanje opravičiti. Skušal se je dr. Korber v seji 27. februvarja oprati ter je zagovarjal vladno prepoved. Na dve interpelaciji od strani Nemcev in Cehov zastran dogodkov pri nemSki hra- nilniei v Pragi je odgovoril ministrski predsednik, da }e strah zaatran nevarnostij hranilnih vlog pri nemški hranilnici v Pragi Cisto nepotreben. Nujni predlog g. Žičkarja in tovarišev.' Poslanee Z i 6 k a r in tovariši so stavili v zadevi občine B r e z j e, polit. okraj Brežice na Štajerskem sledeči nujni predlog: PoBestniki v obfini Brezje se nabajajo vsled vremenskih nezgod, katere so jih zadele zaporedoma skozi zadnja štiri leta, v veliki bedi. — V letih 1899, 1900 in 1901 je bila silna to6a, katera je pokončala žetev; 1. 1902 zopet hnd mraz, kateri je uni6il vsak dohodek iz vinogradov. Šteje se okoli 60 vinogradnikov, kateri trpijo posebno hudo pomanjkanje. Škoda, katero je povzročil lanski mraz, se je uradno cenila na 25.365 K. Tem poskodovancem se je sicer obljubila podpora, a se jim do zdaj ni podelila. — Podpisani predlagajo torej: Visoka zbornica skleni: BC. kr. vlada se nujno pozivlje, da preiskuje bedo, katera vlada v obfcini Brezje in podeli tamošnjim kmetom zadostno državno podporo. — V formalnem obziru se predlaga, da se ta predlog brez prvega čitanja z vsemi okrajšavami nagloma reši. Na Dunaju, 18. februarja 1903. Žičkar in 19 tovarišev.