°o?tnlM platem v gotovtL Leto XVI., št. 257 jafclfana, sreda 6. novembra 1935 Cena t Din fiiak LLLoivoi ^juoijiuuk. eLoaiijeva ulica a. — reietoo S t. 6122, 3123, 3124. 312&, 8126. LELserauu jaaeiea. Ljubljana, Selen-ourgova al 1 - Tei Z4Wi. r"oaružniC8 Maribor: ^josposka ulica Ha- leieion SL 245& cJo^ružmca Jeije. Kocenova ulica tt. X — Telefon št 19» hij>a. Zdii se. da prebi valstvo tega ozemlja ni sledilo povelju za mobilizacijo in da je približno 2o.000 mož odklonilo vstop v abesinsko vojaško službo. Anglija bo zasedla 3el Abesinije? BerBn, 5. novembra. AA- »Volkischer Beobaehter« pri občuje poročilo svojega dopisnika na tigrejskem bojišču, da nameravajo angleški vojaški krogi v Addis Abebi predlagati angleški vladi, naj bi odredila angleško intervencijo iz Sudana, s katero bi se polastila pokrajine Gondar, kjer leži jezero Tana. To naj bi se zgodilo v primeru, če se mu Italijani približajo, čim bodo prekoračili reko Setit. Pred zmago Italije je sporazum nemogoč V Franciji in Angliji računajo, da bo Italija šele po doseženi vojaški zmagi pripravljena za nova pogajanja Paril, 5. novembra. AA. »Matin« Je javil članek, v katerem pravi, da se je se pred 15 dnevi mislilo, da ho prišlo do »po razuma, še preden bodo Italijani prodrli globlje v Abesinijo. Sedaj pa se je uvidelo, da takega sporazuma ni mogoče doseči, preden Italijani ne izvojujejo kake večje zmage. Do tega spoznanja so prišli tudi Angleži, ki nvidevajo. da je Italiji za sporazum potrebna vojaška zmaga v Abesiiu- Ženeva, 5. novembra. AA. GeneralHO tajništvo DN je poslalo vsem državam, ki so članice DN in ki so zastopane v odboru za koordinacijo sankcij, naslednje obvestilo: Na predloge glede sankcij št. 1, 2. 3. 4 in 5 so do 2. novembra 1935 odgovorile naslednje države: Afganistan, Južna Afrika. Argentina, Avstralija, Belsrija. Bolivija, Velika Britanija, Bolgarija, Cile, Kitajska, Kolumbija, Kuba, Danska, Ekvador. Španija, Estonska, Finska. Francija, Grčija, Guatemala, Haiti, Honduras, Indija, Irak. Iran. Irska. Letonija. Liberija. Li-tvanija. Mehika. Norveška Nova Zelandija, Panama, Nizozem-ka. Poljska. Portugalska, Rumunija. Salvador. Siam, Švedska. Švica, Češkoslovaška. Turciia Rusija in Jugoslavija. Kana 'a. Luksenburg in Peru še niso odgovorile na predlog št. o. Nikaragua in Venezuela sta sporočili, da proučujeta predloge št. 3. 4 in 5. Uni£vai=ka vlada je javila, da proučuje predlog št. 5. Vlada republike San Domingo pa ie javila, da proučuje vseh pet predlogov. Paragvajska vlada je sporočila, da se ji ne zdi primerno. da bi takoj izdala vse sankcijske odredbe. London, 5. novembra. AA. Italijanski poslanik v Kairu je protestiral pri predsedniku egiptske vlade Nasimu paši proti sklepu egiptske vlade, da bo pri sankcijah sodelovala. Poslanik Chigi je opozord egiptskega ministrskega predsednika da Italija ne bo mogla pozabiti stališča, ki ga je zavzel Egipt v tem zanjo tako resnem času. Prvi italijanski ukrepi proti sankcijam Rim, 5- novembra. w. Z današnjim dnem »o stopili v veljavo prvi ukrepi fašistične vlade v borbi proti sankcijam. Ti ukrepi se tičejo predvsem omejitve konzuma mesa. Mesnice so bile danes zaprte. V mnogih trgovinah so izobešene tablice s pozivom k odporu proti sankcijam. Tudi v gostilnah in javnih lokalih je omejen kon-zum mesa na en obrok. Mafcb Alfehin: Euwe Amsterdam, 5. novembra, tr. V Gr^niJi-genu sta Mjehjn in Euwe odigrala včeraj 14. partijo. AJjehm se je po 41. potezi vdal. Stanje je seda- Aljekin in EJuwe po 5 dobljenih partij, štiri pa so končale re-jnds. Proglas grškega kralja Zahvala grškemu narodu za zvestobo in zaupanje — Priprave za povratek kralja v domovino Atene, 5. novembra. AA- Danes ob 11. dopoldne je podpredsednik grške vlade n zunanji minister Theotokis sprejel poročevalce tujih listov. V začetku svoje izjave je minister izrazil prepričanje, da ie ves svetovni tisk preko svojih poročevalcev mogel ugotoviti svobodo in spontanost narodnega glasovanja dne 3. novembra ter nepristranost in resničnost rezultata. Na vprašanje, ali bo obnova monarhije vplivala na grško zunanjo politiko, ie g Teo. tokih odgovoril: Naša zunanji politika se že od nekdaj giblje po doiočeni poti brez kakršnekoli izpremembe Po tej izjavi podpredsednika grške vlade je šef tiskovnega urada g. Papadakis prečita! novinarjem tole sporočilo: Kot odgovor na čestitko grške vlade je kralj Jurij poslal tole brzojavko: Sprejel sem vašo brzojavko in globoko me je ganila, Izrečem najiskrene:šo zahvalo g- predsedniku vlade za njegove čestitke, ki mi jih je izvolil poslati o priliki zgodovinskih dogodkov v naši domovini. Ta dogodek, ki se bo izvršil z božjo pomočjo in narodovo vo_ Ijo bo popelial Grčijo po poti sreče in slave ob sodelovanju vseh Grkov. Prosim vas, sporočite grškemu narodu čuvstva moje ljubezni, ki polnijo moje srce, in mu sporočite tole mo?o oreklamacijo: Grki! Z milostjo božio in voljo narodo- I vo se vračam v domovino, Bivan;e zunaj i domovine je bilo težko zame. a mnogi so ' morali prestati velike preizkušnje. Nisem sovražno razpoložen proti nikomur. Zaključujem nedavno preteklost in gledam v bodočnost naslanjaje se na čuvstva svojega dragega naroda in na iskreno podporo vseh. Biti hočem z\est varuh ustanovnega reda in bom uporabi] vse svoje sile za ustvaritev naših grških idealov. Grki! Spomnite se, kaj je narod izvršil, ko je pod vodstvom mojega pokojnega očeta stooal k ustvaritvi naših sani- Prepričan sem. da bomo s skupnim delom za naš skupni cilj — veličino naše domovine — uspeli in napravili Grčijo vredno njene preteklosti. Grki! Geslo mojih prednikov bo tudi moje geslo: moja moč ie v ljubezni naroda. — Jurij II. Atene, 5. novembra. AA. Vlada je skle. nite poslati kralju Juriju naproti križarko »Heli« na kateri bo plapolala zastava vrhovne«.! poveljnika brodovja Križarko bosta na tej vožnji spremljala rušilca »Kon-duriotis« in »Hidra« Kralj Jurij se bo vkrcal na križarko »Heli« v Brindisiju. vse grško brodovje mu pa pojde naproti v Ko. rintskem prelivu. Tam bo kralja sprejel tudi mornariški minister s člani vlade- Podrobnosti o sprejemu kralja Jurija še niso dokončno določene. Program svečanosti izdeluje poseben odbor. Delegacija, ki bo kralja pozdravila v Londonu odpotuje iutr' na Angleško. Sovjeti dovoljujejo emigrantom ? Akcija ruskega inženjerja Krasova na češkem — Bojazen emigrantov pred represalijami Praga, 5. novembra, o. Inž- Vladimir Kra-sov, ki je uslužben pri evropskem zastopstvu veiike petrolejske družbe Standard Oil Co»upany, je izvedel obsežno akcijo za povratek ruskih beguncev v Sovjetsko unijo. Po dolgotrajnih razgovorih s sovjetsko vlado je dobil njen pristanek za povratek vseh ruskih emigrantov. Sovjetska vlada pa si pridržuje pravico, da emigrante po vrnitvi zaposli tam, kjer ji bo najpriklad-nejše. Inž. Krasov je na Češkoslovaškem že vse pripravil za povratek ruskih emigrantov. Novinarjem ie izjavil, da sovjeti potrebujejo delovne moči. zlasti strokovnjake, n da so sovjetske oblasti v prvi vrsti iz tega razloga pristale na povratek emigrantov. Povratek je dovoljen v skupinah in posamezno- Inž. Krasov namerava sedaj pose-titi še razne druge države in tudi tam organizirati povratek ruskih beguncev. V pr- vi vrsti bo obiskal Jugoslavijo in trancijo, kjer jih živi največ. Iz Češkoslovaške se bo baje vrnilo v Rusijo okrog 30.000 beguncev. Češka javnost je sprejela vest, da se smejo emigranti vrniti v domovino, s precejšnjim zadoščenjem. Vendar je še zelo razširjeno nezaupanje, ali se bo akcija res izvedla, in zlasti nezaupanje, ali sovjetske oblasti v resnici ne bodo izvajale proti vra-čajočim se emigrantern nikakih represalij. Bojazen vzbuja zlasti pridržek sovjetske vlade, da bodo oblasti po svojem poudarku in svoji uvidevnosti zaposlile emigrante. Smatra se, da lahko ta pogoj vsebuje tudi izgnanstvo v Sibirijo ali v druge neobljude-ne kraje. Zato se tudi ne veruje, da bi se pravice povratka v resnici poslužilo tako veliko število emigrantov, kakor to napoveduje inž. Klasov- Poljsko-nemška trgovinska pogodba Varšava, 5. novembra. AA. Včeraj je bila podpisana Poljsko.Nemška trgovinska pogodba, s katero se celokupni promet blaga med obema državama urejuje na osnovi največjih olajšav in ki predvideva povečanje izmenjave blaga g'ede na gospodarske in politične potrebe obeh držav. Plačila se bodo obračunavala v svrho kontrole pa bosta obe vladi imenovali posebna odbora, ki bosta stalno med seboj v zvezi, da bi se tako takoj odstranile težave, ki bi se pojavile pri praktičnem izvajanju pogodbe. Pogodba stopi začasno v veljavo že 20. novembra. Ratificirana pa bo očividno šele pozneje. Varšava, 5. novembra. A A. »Poljska Zbroina« piše o novi nemško-poljski trgovinski pogodbi, da ustvarja popolnoma nove temelje za razvoj nemško-poljske trgovine. obenem pa povečuje uvozne kontingent«. tako da se bosta odslej gospo- darstvi obeh držav mogli med seboj bolje izpopolnjevati. List pravi, da sega pomen nove pogodbe čez gospodarski okvir. Po sklenitvi pogodbe meseca marca 1. 1934 in pogodbe o kompenzaciji meseca oktobra lanskega leta, je sedanja pogodba nadaljnji in poslednji korak za odstranitev Sledov carinske vojne, prav tako pa tudi dokaz normaliziranja odnošajev med Poljsko in Nemčijo. Pariz, 5- novembra, g. K novi nemško-poljski gospodarski pogodbi pripominja »PetJt Parisien«. da povečuje izmenjavo blaga med Nemčijo in Poljsko za 50%. Berlin stopa sedaj na čelo poljske zunanje trgovine. Od pogodbe bo imela nemška industrija, zlasti pa avtomobilska industrija največje koristi. Verjetno je, da bodo motorni in avtomobilski deli, ki se bodo uvažali na Poljsko, določen i za motoriza. cijo poljske vojske. Br. Hodža ministrski predsednik v ČSE Praga. 5. novembra, o. Ker so pogajanja. ki jih je vodil designirani ministrski presednik dr. Milan Hodža s socialisti. uspela in so odstranjene vse težave glede bodoče vladne koalicije, pričakujejo v političnih krogih, da bo predsednik republike Masaryk še nocoj podpisal ukaz o sprejetju ostavke dosedanjega predsednika vlade Malypetra in o imenovanju dr. Ho-džt za ministrskega predsednika. Praga. 5. novembra, g. Pogajanj koalicijskih strank so bila danes končana. Predsednik republike Zato zvečer sprejel ostavko dosedanjega ministrskega predsednika Malvpetra ter poveril pred- sedstvo vlade dosedanjemu kmetijskemu ministru dr. Hodži, ki b0 še nadalje obdržal sv o j dosedanji resor. Na jutrišnji Seji poslanske zbornice bo odstopivši ministrski predsednik Malypetr izvoljen za zborničnega predsednika, novi ministrski predsednik dir. Hodža pa b0 prečita! krntko izjavo, v kateri bo napovedal neizpremenje-no nadaljevanje politike dosedanje Maiy petrove vlade. Soukup predsednik senata Praga. 5. novembra, b. Praškl senat je zopet Izvolil za svojega predsednika soci- ailno-demokratskega Senatorja Soufcupa. Šefa kluba senatorjev JMS Beograd, 5. novembra, p. Klub senatorjev JNS je na današnji svoji seji nadaljeval politično razpravo ob največjem zanimanju svojih članov, število senatorjev, ki so prispeli v Beograd, je danes preseglo polovico vsega članstva senata. V današnji dopoldanski debati so govorili senatorji gg. Andjelinovič, dr. Majstoro-vič, Ivo Banjanin, dr. Krulj, Daka Popo-vič, Trinajstič, Ljubibratič. Miljutin Dra-govič, Pavle Grujič. dr- Kra-mer, dr. Milan Simonovič in Milan Papovič. Ob 13. je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 17. Na popoldanski seji so govorili gg. Ivan Hribar. Anič, Ljubibratič in dr. Zec, nakar so bili soglasno sprejeti razni skle-Pi- Klub je nato izvolil desetčlanski odbor, v katerem so gg. Banjanin. dr. Kramer, Daka Popovič, Milan Simonovič, dr-Krulj dr. Ploj, dr Majstorovič, Milan Marjanovič. dr. Antiparmakovič in dr. Andjelinovič. Odbor ima nalogo izvršiti današnje sklepe. Na večerni seji je klub razpravljal tudi o reorganizaciji JNS in je bilo tozadevno pripravljalno delo poverjeno posebnemu odseku. Ob 19.30 je predsednik g. Timoti-jevič zaključil sejo in bo prihodnjo sklical ob priliki otvoritve jesenskega zasedanja Narodnega predstavništva, v teku današnjega dneva so od mnogih senatorjev, ki se včerajšnje in današnje seje niso udeležili, prispele izjave, da se solidarizirajo s sklepi kluba Jutri se sestaneta oba odbora. ki sta bila izvoljena na današnji seji. Konferenca vodstva JRZ BiHigrau, O. novemora. a. Danes popoldne se je v prisotnosti predsednika vlade dr. Stojadčnoviča vršila na Topčider&kem brau konleii-enca, ki so ji prisostvovali tudi ministri in prvaki JRZ dr. Behinon, Djuiro jamkovič, dr. Miha Krek, Svetozar Stankovič, dr. Branko Kaludjerčič, dr. Krsta Midetič, Miloš Bobič, Mirko K0mnen0-vič, dr. Dušan peleš, dr. MomčiLo Ninčič in predsednik poslanskega pluba JRZ Dra-giša Cvetkovič. Po končani konferenci so izdali kommnike: »Danes popoldne od 16. d0 19. je imel sejo izvršilni odbor s prvaki Jugoslovanske radikalne zajednice. Na seji so razpravljali 0 načelnih vprašanjih v zvezi s politiko stranke; vse sklep« so sprejeti soglasno«. Beležke »Nimajo dobrega spomina!" Pod tem naslovom odgovarja glavno slovensko radikalsko glasilo na naš poziv, naj objavi »slovenske punktacije«, ki so bile po njegovem zatrjevanju »zgolj političnega značaja«, in so imele prav za prav le namen, dražiti dr. Kramerja in njegove tovariše. »Slovenec« sedaj namesto stvarnega odgovora na dolgo citira, kaj je takrat o punktacijah pisalo »Jutro«. To pa za jedro stvari ni bistveno. Mi smo danes o punktacijah še istega mnenja, kakršnega smo bili takrat, ko so bile izdane. »Slovenec« pa je takrat o njih trdovratno molčal in se izgovarjal na cenzuro Danes ga cenzura ne ovira več, da ne bd povedal svojega mnenja. To mnenje pa bi ravno bilo nad vse interesantno nele za slovensko, marveč tudi za ostalo jugoslo-venako javnost. Zato smo ga pozvali, naj vsaj sedaj objavi punktacije in reče o njih svojo besedo. Seveda tega noče storiti. Po svoji sta.ri preizkušeni navada se skuša izmotava ti s tem. da piše vse mogoče, stvari same pa se ne dotakne. Naša javnost pa se ne bo d^la speljati na stransko pot. »Slovenec« jo bo zadovoljil le, če moško in odkrito pove, kaj in kako je bilo z onimi punktacija.mi. Sicer pa se prav nič ne motimo, če trdimo, da je »Slovenec« mislil na sebe, ko je napisal gornji naslov za svoj odgovor, ki ni odgovor. Za punktacije in druge dogodke onih dni pri »Slovencu« res »nimajo dobrega spomina«. Slovenska govornika na shodu hrvatske opozicije Kakor poročajo zagrebški listi, bo prihodnjo nedeljo v Jurovskem Brodu pri Karlovcu manifestacijski shod bivše HSS. Na shodu bosta govorila tudi zastopnika slovenskih mačkovcev dr. Dragotin Lončar iz Ljubljane in Peter Koren, bivši kandd-dait na listi dr. Mačka za črnomeljski srez. V Zagrebu in Karlovcu računajo, da se bo shoda udeležilo tudi večje število ljudi iz črnomeljskega in metliškega sreza. Avstrijski pamflet proti Mali antanti Praško socialno demokratsko glasilo »Pravo Lidiu« objavlja daljši članek o ro-varjenju gotovih avstrijskih krogov proti državam M. antante. List pravi med drugim: »Pred nekaj dnevi se je pojavil na Dunaju nov pamflet proti Češkoslovaški republiki in njenima zaveznicama Jugoslaviji in Rumuniji. Pamflet je kompletna zbirka vseh mogočih laži in natolcevanj proti državam Male antante. Znano je, da ne more danes iziti v Avstriji brez odobren ja cenzure niti ena črka, kaj šele tako obsežen pamflet, © tem smo se lahko prepričali še prav posebej zadnje dni, ko Ljudem, nagnjenim k maščobi pomaga časa naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice zjutraj na prazen želodee, da dosežejo lahko iztrebljenje je bila zaplenjena brošura nekega odličnega avstrijskega generala, ki je objavil neke uradne dokumente o poteku vojnih operacij proti neki avstrijski sosedni državi.« Dalje pravi »Pravo Lidu«: »Paimflet proti državam Male antante prodajajo po vseh dunajskih knjigarnah. Njegov avtor je znani novinar Eli Rubin, učenec slovitega novinarskega izsiljevalca šandora Weissa. Rubin je bil eden glavnih sofcrud-nikov pri legitimističnem listu »Freiheit« ter se je proslavil s svojimi na.padi proti prezidentu Masaryku in dr. Benešu. Bil pa je tudi prvi propovednik fašizma v Avstriji ter napisal ceflo vrsto člankov, v katerih je pozival Avstrijce, naj gredo na pot fašistične ureditve države. Za te članke je bil tudi dobro plačan iz prve roke«. Nemški procesi proti katoliškim redovnicam Pred berlinskim deželnim sodiščem se skoro dnevno vrste večji in manjši procesi proti raznim katoliškim redovnikom in redovnicam, ki so obtoženi zaradi tihotapljenja deviz in valut. Ravno te dni se vrši posebno velik proces proti redovnici Ani Schror, ki je bila obtožena, da je iz-tihotapila nad pol milijona deviz in valut na Nizozemsko- Državni tožilec je zahteval od sodišča, naj jo kaznuje z 12 leti ro-bije in 750.0C0 markami denarne globe. Pred berlinskim izrednim sodiščem se mora zagovarjati cela vrsta redovnic reda sester krščanske ljubezni iz Padeborna, ki se jim očita, da so špekulirale z nemško marko v korist svojega reda. Delovno pravo Nastopno predavanje docenta dr. Stejana Bajlta Povratek Titulesc? iz ženeve Budimpešta, 5. novembra- AA. Snoči se je na vožnji v Bukarešto ustavil za dve uri v Budimpešti rumunski zunanji minister Titulescu, ki ee vrača iz Žoneve. V Budimpešti je počakal na zvezo z Bukarešto. Titudeseu je na postaji poleg drugih sprejel tudi poslanika v Budimpešti dr. Vukčeviča. Aretacija bolgarski? komunistov Sof/ja, o. novembra. A A. Danes so a"e tirali upokojenega polkovnika Kresleva. Aretirali so tudii nekega Jordana Panova in nekega Ivana čehovg: oba znana komunista Te aretacije so v zvezi s širjenjem brezimnih pisem in letakov v zvDod z govornikom«, deloma vzkliki »živio«. Ko je akademik prebral izjavo, je sledilo delno pritrjevanje občinstva, pretežen del pa je ostal apatičen napram dogodku, čim je bila prečrtana omenjena izjava, se je za star spustil in se je igrale^ Pavle Ko. vič, ki je bil na odru pripravljen za priče-teJc igre, odstranil z odra, nato pa se je znstor čez 5 minut mučnega čakanja zopet dvignil in na odru se je pojavil celokupni ansambl m a rib. gledališča. Pred ansambel je stopil višji režiser Joško Kovič, ki je podal v imenu upravnika dr. Bren-čiča naslednjo izjavo: »Cenjeno občinstvo je 6uio le eno pla.t zvona, drugo pa bo imelo priliko prečita ti jutri ali pojutrišnjem v časopisju. Predstava se danes nadaljuje«. Po teh besedah je zastor zopet padel in se kmalu nato dvignil, nakar se je predstava nemoteno odigrala. Oporoka dr. Vojislava Marinkoviča Beograd, 5. novembra, p. Na sreskem sodišču za mesto Beograd so danes otvorili oporoko pokojnega državnika dr. Voje Marinkoviča. Oporoka dokazuje, da je bil pokojni ministrski predsednik in zunanji minister mož visoke izobrazbe in srčne kulture. Zapustil je le malo imovine, ki jo je namenil svoji soprogi, bratu pa je napisal politično oporoko, v kateri prosi svoje politične prijatelje, naj ne zamerijo, če je komu izmed njih po naključju storil krivico. Nikoli ni nikogar sovražil, razen sovražnikov domovine in naroda. Hvaležen je vsem prijateljem, ki so ga podpirali pri njegovih političnih akcijah in mu zaupali narodne interese. Vselej se je trudil, da se jim z delom oddolži. Film o Jadranu Sušak, 5. novembra, o. Na Sušaku se m14. Vojski in narodu je bil odmor nujno potreben. Na Dunaju in v Berlinu so že po cerski bitki uvideli, de je proti odporu male. moralno pa zelo močne Srbije potrebna večja sila. kakor pa je biLa ona. s katero je nameravala Austro-ogrska izvršiti svojo, »kazensko ekspedicijo.« Nekaj časa so morali čakati na zbiTanje potrebnih sil, zakaj Avstrija je morala poslati močne oddelke proti Italiji. Nemčija pa je bila vezana v Rusiji Ko pa so Nemci poleti 1915 dosegli velik uspeh na poljskem ozemlju, so lahko z ruske fronte odtegnili izdatne sile ter jih poslali na Balkan. Za veliko akcijo proti Srbiji pa so bili še d-rugi vzroki. Turčija, ki je bila popolnoma odrezana od svojih zaveznikov, je vpila na pomoč, ker bi moTala drugače kapitulirati. Pomoč pa je bilo mogoče poslati samo preko Srbije in Bolgarije o kateri je bilo že znano, da se bo pridružila centralnim silam. Z udarcem proti Srbiji pa so hoteli na Dunaju in v Berlinu prestrašiti tudi Rumunijo. ki se do tedaj še ni bila odločila za nobeno stran. Centralnim silam pa je tedaj tudi že primanjkovalo bakra in akcija proti Srbiji je imela tudi namen, da bi odprla pot do rudnikov bakra v Boru v Srbiji, ki so prišteti med največje zakladnice bakra na svetu. Vrhovno poveljstvo srbske vojske je bilo pripravljeno na veliko sovražno akcijo. Polovica vojaških sil je ostala na Dunavu, Savi in Drini, drugo krepkejšo polovico pa je vrhovno poveljstvo začelo koncentrirati na bolgarski meji. O tem, da se bo Bolgarija priključila Avstriji in Nemčiji, tedaj ni bilo nobenega dvema in srbsko vrhovno poveljstvo je nameravalo napasti Bolgarijo v času. ko bi bolgarska vlada odredila mobilizacijo. Z naglim zavzetjem Sofije bi bila Bolgarija vržena iz fronte centralnih siL Proti tedanji bolgarski vladi je bil močan pokret pristašev pokojnega Stambuiij-skega in ta pokret bi bil gotovo odločilno posegel v dogodke, če bi bila Bolgariji pravočasno preprečena združitev z napadalci Srbije. Če bi si bila Srbija zavarovala zaledje, bi se lahko z vsemi silami uprla avstrijskemu in nemškemu prodiranju od severa do zapada. Ob izvedbi teh načrtov bi bil morda avstrijsko-nemški pohod do-živel še hujše poraze, kakor jih je doživela avstrijska vojska leta 1914. na vsak način pa bi si bila Srbija prihranila albansko ... varijo Ustvarila bi si bila široko odprto zakd je proti jugu. Avstrijci in Nemci pa ne hi bili dobili zveze s Turčijo in ves po-položai na vzhodni ironti bi bil za antanto vsakem oziru ugodnejši kakor pa za avstrijske in nemške napadalne sile. Srbski zavezniki pa so do zadnjega trenutka trdovratno vztrajali v prepričanju, da bo Bolgarija stopila na njihovo stran. V tem prepričanju so Srbiji strogo prepovedal' vsak prehod ali napad na bolgarsko področje Še 26. septembra je angleški vojni zastopnik v Srbiji srbskemu vrhovnemu poveljstvu dostavil brzojav iz Londona, ki odločno prepoveduje akcijo proti Bolgarom. Vojna konvencija med centralnimi silami in Bolgarijo pa je bila že 6 septembra sklenjena in podpisana v štabu nemškega vrhovnega poveljstva v Plessu. To konvencijo sta za centralne sile podpisala generala Falkenheim in Hotzendorff. za Bolgarijo pa vojaški delegat podpolkovnik Gančev Srbiji so bile zaradi zmotnega prepričanja zaveznikov zvezane roke in usojeno ji je bilo, da odbija napade velikih nemških in avstrijskih armad od severa m zapada ter da čaka na udarce v hrbet iz Bolgarije, kar se je tudi zgodilo. Črni oblaki so se zbirali nad Srbijo že ves september. To niso bili samo oblaki v prispodobi, temveč rudi v resnici. Nad Kra-gujevcem kjer je bil sedež vrhovnega poveljstva in dvor prestolonaslednika A'ek-sandra. regenta in vrhovnega vojaškega poveljnika, so mnogokrat krožila sovražna letala, ki so s svoj mi bombami povzročil mnogo škode Z ruske fronte so poslali Nemci proti Srbiji štiri korpuse, od katerih je imel vsak po nekaj divizij. Nemški korpusi so imeli mnogo najtežje artiljerije. Dva avstro-ogrska korpusa pa sta bila koncentrirana v Sremu Iz teh avstro-nem. ških krogov sta bili na severni fronti formirani dve armadi ena na dunavski fronti, druga pa z večjim delom na Savi. z manjšim pa ob Drini Poveljstvo vseh teh avstrijskih in nemških sil na levih obalah maršal Mackensen. Med koncentracijo avstrijski in nemških sil na levih obalah Dunava. Save in Drine ie bolgarska vlada v noči od 22. do 23 septembra odredila mobilizacijo vseh svojih vojaških sil z motivacijo, da prehaja iz neoborožene v oboroženo nevtralnost V zvezi z mobilizacijo se je izvršila tudi koncentracija dveh velikih bolgarskih armad na vzhodnih mejah Srbije. Prva armada s petimi divizijami je bila obrnjena proti mejam predvojne Srb-je, druga armada, obstoječa iz dveh divizij, pa se je zbrala na mejah južne Srbije. Okrog Sofije pa je bila zbrana posebna divizija za armadno rezervo. Bolgarske divizije so imele po tri pehotne brigade* štele pa so od 45 do 50.000 mož. Srbska vojska je bila obkoljena od treh strani še pred začetkom velike ofenzive. Vsa srbska vojska je bila v strašnih kleščah. Francoski vojaški strokovnjaki so zaradi tega pred'agali. naj se še pred sovražno ofenzivo z-apust' zelo eksponirana severna fronta na Dunavu in Savi ter se vsa obramba organizira na zapadni Moravi To bi bilo lahko izvedeno, če bi bili srbski vojaki navadne brezčutne figure. Srbski vojski pa ni bilo mogoče zapovedati. naj sama zapusti svoje ozemlje, katero je branila s tolikim junaštvom in uspehom lera 1014. KINO UNION ™ Telefon 22-21 Melodije - Smeh - Razkošje - Humor PLES V SAVOTO Gitta Alpar, Hans Jaray, Felix Bressart, Otto VValberg Rezervirajte vstopnice od 11—12.30 in od 15. ure dalje. Most čez Soro v Goričanah je obnovljen Citate!jj se še gotovo spominjajo, kako se je letos v začetku januarja porušil že-lezobetonski most preko Sore v Goričanah pri Medvodah. Vzroki katastrofe so bili v površnem delu pri odstranitvi glavnega odra. Stavbno podjetje »Obnova« se je nato obrnilo na našega strokovnjaka, vseuči-liškega profesorja dr. Miroslava Kasala, ki je prevzea glavno vodstvo pri nadaljnji izvršitvi in obnovi železobetonskega mostu. Izdelaj je točen načrt za novi oder, ki je bil sedaj konstruiran po novejših metodah, nadalje pa je preračunal, še preden se je odstranil oder, največjo možno deformacijo V ponedeljek 4. t. m- se je v glavnem izgotovilo delo pri tem mostu. Pri odstranitvi glavnega odra so prišle v poštev po-sehne priprave za razopažitev, in sicer Zuffrove stolice, katere so pri podiranju odra odžagali, da se je potem vrhnja konstrukcija odra posedla za 5 cm, tako da je postal most brez opore ob strani odra. Žaganje stolic se je vršilo od sredine proti opornikoma simetrično in ob istem času. Pri tem je bilo nameščenih 32 delavcev s 16 žagami. Pri tem odstranjevanju odra so se opazovali precizni aparati, ki dopuščajo ugotovitev znižanja konstrukcije v vsakem trenutku, in sicer do 1/100 mm natančno. Izid je bil povsem ugoden. Ugotovilo se je da se je pri popolni odstranitvi odra znižal most v sredini le za 1.74 cm, kar je z ozirom na veliki razpon, ki znaša 48 m. izredno malo. Kakor že rečeno, je sedaj most v glavnem izvršen, manjka mu še del ograje in cestišče. Dovozno cesto na most pa ravno te dni dokončujejo, tako da bo most. ki je ob katastrori izzval toliko govoric, KINO UNION PRIDE: Paula Wessely Tako je končala ljubezen. • • Napoleonova doba. Metternich... In tiha ljubezen naposled solidno izvršen. Zanimivega dela pri razopažitvi so se udeležili slušatelji tehnične fakultete in srednje tehnične šole iz Ljubljane pod vodstvom svojih strokovnih profesorjev. Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker cesto dobro delujejo že male količine Strašen samomor dveh zaljubljencev Zagreb, 5. novembra. Včeraj dopoldne se je odigrala v Zagrebu strašna ljubezenska tragedija, o kateri še niso znani pravi vzroki. S stolpa stolne cerkve sta se vrgla kakih 70 m globoko 25-letni tipograf Srečko Filipi in njegova ravno toliko stara izvoljenka An-gjeLka Kitarovičeva, ki sta se v nedeljo zjutraj pripeljala v Zagreb iz šibenika. Srečko Filipi je bil tam zaposlen v neki tiskarni, Kitarovičeva pa je prišla v Zagreb, da bi si tam poiskala službo kot šivilja. Oba imata v gibeniku starše in so. rodmike V nedeljo dopoldne sta se Srečko in Angelka dala fotografirati v pozi, ki je značilna za mlade zaljubljence. Lastnica ateljeja včeraj ni mogla verjeti, da bi mogla bati samomorilca identična s fotografirano, na videz tako srečno dvojico. Tudi, ko sta odhajala iz Šibenika, sta bila oba zelo dobro razpoložena in se je dekle veselo poslovilo od svojega očeta in mačehe. Dobro razpoloženje pa je bilo, kakor vse kaže, spretno igrano in sta ne. srečna mlada zaljubljenca že odpotovala z namenom skupne smrti. Srečko je ne- Ali je potrebna nadaljevalna šola za gospodinjske pomočnice? Ljubljana, 5. novembra Samo zavarovanih gospodinjskih pomočnic je bilo junija v vsej državi 57.725, od katerega števila odpade na dravsko banovino 8648. a na Ljubljano samo nad 5000. Če bi prišteli sem še nezavarovana dekleta, bi se število za nekaj tisočev povečalo Tukaj imate še eno »žensko vprašanje« več. Da je za te tisoče deklet treba nujno nekaj storiti, je več kot jasno vsakomur, ki ve, pod kakšnimi pogoji ta dekleta živijo. V Ljubljana se pripravlja nadaljevalna šola za gospodinjske pomočnice Govorilo se je /e o prostorih m drugih tozadevnih stvareh. Da je taka šola za gospodinjsko pomočnico s lno velikega p> mena ni treba še posebej poudarjati Potovalni kuhinjski tečaji m gospodinjske šole — ki jih pa itak le malo-katera lahko obiskuje — ne nudijo dovolj. Ne moremo in ne smemo zamolčati, kako gledajo nekatere gospodinje na to šok) Te bi namreč hotele priklicati novinke, ki naj bi šolo obiskovale, zato bi pa v tem času ne prejemale nobene plače Tem gospodinjam je treba povedati tole: 1 Največ deklet mora z mesečno plačo podpirati starše brate in sesTe ali otroka: reševati moraio prezadolžene bajte aH po sestva da o' kakšnih prihrankih za čas brezposelnosti al- bolezni niti ne govorimo Le malo je takih k- lahko p'ačo porabijo izključno zase Po navad pridem dek'eta v službo gola in bosa Ob!eka se pri delu obrabi treba je kupiti novo 2. Čemu klicati novinke, ko so posredovalnice prenapolnjene teh. ki so že tedne in mesece brezposelne? Dekle naj najprej dve, tn leta služi, da dobi podlago za svoje opravilo, nato še le naj se vpiše v nadaljevalno šolo. katera bi j nudila vsestransko izpopolnitev v tem delu. Za novinke naj bi se pa ustanovila neke vrste vajenska šola, kjer bi se od tedna do tedna shajale in dobivale najpotrebnejšo izobrazbo, saj ponavadi pride dekle iz vasi le z znanjem pisanja m čitanja Zdaj se pa samo od sebe postavlja vprašanje: kam. pod kakšno območje Pa naj spada takšna vajenska šola? Ali ne plačuje pomočnica davka za ročno delo in bednostnega fonda? Naj bi se vsaj 5% od tega denarja porabilo za njeno izobrazbo Tega vprašanja se je treba lotiti z vso resnostjo in čim prej! Primerjajmo samo vajence ostalih strok z gospodinjsko pomočnico Oni delajo 8 ur dnevno te najmanj 16 ur. Oni dobijo po končani pomočniški dobi koncesijo, ki jim omogoči boliše življenje Gospodinjska pomočnica ne more upati v nobeno koncesijo, kajti njeno delo ostane zmirom isto, zmi-rem po 16 ur dnevno in zmirom pod ena. kimi okolnostmi Gospodinjska pomočnica nikoli v svojem poklicu ne more postati svobodna. Za nadaljevalno šolo bo porabilo dekle v enem tednu tri ure. od katerih odnade ena na teorijo drugi dve na na n-aktične vaje Vse tri ure so v istem dnevu Ali je gospo din j« upravičena rad teh treh ur v tednu odtegovati nomoemr plačo p a na i bo to tudi novinka? Po poselskem redu iz 1. 1921. — na katerega se ob priložnnoti vr- nemo — gre dekletu 9 ur nočnega počitka. Naj ji torej rajši odtrga eno uro od nočnega počitka, kakor plačo. Razen tega bo tisti večer dekle večerjalo v tečaju. Nadaljevalna šola bo nudila enako korist gospodinjam kakor dekletom, saj se venomer slišijo pritožbe zoper dekleta, ki ničesar ne vedo. so štorasta in zabita. Nadaljevalna šola jim ne bo nudila samo izpopolnitve pri delu. temveč bodo taka dekleta gojila do svoje gospodinje več sj>oštovanja in zaupanja in bodo pri delu bolj požrtvovalna Naj povem primer, ki se je zgodil te dni v Ljubljani: Dekle, staro 34 let. sposobno za vsako delo m moglo dobiti službe. Pri več ko tridesetih družinah je prosila za delo, povsod so jo odslovili Ima pa otroka in prihranki so pri kraju. Segla je po poslednjem sredstvu — dala je oglas, da gre za dva meseca bre7p'ačno služit. Zdaj so ponudbe začele prihajati druga za drugo. Zanimivo je, da so vse ponudbe prihajale iz dobro situiranih krogov. Končno se je pogodila z damo, ki ji je z veliko težavo obljubila — reci in piši — petdeset dinarjev na mesec. Ne pozabite, da je to mati. ki ;ma otroka za katerega mora skrbeti Videla sem to 34 letno mater. v tenkem, do kolen segajočem krilu, v ubogi bluzi dolgih suhih rok in nagubanih lic Videla sem jo. ko ie š"a s spleteno košaro proti vili kjer bo delala najmani 16 ur dnevno za SO dinarjev od katerih bo morala seb' nakuniti najpotrebnejše obleke •n ^evljp in še p^č^vat' za otroka Redukciia plač° Da vendar bi se na j to -»oznalo nri šm'nk; ;n dru"ih luksuzni^ stvareh ne na na ta način rl" se iz nezaščitenega dekleta izcejajo zadnje kaplje krvi! —na. k emu svojemu prijatelju v njegovi omari zapustil svoj fotografični aparat in na njegovo suknjo je pripel svoj znak nekega kluba fotografov-amaterjev. V Zagrebu sta Srečko in Angjelka prenočevala pri neki znanki, bila sta tudi tam vesela, napisala pa sta več pisem. V tiskarni, kjer je bil zaposlen, se je Srečko Filipi tudi izučil. Lani, ko je imela tiskarna malo naročil in so omejili obrat, je bil Srečko v Ljubljani, da bi »i poiskal delo- Ker ni mel sreče, se je hotel utopiti v Ljubljanici, a so ga še pravočasno rešil. Letos je imel dobro stalno službo, izdatno je podpiral svojega brata, ki študira, in vsi, ki so ga poznali, so ga smatrali za mirnega, solidnega človeka. Tudi njegova izvoljenka, s katero se je spoznal šele pred nekaj meseci, je bila na najboljšem glasu. Pisma, ki ©ta jih imela samomorilca pri sebi, ne povedo pravega PROIZVOD: UNION, ZAGREB vzroka tragedije, in, če ne bo kaj takega v pismih, ki sta jih že poprej razposlala, bodo vse skrivnosti z njima pokopane. Pomožna akcija v Celju Brezposelne nameravajo zaposliti pri regulaciji Ložnice Celje, 5. novembra V pouedeljek zvečer je bila v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu anketa o pomožni akciji za zaposlitev brezposelnih in odpiranje dela nezmožnih v celjski mestni občini. Anketo je vodil mestni župan, navzoč ni pa so bili tudi drugi zastopniki občine ter predstavniki trgovcev, obrtnikov, hišnih posestnikov, cerkve uradnaštva, delavstva in dobrodelnih organizacij. župan je izjavil, da brezposelni ne bodo dobivali podporo, marveč zaposlitev, ker zahtevajo to tudi brezposelni sami. Mestna občina je prosila bansko upravo za pomoč pri pomožni akciji in poziva tudi prebivalstvo k sodelovanju. V Celju je sedaj okrog 300 brezposelnih, če bi te zaposlili po 12 do 16 dni na mesec i11 bi prejemali 2.50 Din mezde na uro, bi bilo potrebnih vsak mesec 75.000 Din, do konca tekočega proračunskega leta pa 375.000 Din, od-nosno 470.000 Enn, ker je treba prišteti še 25 odstotkov za materialne izdatke. Za vse proračunsko leto pa bi bilo potrebnih najmanj en milijon dinarjev. Mestni socialni referent je poudaril da je namen pomožne akcije zaposlitev brezposelnih in podpiranje takih, ki nimajo za delo sposobnih hraniteljev, dočim naj za reveže skrbijo mestna občina in dobrodelna društva. V mestu je 176 brezposelnih z družinskimi člani in približno toliko tudi samskih brezposelnih. To število pa bo še naraslo. H rani tel ji naj dobijo polno zaposlitev, samci pa vsaj po tri dni na teden. V tem primeru bi bilo do 1. aprila 1936 potrebnih nad 670.000 Din, samo za hranilnice pa 460.000 Din. Dolžnost podpiranja in zaposlitve brezposelnih ima poleg občine predvsem industrija, ker je stroj ustvaril industriji veliko premoženje, obenem. pa povzročil brezposelnost Denar, ki bi se nabral za pomožno akcijo, bi se porabil za javna dela, V debati je bil stavljen predlog, naj bi hišni posestniki vplivali na svoje najemnike, da bi se zavezali prostovoljno plačevati mesečne prispevke za pomožno akcijo. Ker prebivalstvo mestne občine zelo mnogo plačuje v bednostni fond, naj bi prejemala občina znatno večje zneske iz tega sklada, kakor jih je prejemala doslej. Bednostni fond naj bi se intenzivno pritegnil k sodelovanju v industrijskih občinah. Uvesti je treba strogo kontrolo nad berača. Mestno poglavarstvo se bavi z vprašanjem, kako hi se beračenje omejilo. To poglavje se bo posebej obravnavalo. Prispevanje k pomožni akciji naj bi bilo progresivno. Pomožno akcijo bo vodil socialni odbor mestnega sveta, v nadzornem odboru pa bodo zastopniki raznih stanov in dobrodelnih organizacij. Pridobitni stanovi bodo samostojno prispevali k pomožni akciji. Pomožna akcija namerava zaposliti brezposelne pri regulaciji potoka Ložnice. Stroški bi znašali 800.000 do 900.000 Din. Brezposelni bi imeli dela vso zimo in prihodnje poletje ter delno tudi prihodnjo jesen. Od leta 1933 do letošnjega avgusta je bilo v mestni občini vplačanih nad 1,300.000 Din v bednostni fond. Celje pa je prejelo iz fonda samo 400.000 Din. <5e bi zimsko vreme včasih prekinilo regulacijo Ložnice. bi bilo brezposelnim odkazano drugo delo. Prispevki za pomožno akcijo naj se pobirajo že za november. Pridobitni stanovi naj čimprej občini o uspehu pomožne akcije in nabiranju prispevkov v svojem delokrogu, zakaj čas hiti in pomoč je nujno potrebna. ■■ KINO SLOGA ■■ Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Ne zamudite lepega filma, ki Vam bo ostal neizbrisno v spomina! Svetislav Petrovič, Camila Horn Glasba Oskar Strauss m končno prekrasna vsebina filma Poslednji valček morajo privabiti vsakega prijatelja lepih filmov Kot dopolnilo najnovejši rvorni tednik s slikami z abesinskega bojišča. Danes zadnjikrat ob 16., 19.15 m 21.15 uri Preureditve na parni-ku »Kraljici Mariji44 Dubrovnik, 3. novembra Iz Trsta je prispel parnik »Kraljica Marija-«, ki se bo tu preskrbel g premogom in potem nadaljeval pot v Anglijo. V neki angleški ladjedelnioi 6e bodo na parniku izvršila večja popravila zaradi večje udobnosti potnikov. Na parniku se bo postavila naprava za tekočo toplo in hladno vodo. Zlasti važna za potniški promet bo uvedba cisto novega turističnega raizreda. Poleg drugih manjših popravil ee bo preuredili tudj salon za kadenje. Učiteljska zborovanja Siovenjgradec, 5. novembra. Pred kratkim se je vršilo zborovanje učiteljskega društva v našem srezu m je bilo navzočih 79% članov. Po uvodnih formalnostih je predsednik društva tov. Kopač Leopold prešel na počastitev spomina našega blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter v lepih besedah popisal njegove velike zasluge za naš narod in Jugoslavijo. Njegov spomin je članstvo počastilo z enominutnim molkom. Potem je predsednik pozdravil novo vstopivše člane, nakar je tajnik tov. Iglar poročal o došlih dopisih, ki so jih navzoči vzeli na znanje in soglasno odobrili komunike sekcije JUU. Sreski šolski nadzornik tov. M. Grmov-šek je v kratkem opisal 50 letnico CMD in nevenljive zasluge Slovenske šolske Matice, ki si jih je pridobila za blagor narodne šole. Nagovarjal je članstvo, naj ostane vsaj v teh dveh organizacijah, ki bi brez učite!jstva le še vegetirali, v drugem primeru pa bi morali Člani občutiti, da je duhovna kriza mnogo hujša od ma. terijelne. Tov. nadzornik je tudi poročal o glavni skupščini, predsednik pa o banovin-ski. Poročili tajnika in blagajnika sta bili sprejeti brez debate. Nadzorni odbor je predlagal blagajničarki razrešnico s pohvalo. Predlog nadzornega odbora je bil soglasno sprejet. Sledila je precej živahna debata o proračunu in članarini. Tov. predsednik je predi agal, naj bi ostala na lanski višini, dokler je ne zniža centrala. Prihodnje zborovanje bo 7. decembra v Slovenjgradcu. Dobrovnik. 5. novembra. Nedavno se je vršilo v Dobrovniku zborovanje učrteljstva doln jelen da vskega sre-za. kjer je bilo navzočih 68 članov in 6 nečlanov. Predsednik tov. Petemed je otvo- rH zborovanje s pozdravom na vse članstvo, posebej pa še novodošle tovariše. V, lepo zasnovanem govoru je predsednik poveličeval spomin na blagopokojnega kralja. V klenih besedah, je orisal življenje in delovanje Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in zborovadci so počastili kraljev spomin. Delegat banovinške skupščine tov. špra-ger je podrobno poročal o nji. Dalje se je razpravljalo o učiteljskih napredovanjih, poročenih učiteljicah in o vštetju let kon-traktualcev v napredovanje. Tovariš Pe. ternel je poročal o glavni skupščini. Njegovo poročilo je bilo pestro in zelo zanimivo. Temu je sledilo poročilo tajnika, ki je v kratkih besedah omenjal delovanje društva v preteklem šolskem letu. Društvo je naraslo za 22 članov in šteje sedaj 99 članov. Prečrtali so se najvažnejši dopisi, med drugim dopis o obrtnonadalje-valnih šolah. Učiteljstvu se skuša polagoma odvzeti poučevanje na teh šolah, kar pa za naš srez ne pride v poštev. Gospodarski odsek je sprožil šest predlogov, ki se nanašajo na redukcijo plač, vplačevanje deležev nabavljalne zadruge, štetje let kontraktualcem, pravilnik k šolskem zakonu, stanarine in kurivo uči-teljstva in znižanje članarine. Slednja naj bi se znižala tako, da bi se znižali prispevki za Beograd, Ljubljano in učiteljski naraščaj na polovico, a pevski zbor naj se črta. Tako bi bila članarina 130 Din za člane in 60 Din za poročene učiteljice. Predlagalo se je, naj bi bila polovica predavanj na zborovanjih pedagoške vsebine. Tov. Gumilar bo sklical sestanek učiteljev, ki se zanimajo Za nadaljevalne šole. V ta namen naj se mu prijavijo potrebni interesenti. Ustanovitev godbenega odseka je preložena. Tov. Drezonja je kot referent pri sestavi učnih knjig poročal, da je bilo sklenjeno na anketi v Ljubljani, dne 27. septembra, naj se rokopisi izdajo m nove knjige razpišejo do februarja 1936. Prihodnje zborovanje bo v Lendavi v decembru. Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din Domače vesti * Dva častna člana občine Tržiča. Občinski odbor v Tržiču je imenoval za častnega člana upokojenega (»odbana g- dr. Oimarja 1'irkmaJerja in prejšnjega sreske-ga načelnika v Krškem g. dr. Tineta Čuša zaradi zaslug, izkazanih občini. * Jubilej uglednega zagrebškega novinarja. Te dni je slavil svoj 50. rojstni dan popularni zagrebški novinar g. Niko Smolčič, ki sodeluje pri »Novostih« pod šifro Enes. G- Smolčič se je iz svojega rojstnega mesta Karlovea že v mladosti preselil na Reko, kier je sodeloval pri >Riječkem Novem listu«:. Zaslužni politik in novinar pokojni Fran Supilo je bil njegov učitelj. Ko so madžarske oblasti ■ Hiječki Novi listi prepovedale, se je Smolčič preselil v Zagreb ter nadaljeval svoje poklicno delo najprej pri jObzoru , potem pri raznih drugih listih. Od leta 1010. pa je urednik -Novosti«. Mnogo se udejstvuje tudi v raznih dobrodelnih organizacijah. O velikem ugledu, ki ga uživa v tovariških vrstah priča tudi njegova izvolitev za podpredsednika zagrebške sekcije in za člana centralne uprave JNU. * Poziv poljskim državljanom. Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu, Hau-likova ulica št. 6. {»oživa vse stalno ali začasno nastanjene poljske državljane v dravski. savski, primorski, drinski in vrbaski banovini, ki so ali bodo letos dopolnili 18. in '20. leto svojega življenja, kakor tudi one, ki so stari od 18 do 50 let, pa se doslej še niso prijavili, da se tekom novembra osebno ali pismeno zglasijo pn generalnem konzulatu zaradi vojaške registracije. Pri zglasitvi naj predložijo svoje dokumente. * Predavanje ZKD_ So'*ol Novo mesto priredi 7. t,m. ob 20. predavanje o luž:-ških Srbih v preteklosti in sedanjosti. Predavanje bodo ponaz^rovale slike. Predaval bo g. Vcko^lav Bučar. Sokol šiška priredi 8. t.m. ob 20. predavanje o Abesj-niji. Predaval bo g. dr. Verčon. — Sokol Moste priredi 8. t.m. <>b 20. v Sokotskem •kinu predavanje s skioptičnimi slikami: ■S Kraljico Marijo- po Grčiji in Egiptu. Predaval bo g. Viktor Pirnat. — Meddru-š t ve ni odlbor v Kočevju priredi 10. t.m ob 11. v novem kinu predavanje: Naše kulturne prilike. Predaval bo g. prof- Cer-melj. — Krajevni odbor Narodne odbrane v Domžalah priredi 10. t.m. ob 11. prerla-vanje o koroškem plebiscitu. Predaval bo g. dr. Fellacher. j Lisztcva rapsodija | * šibeniška bolnišnica dobi nazaj 100 postelj. Razne intervencije proti redukciji bolnišnic na področju primorske banovine so imele ta uspeh, da bo bolnišnica v Šibeniku, ki je poslala domov že veliko število ne-ozdravijenih bolnikov, dobila nazaj 100 postelj. To je izposlovala deputacija, ki se je te dni zglasila pri banu primorske banovine, nameravali pa so posebno depulacijo poslali tudi v Beograd- * Prvi tramvaj na prosi Beograd - Ze-mun je vozil včeraj ob 11. Tramvajski voz je bil okrašen z zelenjem in zastavami. V prvem vozu so se peljali odposlanec Nj. Vel. kralja, predsednik mestnega sveta g-1 lic s svetovalci mesta Beograda in povabljenimi gosti. V Zemunu je prvi tramvaj sprejela velika množica ljudi z vojaško godbo. * Davica v Rajhenburgu. Pred kratkim so zaprli za dva tedna šolo v Senovem pri Rajhenburgu, ker je začela razsajati davica med otroci. Davica pa se je razpasla zdaj se v okolici Senovega. Tudi v Rajhenburgu samem. Rajhenturška šola bo zaprta do 14. novembra. * Arnavtska krvna osveta v Tuzli. V naj-prometnejši ulici Tuzle se je sredi dneva dogodil krvav zločin krvne osvete. Albanski emigrant Bajram Gečo je zaklal svojega svaka Bajro Rogoviča. Obe arnavtski družini sta složno živeli v Tuzli. Rogoviceva rodbina živi tam že od prevrata, Gečovi pa »o pribežali v Tuzlo iz Albanije. Se v Albaniji je Bajram Gečo zaročil svojo nedoletno sestro z nekim svojim prijateljem. Ko pa sta obe rodbini živeli v Tuzli, se je Gečova sestra zaljubila v Bajro Rogoviča ter se z njim brez vednosti svojega brata, ki je ti! tedaj nekje na potovanju, poročila. Bajram Geču se je sedaj vrnil, pričakal svoje-jega svaka na ulici ter ga razinesaril z velikim kuhinjskim nožem. * Po vseh znakih sodeč je gospodarska kriza vzrok splošnega varčevanja. Mnogi varčujejo, dasi nimajo za to pravega vzroka. Varčujejo enostavno pod vtiskom splošnega varčevanja. Kdor kupuje dražje boljše blago, ne razsipava, temveč varčuje, ker ima od boljšega blaga večje koristi. Če kupujete milo, nikar ne iščite najcenejše vrste. temveč kupite ono znamko, o kateri ste prepričani, da je res dobra. Mnogi kupujejo Albusovo miio, ker so popolnoma prepričani, da je vedno enako dobro. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Slatino Petanjsko za odpravo golše, zoper to nadlogo ni metode boljše. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri dan smeha, veselja In zabave slavni komik WEISS FERDL v veseli komediji NJ. VIS. POSTREŠČEK SMEH GROHOT Pr odprodaja od 11—y213. nre SMEH Rezervirajte vstopnice. * Diplomske izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so v oktobrskem terminu naredili in prejeli diplome tiJe kandidatje in kandidatke: Bahovčeva Ana (pedagoška skupina); Bežanova Milena (germanska skupina i; Brusova Alojzija (skupina za nar. jezik in knjiž.); Cadež Stanislav (skupina za občo zgodovino); čerček Edvard (geografsko-historična skupina); Debevec Stanislav (romanska skupina); Dergančeva Hedvika (skupina za nar. jezik in knjiž.); Dobovškova Milena (romanska skupina); Dolar Jarosdav (skupina za nar. jezik in knjiž.); Fllipič Matija (pedagoška skupina); Hronek Ivan (germanska skupina); Kačičeva Marijana (romanska skupina); Kladniikova Nada (pedagoška skupina); Lenarjeva Bogoslava (skupina za nar. jezik in knjiž.); Muser. jeva Erna (skupina za nar. jezik in knjiž.); Nakič Ivan (romanska skupina); Fetauer Leopold (skupina za občo zgodovino); Peternel Franc (germanska skupina); Poberaj Anton (klasična skupina); Stresova Vera (pedagoška skupina); Str-mecka Ljubomira (romanska skupina); Schleimerjeva Marija (geogTa fsko-histo-rična skupina); Vilfanova Marija (romanska skupina); Vrbič Julij (romanska skupina). Vse radi tttuzike u— Dramski tečaj ZKD se otvoni 15-1, m. Vabljeni so vsi interesenti in prijatelji gledališke umetnosti, da se pobližje sezna nijo z izredno zanimivo tvarino. Tečaj «e bo vršil ob večeruih urah od pol 8. do 9. dvakrat tedensko. Vpisovanje dnevno med 9. in 12. in 3. in ti. uro v pisarni ZKD v Kazini II. nadstropje. Vpisnina znaša 10 Din. u— Narodna protituberkuloza liga v Ljubljani ima zdaj uradne prostore pri ba-novinskem odboru Rdečega križa v Ljubljani. Čopova cesta 1, pritličje (Delavska zbornica). Uradne ure od 9. do 12. in od 15. do 18. u— JNAK »Edinstvo«. Upravni odbor poziva članstvo, da se udeleži polnoštevilno članskega sestanka drevi ob 20 v klubskih prostorih. Sestanek je zlasti važen radi bližajočega se občnega zbora, ki sp bo vršil 20. t- m Udeležba je strogo obvezna. u— (laire Fuks. slavna koloraturna pevka. nam zapoje v filmu »Pripovedke o pomladi«. ki ca bo predvajata Z. K. D. v svojem prihodnjem sporedu, na kar že danes opozarjamo cenjene obiskovalce Z. K. D. predstav. u— Weiss Ferdl. slavni nemški komik, nastopi te dni v Ljubljani. Predstavil se nam bo v svojem prvencu "»Nj. Vis. po^tro-šfok« in to kar v dvojni vlogi. Film je nadvse zabaven in poln komike, da se človek od srca nasmeje in zabava. u_ Električna kuha bo danes ob 17. v prostorih zveze gospodinj. Breg 8. Poku-šenje jedil Vstop prost. u— V četrtek 7. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine redna plesna vaja Jugoslo-venskega naprednega akademskega društva ->Jadrana< s čajanko, ob zvokih priznanega in priljubljenega »Ronny - jazza«. in ob dobro založenem huffetu. Opozarjamo vse plesalce na veselo lznenadenje: uro spominov. — Odbor. u— V petek 8. t. m. zopet družabni ple«ni večer v Kazini za vse vabljene »n vpeljane goste. Vodstvo in pouk mojstra Jenka. u— Dve nesreči pod tramvajem. Včeraj dopoldne je tramvaj kar drugo za drugim trčil oh dva pasanta. ki sta dobila pn nesreči tolikšne poškodbe, da so ju morali odpeljati na kirurški oddelek. Okrog 11. je pred mestnim magistratom podrl voz cestne železnice mestnega ubožca. 76 letnega postrežčka Filipa Smrekarja iz Zimski kapital Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana Vil. * Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Mari je 3. V sredo 6. t- m. ob pol 21. bo predaval primarij g. dr. Lujo Thaller o mazaštvu in narodni medicini. Vstop prost. * Otvoritev muslimanske akademije v Sarajevu. V islamsko vseučilišče, ki je bilo te dni otvorjeno v Sarajevu, se je vpisalo 17 dijakov, ki so večinoma absolventi sarajevske Gazi-Husrev begove medrese in velike medrese kralja Aleksandra v Skoplju. Ostali so absolventi drugih srednjih šol. Predavanja v prvem letniku so se že pričela. četudi še ni potrjen učni načrt nove visoke šole. Islamska akademija b0 polagoma od leta do leta dobivala višje razrede, istočasno pa se bodo reducirali razredi dosedanje šeriatske šole. * Občni zbor Učiteljskega društva za laški srez bo v soboto 9. t. m. ob 8- zjutraj na Zidanem mostu. Dnevni red: zanimivo predavanje, zapisnik, stanovske zadeve, dopisi, obravnava uredbe. Učiteljska tiskarna (tov. Bučar), slučajnosti, volitve častnega razsodišča. Dr. Igor Tavčar ZOPET REDNO ORDINIRA od 2 — 4 popoldan * Prvi izvoz polžev v inozemstvo se je končal v kriminalu. Pri nas so polži doslej brezskrbno živeli, ker ni dosti ljudi, ki bi jih jedli, kakor je to v Franciji in še nekaterih drugih zapadnih državah. V zadnjem času pa so se v zagrebški okolici pojavili neki posredovalci za eksport polžev v inozemstvo. Z letaki so ljudstvu obetali dober zaslužek, dajali pa so tudi navodila, Kako in kdaj naj se nabirajo polži s hišicami. Mirnega življenja polžev je bilo konec, ko pa so posredovalci dobili lepo zalogo novega eksportnega blaga, se ie izkazalo, da je ves eksport navadna sleparija. Neki inozem-ri. ki so prispeli v Zagreb, so prekupčevalcem povedali, da bodo plačali polže šele tedaj, kadar jih bo za kakih 20 stotov. Posredovalci in prekupčevalci so se obrnili na policijo, ki je inozemske eksporterje zaprla, ko se je izkazalo, da hočejo kupčevati brez denarja in brez vsakega jamstva. Iz Ljubljane u— Zima že pritiska na vrata. Vedno večja brezposelnost nastaja. Ko zapade sneg, bo ponehalo vse delo in množico brezposelnih se bodo začele,, zbirat) na mestnem socialnem uradu,, da se jim nakaže podpora. Mestni občini pa že pohajajo sredstva. Da dobi sredstev za podpiranje potrebnih ljubljanskih občanov, bo morala mestna občina ludi letos apelirali na dobra srca, zlasti iniovitejše meščane, da prispevajo vsak po svoji moči za POMOŽNO AKCIJO, da se beda potrebnih kolikor možno omili. V ta namen priredi mestni socialnopolitični urad tudi letos nabiralna dneva, in sicer BO. t. m. in 1- decembra. Ta dva dneva bodo prostovoljno kakor že nekaj let prodajali mestni delavci, uslužbenci in uradniki po hišah, javnih lokalih in važnih križiščih bloke po 1, 5 in I 10 Din. Prosimo vsa društva, da ta dva j dneva ne prirejajo nobenih zbirk in nabiralnih akcij u_ V petek 8. t. m. priredi Glasbena Matica v proslavo 100 letnice rojstva slovenskega skladatelja Davorina JENKA svečano akademijo, na kateri se bodo izvajala njegova najpomembnejša dela, ki so večinoma nastala pred začetkom 2o. stoletja. Obe uverturi »SRBK1NJA« in »POTERA« so stalno na repertoarju beograjskih simfoničnih in vojaških orkestralnih združenj. Izvajal ju bo združeni orkester Orkestralnega društva in drž. konservatorija pod vodstvom prof. L. M. škerjanca. Na programu je tudi >Naprej zastava Slave« za enoglasni zbor in veliki orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka POLICA, ki je skladbo odlično instrumentiral za omenjeno zasedbo Sedeži so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert se bo vršil v dvorani Fil-harmonične družbe. u— JNAD Jadran. Danes ob 11. se bo vršil v lokalu članski sestanek, vsžen za juriste. Vsi lanski in letošnji novinci naj se zglasijo ob 11. vsak dan zaradi brucovskih izpitov. u— Urica v deveti deželi se bliža. Prav kmalu bo. saj četrtek je že blizu, ko bodo otročiče razveselile in o marsičem poučile bajne pravljice. Ne pozabite priti v četrtek ob 17. v belo dvorano Uniona. Da boste sedeli na toplem, je treba prinesti le skromen prispevek 3 Din za kurjavo. Vstopnine ni. TKD Atena. u— »Pripovedke 0 pomladi« je nasilov filmske operete, kakršne že dol^O nisme videli. Slavna koloraturna pevka Glaire Fuchs nam zapoje v tem filmu nekaj izredno lepih arij. Tudi ostaila zasedba je prvovrstna. Livio Pavanelfli, Ma Wust in o&taJi so kakor nalašč za vloge v tej ljubki opereti. Film bo na programu že v petek. u— Brezplačen tečaj češkega Jezika. Kakor vsako leto, bo priredila tudi letos J. č. figa v L-mibljani brezplačen pouk češkega jezika za širše sloje. Ta tečaj je pristopen vsakomur. Vpisovanje se bo vršilo v sredo 6. novembra v šentjakobski šali od 18.30 naprej. Poučeval bo univ. prof. dr. VI. Bu.rian. Kakor vsako leto. tako se je tudi letos priglasiflo za posebne kurze češkega jezika. katere prireja J. č. Ifga za srednješolce, izredno mnoeo ditekov. ,T. č. liga računa s par sto dijaki. To število nudi najboljši dokaz zamitmainia širše javnosti za bratsko češkoslovaško repuibRko. Ko bodo ti tečaji oživot.v0rjeni. bo liga podala javnosti še točnejše poročilo- u— Akademiki - Primorci! Drevi ob 20. bo v kluhovem lokalu reden članski sestanek. Na dnevnem redu .ie zanimivo predavanje in važne klubove zadeve. Pridite vsi! Odbor. I bo presenečenje Florjanske ul'ce. Starček očitno nI slikal zrianrenj; "ki. jih je" jfnjal voznik za njim. in je hotel čez cesto prav takrat; ko je pri-vozil tramvaj. Dobil je poškodbe na slavi in po životu, tako da so morali poklicati na pomoč reševalce. — Na Tvrševi cesti pa je tramvaj zadel ob 29 letnega dninarja Leopolda Podobnika z Drenovega griča pri Vrhniki, čigar poškodbe so bile sicer lažjega značaja, a je moral prav tako v bolnišnico. — Poleg nekaterih drugih ranjencev so včeraj pripeljali na kirurški oddelek tudi 3ti letnega zidarskega pomočnika Antona Mihelčiča iz Moravč, ki je na neki stavbi za Bežigradom padel z odra, in pa 20 letnega dijaka Viktorja StanciČa iz Zrinjskega ulice, ki ga je v desno nogo ugriznil Turkov pe*. u— Sokolsko društvo Vie sklicuje za četrtek 7. t. m. ob 8. zvečer ponovni sestanek članov sokolskega orkestra. Vabljeni tudi vsi novi člani, ki bi hoteli sodelovati v orkestru. Kino „ADRIAN" št. Vid nad Ljubljano Danes ob 18.30 svečana otvoritev, za otvoritveno predstavo film: Chopinov poslovilni valček v četrtek ob 18.30 in 20.30 uri. REZERVIRAJTE NA TEL. 22 u— Plen vlomilske družbe na policiji. Kakor smo že zadnjič zabeležili, je policija prišla na sled podjetni vlomilski tolpi, ki je razvila zadnje mesece široko razpredeno tatinsko akcijo po mestu in »koli-ci Podrobnosti o stvari, ki spada prav gotovo med največje primere zadnjega časa, še ne moremo objaviti, ker je kriminalni oddelek še zmerom na sledi za nekaterimi čianl tolpč, ki so se doslej znali izogniti aretaciji. Na policiji pa se dan za dnem kupiči blago, ki ga organi kriminalnega oddelka na podlagi izpovedi areti-rancev odkrivajo po raznih skrivališčih. Razen po stanovanjih je družba prirejala vlome tudi v tovarne tkanin in poleg celih svežnjev bolj ali manj rabljenega perila in obleke se je na kriminalnem uradu nabralo doslej že okrog 15 bal blaga, tako da si je urad detektivov nadel podobo nekakšne manufakturne razpošiljalnice. u— Na delu prijet vlomilec. Pri Kmet čevih v Dravljah so imeti i v nedeljo na precej dramatičen način opravka z mladim priložnostnim vlomilcem, ki je bil sredi belega dne izpraznil ročno železno blatgicjno. Okrog poldneva je prišel v hišo mlad poPotfflik, kakršnih dandanes na stotine in na tisoče roma iz kraja do kraja, 30-letni Ivan O., rojen v Gradcu, pristojen pa na Pristavo v občini Šmarje pri Jelšah, po poklicu brezposelni delavec in va-gabuind. Prišel je z dobrim namenom, da bi pri dobrih ljudeh zaprosil za malo toplega kosila, A ko je odprl vrata v prvo sobo jn na glas voščil ; Dober dan« je opazil, da je hiša prazna- Stopil je v drugo in tam se mu je za vrati nezavarovana nasmehnila mala hišna blagajna. Poizkusil je in na svoje začudenje je opazil, da se stvar v resnici lahko odpre. V blagajni je bilo spravljenih v t.reh listnicah za približno poldrog tisočak gotovine, po vrhu pa še kup avstrijskega srebrnega denarja, povitega v staro nogavico. A komaj je plen dodobra pospravil v žepe, se je v hiši po:avila gospodinja. Mladi vlomilec je skušal pobegniti, a ljudje so ga prijeli m izročili policiji, ki ga je oddala v Rodne zapore. Za sabo ima že tri kazni zaradi tatvine. Iz Celja e-*- Pomagajte siromakom! Bliža se zima in z njo prihaja skrb za revno šolsko deco. Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju si je vsako leto nadela nalogo, da je za božič priredila božičnico za revno deco. Letos je pa sklenila, da ne bo priredila božičnice marveč da bo obdarila revne šolske otroke za Miklavža in sicer zato. da bodo imeli revčki za bož:č že narejeno toplo obleko ali obutev. Zaščita se je že obrnila s prošnjo na svoje blage dobrotnike, ki so ji vedno priskočili na pomoč. da ji tudi tokrat darujejo za Miklavža. Odbor je prepričan, da je v Celju še mnogo dobrote in usmiljenja. to apelira na Vas: Odprite srce in roke! Te dni bo tudi krožila po mestu in okolici nabiralna pola za obdaritev celjskih šolskih otrok za Miklavža. Prosimo Vas. blagi dobrotniki, trgovci, darujte po svojih močeh, darujte po možnosti obilo! Ziiščita že 15 let obdaruje revno deco za zimo. Letos je še težje kakor prejšnja leta. Zaslužka ni in število brezposelnih je naraslo. Revščina je večja nego je bila- Zavedajte se. da z vsakim darom podprete bodočnost našega naroda in svojo domovino, ki mora biti v teh težkih časih močnejša kakor kdajkoli. e— Tujski promet. V oktobru je dospelo v Celje 1.260 tujcev (nasproti 1.239 v letošnjem septembru in 1155 v lanskem oktobru). Jugoslovenov je bilo 987, ino-zemcev pa 273. ~ Zvočni kino Ideal * Danes in naslednje dni ob 4., 1. in 9.15 url senzacija nad senzacijo ANGEL PEKLA Napeta vsebina in lepi posnetki. Vstopnina 4.50. 6.50 in ir Din. a— »SOČANk! Gla?bena Matica nas vabi na slavnostno akademijo, ki jo priredi v petek 8- t- m. ob 20. v Filharmonični dvorani povodom stoletnice rojstva skladatelja himne »Bože pravde? in »Naprej zastave slave«, Davorina Jenka. Naša dolžnost je da se temu vabilu polno-številno odzovemo. Odlor. a— Knrz bolgarščine za začetnike priredi mariborska Jugoslov. - bolgarska liga. Č3 se prijavi dovolj udeležencev. Prijave in začetek pouka v sredo 6- t. m. v klasični gimnaziji ob pol 7. uri zvečer. a— Slavni zagrebški kvartet, ki je zaslovel po vsem svetu, obišče v kratkem tudi Maribor. a_ OsVparjeni splavar. Dne 24. aprila je prispel v Maribor sp-lavar Ivan Gričnik, ki se je seznanil z 36-let.no branjevko Antonijo Petkovo. Ko se je Gričnik naslednjega dne zbudil, je opazil, da mu je zmanjkal ves denar, ki ga je imel pri sebi. Tatvine je takoj osumil svojo novo znamko, ki pa ni hotela o tem ničesar vedeti. Mali senat jo je včeraj obsodil na 4 mesece in 15 dni strogega zapora ter dveletno izgubo častnih državljanskih pravic. a— V enem dnevu 12 žrtev noža. V mariborsko bolnišnico so pripeljab' včeraj celo vrsto ranjencev, ki so postali žrtev noža. Josip Hanželič, gostilničar Drago Kotah Matilda Hanželič, Ivan Zajelšnik in Franc Poklič so dobili rane pri nekem pretepu na Pobrežju. — 20 letni viničar Rudolf Purgaj je dobil z nožem zabodljaj v pljuča v Jareninskem dolu. — Delavca Mihaela Kačnika na Podvelki je težko poškodoval z nožem neizsledeni napadalec. Iz Spodnjega Prefcnkovja so prepeljali s sekiro hudo poškodovanega Ivana Polece-ka. — V Prepolah je obležal z več vbod-ljaii na cesti delavec Josip Pipenbaher. V Slovenski Bistrici je dobil na vratu zeva-jočo rano posestnik Franc Blažič, ko je miril pri nekem pretepu. V Slov. Bistrici sta bila ranjena z nožem Rudolf šuster v prsa, Jakob Suster pa v hrbet in ramena. Vse številne primere preiskujejo orožniki. Ali je gospa Ivanka žosiK zlobno? Nikakor ne! Smeji se samo svojim originalnim mislim: Tale naš kuia je naoram potepuhom in postopačem prav tak kakor je terpentinovo milo Zlatorog napram uma* zaniji. Naš kuža užuga vsakega pritepenca, terpentinovo milo Zlatorog po vsako uma* zanost pri peritu. p *. OVOTERP£NTINOVOMIIO Podporno društvo za uboge učence na realni gimnaziji je imelo pred dnevi občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor naslednji gg-: predsednik direktor Mravijak, podpredsednik dr. Juro Hrašo-vec, tajnik prof. Melihar. blagajnik prof. Kardinar, odborniki opat Jurak. prof. Kožuh. in prof Mlinar; namestnika prof. Brodar in prof. Kovačič; revizorja prof. Holoček in prot. Napotnik. e— Davčni odb°r za mestno občino bo 24. in 25. t. m. od 8. zjutraj dalje razpravljal pri davčni upravi o odmeri pri-dobnine za trgovce. e— Tatovi koles neumorno nadaljujejo svoj posel. V zadnjih dneh so spet ukradli tri kolesa. e— Tovariša je okradel. V ponedeljek je Rudolf Pavič iz Gjurmanca pri Krapini ukradel svojemu rojaku krošnjarju Leopoldu Paviču iz hleva poleg neke gostilne na Krekovi cesti vrečo porcelana in pobegnil. e— Kino Union- Danes ob 16.30 in 20.30 »Grenadirji ljubezni« in zvočni tednik. Iz Maribora a— V Ljudski univerzi je predaval v ponedeljek zvečer prof. Bizjak o filozofskih in socialnih osnovah fašizma. Ob zaključku je kot rezultat svojih izvajanj izrazil mnenje, da naj bi pri nas ne iskali tujih vzorov, ampak naj bi bila odločilna tradicija, ki izhaja iz slovanske rasne skupnosti in narodnega bistva. a— Poslovilna predstava, združena s proslavo 40 letnice umetniškega delovanja štefe Dragutinovičeve bo predvidoma konec prihodnjega tedna. Ob tej priliki se bo uprizorila znana Frankova veseloigra »Vihar v kozarcu«, v kateri igTa slavljen-ka glavno žensko ulogo- S to predstavo se bo zaslužna umetnica poslovila od mariborskega občinstva. a— Asfalt bi prihranil Mariborčanom 350.000 dinarjev. Pri mestnem gradbenem oddelku so te dni zaključili proračunski osnutek za leto 1936 37, ki predvideva skoraj isti iznos kakor lanski osnutek. Pri tem pa so napravili pri mestnem gradbenem uradu zanimivo statistiko, ki pravi, da bi Mariborčani prihranili na obuvalih za 350.000 dinarjev letno, ako bi bili vsi mariborski hodniki asfaltirani. a— Licitacija na gradu nekdanjih Tat tenbachov. V nedeljo je bila na račkem gradu, kjer so nekoč gospodarili Tatten-bachi in ki je sedai last Bachlerjev. licitacija raznih predmetov in dragocenih zgodovinskih zanimivosti. Kupci so prišli iz Maribora. Ljubljane in Zagreba. Pri licitaciji je do?egla najvišji zne«ek neka Dumontova slika, za katero je dal kupec 3000 dinarjev. a— Revica je podlegla. V mariborski splošni bolnišnici je podlegla včeraj poškodbam, ki jih je dobila pri motocikli-stični nesreči na znanem klancu pred Slovensko Bistrico, o čemer smo poročali, 24 letna hčerka magistra fcnega uradnika v p. Marija Sieglova. Bila je pridna mladenka. Žalujočim svojcem iskreno sožalje! a— Pomanjkanje čebule in Abesinija. Znano je, da je bil mariborski trg vedno izdatno založen s čebulo. V zadnjem času pa se javlja pomanjkanje čebule na mariborskem trgu. V Mariboru so se namreč pojavili prekupčevalci, ki nakupujejo večje množine čebule za italijansko vojsko v Abesinijo. a— Vlomilci. Pri posestniku Juriju Sitarju v Sevčniku so vlomili neznani zločinci ter mu odnesli srebrno uro z verižico, razne obleke, obutev in jedile is shrambe, tako da trpi Sitar precejšnjo škodo. Sokol Sokol v Medvodah Je o tvoril svoj doni Sokol v Medvodah je slavil v nedeljo 3. tm. otvriftev novega Sokolskega doma, ki so ga z velikimi žrtvami postavili domačimi Novi dom sicer ni palača, vendar pa bo sjušifl svojemu namenu v polnem obsegu. K slavja otvoritve doma se je zbralo ogromno število domačinov, ki so tako javno pokazali da se zvesto oklepajo sokolske misli. Med številnimi posetniki sta bla tudi zastopnika eokoleke župe sta" rosta br. dr. Joisjp Pipenbacher in tajnik br. Stane Flegar, ki so ju navzočni živahno Pozdravil. Slavje je otvoril ob 16. v okrašeni dvorani sokolski pevski zbor 6 Paščanovim »Sokolskim pozdravom«, nato je imel lep nagovor o pomenu novega doma starosta br. Franjo Sesek. Po govoru je sledil koncertni del in je pevski zbor pod vodstvom šolskega upravitelja br. Kržišnika zapel nekaj pesmic, ki so občinstvu zelo ugaja le. Zatem se je ogla-sil k besedi župni starosta br. dr. Pipenbacher, čestital bratom in sestram v Medvodah k uspehu in očrta! naloge Sokolstva. Govor je zaključil z vzklikom mlademu kralju Petru II, ki so se mu priključili vsi navzočni. Dramski odsek je nato uzrizoril igro >Postržek« v režiji br. Borisa Možine, ki je sam igral g?flvno vlogo. Vsi isrralci so se potrudili, da je igra sijajno uspela, po sebno se. je odlikovala s Anica BohinCe-va. Občinstvo je igralce in igralke nasadilo z dolgotranim odobravanjem. Po končanem sporedu se je razvila v dvorani prijetna zabava s sodelovanjem sokolskega orkestra, ki je potekla v najlepšem razpoloženju Vrlim medvodškim Sokolom naše iskrene čestitke! Gospodarstvo Maribor — središče sadne trgovine Uspeh letošnjega sadnega sejma Maribor, 3. novembra. Za iBcmiii jt> prvi velita sadni sejem v našem obmejnem mestu, prireditev, za katero nas lahko zavidajo i Ljubljana i mnuga druga naša velika gospodarska središča. Danes lahko tudi že bolj objektivno in stvarno, nego v prvem valu navdušenja, razpravljamo o njej sami ter o vseh okol-nostih, ki so bile merodajne kot pobuda za prireditev in ki so se pojavile kot logična posledica prireditve. O prireditvi sami in o njenem velikem moralnem in materialnem uspehu smo tudi v našem listu objektivno poročali. Pribiti je treba dejstvo da se je iz malega začetka v 1. 1933, ko je sadjarska podružnica od Sv. Petra pri Mar'boru še sama priredila razmeroma skromno sadno razstavo, pa preko sadne razstave 1. 1934., ki jo je priredilo že četvero sadjarskih odnosno kmetijskih podružnic (Sv. Peter, Sv. Lenart. Maribor in Slov. Bistrica), rzcmril letos 'mpozanten sadni sejem, obsega pač vse glavne sadne okoliše Lz bivše Štajerske in deloma celo vi bivše Kranjske (Kriko). Pribiti je treba, tudi dejstvo, da so organizacijo sejma imeli v rokah v glavnem kmetje - sadjarji sami, dočim so jim nekateri inteligenti (dr. Kovačič. ing. Tcržan, ravnatelj Priol itd.) ata.li ob strani bolj kot svetovalci. Končno treba pribiti še dejstvo, da so velik interes sadjarjev - razstavljale«v za letošnji sejem izzvali (pri 20 sadjarskih in kmetijskih podružnicah. ki so se letošnjega sejma udeležile) skoro izključno kmetje in kmetijski fantje iz mariborske okolice, ki so po skoro vseh srezih naše banovine, koder se sadje v večjem obsegu goji, prirejali tečaje O pravilnem pakovanju sadja in drugih za prodajo odnosno zlasti za izvoz važnih vprašanjih. Ker je izvor našega sadja usmerjen povečini proti severu (v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo), postaja Maribor kot obmeini gospodarski center zlasti za izvoz Razpisane volitve za zagrebško TI zbornico .Vlimesei za trgovino in mdiueitrijo je izdal na obnovi čiena 41. uretlibe o volitvah zborničnih svetnikov odlok, ki določa, da se imajo volitve v zagrebško Zbornico z«i trgovino in industrijo vršiti 16. februarja 1936. Odlok odreja volilna okrožja za posamezne odiseke zbornice ter število zborničnih svetnikov, ki sie imajo izvolit' iz posameznih širok. Kakor znano imajo v zagrebški Zbornici za trgovino in industrijo odikar je odstopilo predsedništvo, ko-misarijaU k« ima nalogo izvršiti volitve. Volitve v trgovinski odsek se bodo vršile v 14 voliinih okrožjih. Prvo voiitoo okrožje tvori mesito Zagreb, kjer bo izvoljenih 16 zborničnih svetnikov m prav toliko namestnikov, dočim bodo ostala volilna okrožja volila po 1 zborničnega svetnika itn namestnika, razera 14. volilnega okrožja, ki ga tvorijo erezi Hrv. Primerja, kjer bodo volili 4 zbornične svetnike in stili namestnike. Od 16 zborničnih svetnikov, ki bodo izvoljeni v Zagrebu, mora vsak pripadati drugi stroki. Volitve v industrijski odsek se bodo vršile v dveh okrožjih, in sicer za m-esto Zagreb in za ostalo področje. Industrija v Zagrebu bo izvolila 11 zborničnih svetnikov, m sicer 2 iz kmetijske industrije im Po enega iz lesne, kovinske, kemična, usnjarske, tekstilne, papirne, električne :n grajene industrije in poslednji iz poljubne stroke. Drugo volilno okrožje (zbornično po'iu"oč.;e brez Zagreba) bo volilo prav ^ko 11 zborničnih svetnikov, od katerih pa morata biti 2 pripadnika male lesne industrije (podjetij, katerih kapaciteta ne presega 10.t/00 kubičnih metrov rezanega lesa letno). V denarni odsek zbornice bo Zagreb volji 4 zbornične svetnike (2 iiz bančne, 1 iz hranilniške in 1 iz zavarovalne stroke), ostalo področje pa 4 zbornične svetnike brez ozire na stroko. Za gostilniški odsek ee bodo volitve vršile v 5 volilnih okrožjih. Zagrebško volilno okrožje bo volilo 4 ?.born:čne svetnike, in sicer po enega iz hotelske, iz kavarniške, iz gostilničarske stroke in enega iz stroke bifejev. Ostala volilna okrožja bodo volila po eDega zbornične^ svetnika brez ozira na «troko. naravno središče, kamor se mora koncentrirati vse kvalitetno sadje v svrho trgovine. Maribor mora postati ne samo center močne organizacije za prodajo našega kvalitetnega sadja, ampak tudi regulator ali celo diktator cen, ki naj ustrezajo stroškom produkcije. Sama od sebe se ustvarja organizacija, ki naj omogoči pošten zaslužek pošteni sadni trgovini, ki pa naj istočasno onemogoči izkoriščanj« našega sadjarja -kmeta od strani brezvestnih špekulantov — mešetarjev. Saj je znano, da ti špekulanti zlasti v krajih, ki so oddaljeni od kulturnih in gospodarskih centrov, našega kmeta — reveža, ki ž« komaj čaka, da dobi kake dinarje za svoj pridelek za davke in druge potrebe, naravnost goljufivo izkoriščajo in mu plačujejo komaj polovico, tega, kar pošten sadni trgovec plača za enako kvaliteto. Letošnji sadni sejem v Mariboru, na katerem so bile prodane že ogromne množin« razstavljenega sadja tn še mnogo več nerazstavljenega po odličnih cenah od 4 do 5 Din je podal sijajen dokaz, da je mogoče izvršiti s takšnimi prireditvami in z dobro izvedeno organizacijo koncentracijo sadne trgovine v velikem gospodarskem centru, da je mogoče držati cene potom takšne organizacije na primerni višini in končno tudi preprečiti prodajo sadja izpod normalne cene v roke špekulantov. Da je to mogoče, dokazuje jasno baš letošnji primer prodaje sadja v konjiškem okraju, kjer ni bilo organizacije in kjer se je prodajalo sadje po 1.50 do 2 Din, dočim je bila v mariborski okolici, kjer je organizaciji funkcijonnTala, cena povprečno nad 3 Din. Mnogo truda in mnogo težikoč bo še treba premagati možem dela. ki so si stavili velik cilj. Ne dvomimo pa, da bo delo kronano z uspehom in da bo postal Maribor ne samo velik center za prodajo in rzvorz sadja, amnak tudi grozdia in vina. V. S. Trgovina z moštom in vinom Ptuj, dne 3. novembra 1935 Lepo vreme, ki je nastopilo že prve dni preteklega tedna, je omogočilo dovršiti tr. gatev tudi onim vinogradnikom, ki jih je oviral dež v prošlem tednu, tako da je to delo sedaj povsod dovršeno. Kupčija z vinskim moštom in vinom se tudi sedaj še ni oživela. Vinski trgovci v Ptuju so zaenkrat ustavili skoraj vsak na-kup, ker so za prvo silo dovolj založeni. Tudi drugi kraji ne izkazujejo kakega večjega prometa. Manjše partije mešanih vrst so nakupili gostilničarji iz raznih krajev dravske banovine naravnost pri vinogradnikih ter jih odpremili z tovornimi avtomobili na svoj dom V splošnem se opa. ža ta način nakupa vina od strani gostilničarjev že par let v tukajšnjem' okraju in ga je le pozdraviti ker pridejo vina naravnost od proizvajalca in brez posredovalcev v roke gostiln;čarjev. Obžalovati je le to, da so na ta način nakupljene količine vina nasproti z množinami mošta in vina, ki so naprodaj le bolj malenkostne in se pri celotn; količini le malo poznajo. Da se ni vinska trgovina zadnje dni bolj razvila pa je pripisati tudi okolnosti. ker je del mostov še vrel in je bil po večini še v takem stanju, iz katerega se mi dalo sklepati na bodočo kakovost vina. Sedaj je večina mostov že prevrela. Mnogi so se že pričeli čistiti ter kažejo počasi bodoči značaj. Zato pa tudi vinogradniki unrsvičcno pri-čakuiejo, de se bo v najbližjem času povečalo povpraševanje in se bo tudi razvila kimgija 7. no*-;m vinom. Kljub sl-abšemu prometu z vinskim moštom nasproti onemu za čas. specialitete ps po 6 do 7 Din in tudi več Gospodarske vesti = Plačevanje blagovnih obveznosti na. sproti Madžarski. Finančni minister Je fpod št. S 421 Ali T) 4. t.m. izdal o^lok. ra» plačillo opravd^ti v smislu ČL 3. deviznega pravilnika. Razpolaganje z »začaiano vezanimi« terjatvami madžarskih blagovnih upnikov, ki se že nahajajo pri pooblaščenih zavodih in ki se bodo v bodoče izplačeval«, se lahko vrši 6 privatnim kliringom samo na osnov! poprejšnjega pooblastila Narodne banke. Vsaka kršitev te odredbe je kazniva po zakonu o kazenskih sankcijah z dme 8. oktobra mi. = Stanje kliringov. Po poročilu Narodne banke je bila 5. novembra po nemškem kiiringu izplačana poslednja aviza št. 8365 od 13. maja t. 1., po italijanskem Mitingu pa št. 75.249 od 1. avgusta t. 1. = Nai kl/riniki dolg v Češkoslovaški. Po češkoslovaških podatkih se je naš klirinški dolg ob koncu oktobra dvignil in znaša sedaj 80 milijonov Kč nasproti 77 milijonom v začetku meseca, = Bolniško zavarovanje ljubljanskih trgovcev. Poročali smo že o akciji Združenja trgovcev v Ljuoljani, ki je pričelo s pripravljalnimi deli za ustanovitev prostovoljnega bolniškega zavarovanja trgovcev na društveni podilagi. Ta akcija je bifla sprejeta s simpatijami rn bi bilo prav, da bi se ji priključili vsi ljubljanski trgovci. Glede na okrožnico s pozivom za prijavo, ki jo je socialni of'sek združenja postal vsem ljubljanskim trgovcem, je treba opozoriti, da člani združenja ne prevzamejo e podpisom izjave nobene obveznosti, ker iima izjava samo ta namen, da ugotovi število interesentov za bolniško Zavarovanje. Posoj vsakega nadaljnjega dela pa je, da se prijavi zadostno Število interesentov, ki bi pozneje pristopili k bolniškemu društvu. Kakor -ročilo o dosedanjem prizadevanju, da se v podjetju zopet vzpostavi poslovanje. Že lani je 18. novembra prišlo do sporazuma s Sipadom glede letne količine lesa, ki bi ga tvornica dobivala od Šipada, kakor tudi glede cene. Po tem sporazumu bi morala tvornica pričeti znova z obratovanjem 1. aprila t. 1. Nastopile pa so nove težko-če, ki niso dopuščale obnovitev obratovanja- Glavna skupščina je odobrila računske zaključke za preteklo leto in je sklenila, da se izguba zaradi mirovanja podjetja prenese na nov račun. Predlog »Šipada«, da bi podjetje glede na dolgotrajno mirovanje pristopilo k likvidaciji, je bil na občnem zboru z večino glasov odbit, obenem pa je upravni odbor dobil nalogo, da svoje prizadevanje za vzpostavitev obratovanja nadaljuje in da se v tem pogledu obrne na predsedništvo »Šipada« in na pristojna ministrstva. — Notiranje agrarnih obveznic in begla-ških obveznic. V poslednjem času je bilo ponovno opažati, da obstoja dispariteta pri tečajih agrarnih obveznic in begluških obveznic na zagrebški in beograjski borzi. To dispariteto je pripisati predvsem okolnosti, da so doslej na zagrebški borzi no-tirale te obveznice le za male komade (agrarne po ICO Din nominala, begluške po 500 Din), medtem ko je na beograjski torzi uvedeno dvojno notiranje, za male in velike komade. Sedaj je tudi zagrebška borza uvedla dvojno notacijo, in sicer posebej za majhne komade agrarnih obveznic (po 100 Din nominala) in posebej za velike komade (po 500 odn. 1000 Din nominala). Prav tako bodo odslej posebej notirali mali komadi begluških obveznic (po 500 Din nominala), srednji komadi (po 2500 Din) in veliki komadi (po 5000 Din), tako da bodo imele odslej begluške obveznice 3 notice. = Koliko znašajo naložbe italijanskega kapitala v inozemstvu? S tem vprašanjem se v zadnjem času mnogo bavijo evroi>ski finančni krogi z ozirom na okolnost, da je dohro i me tja Italijanov v inozemstvu in naložbe italijanskega kapitala v inozemstvu zasegla italijanska država kot rezervo, ki se v primeru potrebe lahko vnovči. Doslej so se cenitve teh naložb italijanskega kapitala v inozemstvu gibale na višini 6 do 8 milijard lir, skupaj s trgovinskimi terjatvami v inozemstvu pa še za eno milijardo več. Sedaj objavlja milanski gospodarski list >Sole< cenitev, ki jo je sestavil italijanski gospodarski ataše v NVashing-tonu. Po tej cenitvi znašajo dobroimetja in naložbe italijanskega kapitala v vrednostnih papirjih v inozemstvu eno milijardo dolarjev, to je več nego 12 milijard lir. Ta rezerva, ki jo ima Italija v inozemstvu, je torej štirikrat tako velika nego rezerva italijanske novčanične banke v zlatu in devizah. Seveda pa je tre ha upoštevati, da se vse te naložbe ne dajo likvidirati. = Uradni tečaji. Minister za finance je zaradi pravilnega plačila taks po zakonu o taksah objavil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 303 Din. 1 zlata turška lira 344. 1 angl. funt 240. 1 amer. dol., l kanad. dol. 43.50,, 1 nemška marka 17.60, 1 poljski zlot 8.25, 1 avstrijski šiling 8.40, 1 belga 7.40. 1 pengo 8.50. 1 brazilski milrajs 8.N0, 1 egiptski funt 246, 1 urugvajski pezos 1«, argentinski pezos 11.80. 1 turška papirnata lira 34.50. 1 albanski frank 14.35. 1 zlati francoski ali 1 švicarski frank 14.28, 1 iio-landski goldinar 29.53, 100 francoskih frankov 289-50. 100 italijanskih lir 356, 100 bolgarskih levov 45, 100 rumunskih lejev 35, 100 danskih kron 955, 100 švedskih kron 1100. 100 norveških kron 1075, 100 španskih pezet 590. 100 grških drahem 41, 100 češkoslovaških kron 180, 100 finskih mark 94, 100 letonskih latov 1310 Din. Gornji tečaji veljajo od 4. do 30. novembra in vsebujejo že oficielno premijo. Upo-porabljati pa se imajo pri plačilu luških taks, kot obračunski tečaji za angažiranje po proračunu za leto 1935 36 pri vseh državnih izplačilih v tuji valuti, pri sprejemanju obveznic Blairovega in Seeligman-novega posojila kot kavcijo in pri odrejanju višine taks po zakonu o taksah. — Važno za izvoznike perutnine v Nemčijo. Po poročilu urada za nadzorstvo nad izvozom živine in živinskih izdelkov dovoljuje avstrijski obmejni veterinar prevoz pošiljatev žive perutnine preko Avstrije v Nemčijo samo pod pogojem, da je tovornemu listu priložena tudi izjava bavarskega notranjega ministrstva ali državne vlade, da bo Nemčija pošiljatev prevzela tudi v okuženem stanju. = Dve novi delniški družbi. Trgovinski minister je odobril ustanovitev družbe >Uljarica< a. d. za gojenje oljnih rastlin in prodajo agrarnih proizvodov s sedežem v Beogradu (osnovna glavnica 1 milijon Din) in družbo Gradjevinsko i industrijsko a. d. »Preduzimač« s sedežem v Beogradu (osnovna glavnica 1 milijon Din). = Nizozemska banka je z veljavnostjo od 5. novembra ponovno znižala diskont od 4.5 na 4%, tako da znaša znižanje v teku zadnjega meseca že 2 odstotka. To znižanje je bite mogoče zaradi zrtioIj5anja Pozicije holandsfcega goldinarja. Borze 5. novembra. Na ljubljanski borzi sta se devfei Nevr-york in V/ondon danes za ma,lenk/» invest. 57.50 bL, 7-'/. stabilna. 76—78, 7% Blair 68—69, 8«/0 Blair 79 bL, 6*/« begluške 6tl.50 bi., delnice: Narodna banka 5900 W.> PAB 235—227, Se-čerana Osijek 130 bi. Beograd. Vojna škoda 354—355 (355), Za dec. 354.50 b!. (3o2). 7«/« invest. 78.50 M., 4°/» agrarne 46.15 bL, 7*/0 stabiliz. 79 bL, 7*/0 Blair 70 M., Narodna ba-nka 5800— 5900, PAB 230.50—232.50 (231—232). Blagovna trziSč* hmelj + Niirnberg. Na nurnberškem hmiftlj-sketm trgu se je nakupovanje hmelja tudi pretekli teden nadaljevalo- Predvs«an So kupoval; za izvoz v Zedinjene države im v Južno Ameriko. Nemška pivovarniška industrija pa je trenotno bolj rezervirana. Po zanestijivih cenitvah je v Nemčiji pri hmeljarjih še neprodanih le še 25.000 do 30.000 starih stoitov. — Po poročilih, ki so pr-ppela iz Anglije, se tam kupčija z letošnjim hmeljem še ni pričela, pač pa je konča/no sor3:ranje Hetošnjega blaga. Za skupno prodajo je bi>"0 prijavljenih 230.600 stotov. Centraila za vnovčenje hmelja je sklenila, da bo od preostaijih zatoe lanskega hmelja uničite. 50 odstotkov. ŽITO 4- Cfcicago, 5. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 97.75, za maj 97., za julij 99.25; koruza: za dcc. 56-375. za tnaj 5S.623. -j- Winnipeg, 5. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.75, za maj 89 -r Novosadska blagovna borza (5. «>• Tendenca neizpremenjena. Promet srednji Pšenica: baska in banatska 159 — 162; ba-Ška, ladja Tisa in Bagej 166 — 168; slovenska 162 — 164: sremska 162 — 164. Oves: baški, sremski in slavonski 135 — 137.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 132.50 — 137.50. Turšfica: baški in sremska 98 — 101; banatska 98 — lOl. Moka: bašlca in sremska »Og« in 02C« 240 — 250; »2« 220 — 240; »5« 200 — 220; »6« 180 — 200; »7« 160 — 1S0: 115 — 120. Otrobi: baški. sremski in banatski 84 — 87.50 Fižol: baški in sremski beli 256 — 270. 4- Budimpeštanska terminska borza, 5. nov. Tendenca nedoločena- Pšenica: za marc 18.22—18.23. za maj 18.41—18.42: koruza: za tnaj 15.82—15.83. BOMBAŽ. -j- Liverpoofl. 4. nov- Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 0.12 (prejšnji dan 6.16), za maj 6.03 (6.07). 4- Newyork, 4. nov. Tendenca stalna-Zaključni tečaji: za dec. 10.96 (10.95), za maj 10.78 (10.80). Nase gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek bo 20. Sreda, 6. novembra: Bratomor na Metavi. Premiera. Red Sreda. Četrtek, 7. novembra: Frak ali Od kro- jačka do ministra- Red Četrtek. Petek, 8. novembra: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 6. novembra: Madaine ButterflJ". A. Četrtek, 7. novembra: Faust. B. Petek. 8. novembra: Zaprto (generalka). DRAMA Premiera Golieve Ijndske ialoigre »Bratomor na Metavi«. Dejanje je zajeto iz življenja našega kmeta, katerega je privedla ljubezen do svojega posestva, do svoje rodne zemlje, v strašen zločin Dejanje se vrši v današnjih časih, ter je izredno dramatično. V glavnih vlogah ga Marija Vera, Mira Danilova, ter gg. Levar, Kralj in Skr-binšek. Režira g. Ciril Debevec. še ena premiera ta teden. Uprizori se prvič na slovenskem odru ShawOva igra v treh dejanjih »Kako zabogatišs v prevodu Frana Albrehta. Režiser inž. B. Stupi. ca. OPERA Pri jutršnji uprizoritvi »Fausta« bo pel naslovno vlogo g- Banovec Ostala zasedba kakor v soboto. Premiera Verdijeve opere »Aida« bo konec tedna, in se bo tokrat pela v svoji celoti, brez vsakih črt in z razmeroma velikim ansamblom, tako da bodo vsi veliki nastopi, pred vsem v četrti sliki za naše razmere prav gotovo veličastni. Zasedi;a posameznih vlog je odlična. Režijo vodi prol. šest, nmzikalno vodstvo ima kapel-nik dr. Švara. šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota, 9.: Vzorni soprog. Premieru Nedelja. 10-: Vzorni soprog. Izvrstna Hopewoodova veseloigra »Vzorni soproge je zelo zabavna, duhovita in izvrstno naštudirana. V glavnih vlogah nastopijo: Baranova. Klavorova, Petrovčič, Hanžič, Košak. Režira Milan Košak. Prvo in drugo dejanje se vrši v salonu, tretje pa v spalnici pri Bartlettovih. Pikantna veseloigra je dosegla na vseh svetovnih odrih ogromen uspeh. Kdor se hoče izvrstno zabavati, naj poseti predstavo- Mariborsko gledališč« Sreda. 6. nojembra ob 20. uri: Zaprto. Četrtek. 7. novembra ob 20. uri: >Beneška noč«. Red A. H. E. VVerner: 39 nir.Ttiorslen hoče bol! Čez nekaj trenutkov je potrkal na vrata Reginine sobe- Prišla je in odprla- Široko je zastrmela vanj. «Gimter — Giinter — odkod prihajate ?» Skomignil je z rameni. — «Izpustili so me!» Molk zadrege je obvisel med njima. «Giinter — kaj ne — da niste storili tega dejanja ?> Vprašanje je zadrhtelo dekletu na ustnicah, kakor da bi ga trgal pridušen jok. "Kaj št« pa mislili, Regina?» «Kaj ste p amislili, Regina?» «Oh!» Zmajala je z glavo. «Ne, Gii/roter! Vedela sem, da ni mogoče -.. A. povejte mi — zakaj ste vzeli to strašno krivdo nase ? Ne morete si misliti, koliko gorja ste mi nakopali.» «Tega nisem hotel —» je prepaden za jecljal. «Niti na misel mi ni prišlo, da bi utegnili zdvomiti o meni.» «Saj nisem zdvomila, Giinter. Le ta strašna negotovost, ki ste me pustili v njej — a zdaj je spet vse dobro.» Oči so ji mokro bleščale, ko se je spet zagledala vanj Nobeden izmed njiju ne bi bil mogel povedati, kako se je zgodilo. Bilo jima je. kakor da bi ju nevidna moč tiščala drugega k drugemu- Ustnice so se jima strnile v dolg poljub, ob katerem sta pozabila sebe in ves svet. Čez nekaj časa se je Regina izvila. «Ali, Giinter — pri odprtih vratih!» Malce v zadregi se je nasmehnil in stopil za njo v sobo. Tam jo je spet privil k sebi in ji nežno pogledal v temne oči- «Regina — dekletce — ljubo moje!* Nič ni rekla, le blažen smehljaj ji je zakrožil okoli ust. Tedajci ga je prešinila misel, ki mu je vrnila zavest resničnosti. «Regina — odgovori mi zdaj na vprašanje, ki je morda usodnega pomena!* je mahoma zamrmral in jo nehote pobožal po roki. «Ko-misar na predsedstvu mi je rekel, da so dobili pravega storilca.* «Da!» mu je vneto segla v besedo. «In premisli — ta poročevalec ga je odkril!* «Buzz —?* Wessentin ni mogel uitajdti nasmeška. «Potean pa vendarle nisem prepričan, da .. .* «Pač, pač, Giinter!* Nenadna resnoba ji je pokrila obraz. «Policija je našla pri tistem človeku očetovo obleko in njegove papirje — in pa rjavo aktovko doktorja Fabriciusa! Buzz mi je prejle povedal.* «In — kdo je bil ?Jaffe —ali —?» «Arnster mu je ime.* «Arnster?* Wessentin je odskočfl. «Arnster? Ali, to je.. • Morda se pa motiš, Regima?* Začudeno je zrla na njegovo prepadenost- «Ne — Buzz mi je razločno povedal ime.* «Potem mora biiti že res.* Stisnil je ustnice in se spustil na bližnji stol. Dekle je plašno pristopilo k njemu. cGunter, kaj ti je?* «Nič — nič —» se je trudno pobranil. »Prosim, daj mi, da malce pomislim! Niti misliti sd ne moreš, kaj utegne pomeniti ta novica* Tesnoben molk je nastal. we9sentin je naslanjal giavo v desno dlan in krčevito premišljeval. Po neskončnih, težkih minutah je vstal. «Zdaj ti vsega tega še ne morem pojasniti, Regina! Res — ne morem!* Proseče jo je pogledal. c In — pred vsem moram najti sredstvo, da spravim tega A.rnsterja iz zapora! Morda bom moral povedati resnico — če ne pojde drugače Ali pa —* Obmolknil je in počasi krenil proti vra tom. «Lahko noč, Regina! Zdaj moram biti sam. da bom lahko premišljeval.* Prestrašeno ga je spremljala z očmi- Ta mah je s hlastnimi koraki planila k njemu «Giinter — tako misliš odati —?>. Nežno jo je potegnil k sebi in jo poljubil na ustnice. Nato ji je vprašujoče pogledal v obraz. «A dvomiti o meni n« smeš, Regina — nikoli ne — jeli, da ne boš ?» Pokimala je, s težavo zadržujoč solze. 6 Komisar Heintze je zmajial z glavo in zgrnil časnik, ki ga je pravkar še držal v rokah. «Zdaj so jeli tudd ti že poročati o Tharstenovem slučaju! In še, ko človek ne ve kod ne kam v tej zmešnjavi.* Vzdihnil je ter se obrnil k pisarju, ki je sedel za stransko mizico in si pripravljal spase. «Nikoli še nisem imel opravka s takšno zamotano reč jo, kakor je ta! Pri belem dnevu se dogodi na tega Američana atentat Ugrabi jo ga. Sum se obrne na žensko, ki je prišla z njiim iz Amerike. Telefonski razgovor, ki ga je slišal poročevalec, jo hudo obremenjuje- A baš ko bi jo morali zapreti, se obtoži tajnik izginulega, ki ni po mojem mnenju z vso reč jo v nekaki zvezi — obtoži se, da je edini krivec. In komaj smo ga dejali pod ključ, naletimo na tega čudnega Amaterja. ki popolnoma razbremenjuje weseentina in jemlje vse nase. Zoper njega imamo vsaj dokaze, da je imel pri Thorstenovem ugrab-ljenju prste vmes, a vendar — zdi se mi, da nas čaka presenečenje, ki utegne biti prijetno ali pa tudi ne! Zakaj Arnster noče povedati kraja, kjer ima Thorstena skritega? — česa se še nadeja od tega nezmiselnega skrivanja?* Hedntze je obmolknil in obupan skomignil z rameni- Videti je bilo, da mu je rasla ta zadeva nad glavo- Zamišljeno je segel v zabojček, ki je stal pred njim na pisalni mizi. po smotko. ji odgrizni! konček in jel brskati po žepih in iskati užigalic. Sredi tega iskanja je stopil v sobo redar, ki je drugače str?žil v predsohju. «Gospod komisar — tisti gospod je prišel!* »Spustite ga noter!* je med prvimi oblaki svoje smotke poKhaal komisar. «In zaetran Arnsterja veste, kako in kaj? Nu, potem je vse v redu!> isleei stroji Roboti v službi vsakdanjega življenja — Fotoelektrična stanica Decimeterski valovi '-♦rojni človek robot, prehaja iz carstva utopije polagoma v živo resničnost. Temu strojnemu človeku je namenjeno izvrševa 'i dela, ki bi jih zmogel drugače le z a m oni in čutili obdarjeni človek Alalen-tost rožo;nega je okrog njega in res se bsivijo z misli'O. da bi ga izkoriščali pred v-'jin tam. kjer bi živci živega človeka k i; lahko ou;x)v«daIi. n. pr. za vodstvo vojnih hrodo\ in torpednih letal v vojni, sploh pri delu. ki mu je zinisel uničevanje. Poleg takšnih -trojev pa imamo danes tudi druge, ki jim označba mislecih strojev nič mani ne leži. ki pa rabijo bolj nedolžnim svrham. Ti stroji temeljijo večinoma na fotoelektrični stanici.o kateri je danes že vsak lajik kolikor toliko poučen, saj je to tisti pripomoček, ki omogoča zvočni film s tem, da spreminja zvočne v svetlobne valove in narobe Toda svetlobna stanica deluje tudi v drugih področjih. Njena občutljivost, ki pričenja spodaj ob St)U0 tresljajih na sekundo in se končuje zgoraj pri poldrugem milijonu tresljaje (v televiziji), ji daje ogromno prednost pred človekom, ki funkcionira s svojimi čutili neprimerno počasneje in nezanesljive ;e. Svetlobna stanica ne deluje na dražljaje samo hitreje, temveč tudi bolje vidi. Človeško oko infrardečih in ultravioletnih žarkov ne dojema več, svetlobna stanica pa jih dojema in reagira nanje. Ta lastnost je omogočila njeno uporabo za apa- rature, ki naj zaščitijo kakšen prostor, kar je posebno važno za banke, muzeje in kaznilnice. Prekinitev nevidnega žarka, ki pada na svetlobno stanico, po telesu kakšnega nepoklicanega človeka ce Bel! In črni junaki Prvi umirajo za Mussolinija, drugi za črnega cesarja Frederico Philoe pdše iz Adds Abebe ko nec oktobra: Dr. Piere Remende je eden izmed Belgijcev v abesinski službi. Po poklicu je zdravnik. Dovolil mi je obskati vojni lažaret, kjer strežejo ranjencem bele in abesinske bolničarke. Beli in črni vojaki ležijo tam drug poleg drugega. Pred kratkim sovražniki, so se pred obličjem trpljenja in c?mrti zbližali n se zde kakor bratje. Na levi leži zelo mlad Italijan. Zdravnik pravi: >Dobil je dum-dum Preizkušnja za zakon Pariški zavod za nasvete ženinom in nevestam Pariški zavod za nasvete mladim zaročencem si je zastavil precej zanimivo nalogo. Ljudem, ki se hočejo poročiti, odgovarja ne samo na vprašanje, da-li so za zakonsko življenje sposobni, temveč tudi na vprašanje, da-li se sploh zlagajo drug z drugim. Način tega zakonskega posvetovanja je dedec: Zaročenca imajo na izpitu ločeno in se v tem času sploh ne smeta videti. Za vsakega posebe si zapišejo natančno njegove življenske podatke, ga zdravniško preiščejo, in sicer v telesnem in duševnem pogledu, potem prepustijo zaročenca mlademu dekletu, zaročenko pa mlademu možu Zavod ima tudi dva kluba, v katerih lahko zaročenca občujeta in kjer ju natančno opazujejo. Kadar spusti n. pr. zaročenec pepel cigarete na preprogo ali ne zapre vrat za sabo ali zagreši kakšno drugo nemarnost, dobi znak minusa v svojem seznamu. Zaročenko opazujejo seveda isto tako strogo, a ne sluti ničesar, da je lahko način, kako servira obed, odločilen za sodbo, ki jo bodo izrekli o njej. To opazovanje traja teden dni. Organi zavoda seveda ne skušajo odkrivati samo napak obeh zaročencev, temveč tudi njiju dobre lastnosti, samo da bi dobili čim natančnejši vpogled v njiju značaj in navad-?. Opazovanje, zdravniška preiskava, analiza pisave, osebne izpovedi in drugi pripomočki dado končno kolikor toliko zanesljivo sliko o obeh. Po preizkušnji zvesta za rezultat. V zadnjem času je zavod osnoval celo posebne tečaje, ki jim je namen zaročence vzgajati za zakon. V te tečaje radi zahajajo tisti, ki so pri izpitu »padli«. Pariški listi vedo povedati, da uživa zavod velik ugled in da se ga mladi ljudje radi poslužujejo. Škoda je ie ta. da so njegovi izpiti in tečaji precej dragi in prihajajo tedaj v poštev samo za imovitejše kroge- Novi jedilni vozovi V brzovlaMh, ki obratujejo na francoskih progah, dobiš sedaj novovrsten jedilni voz, ki predstavlja kombinacijo re-storana in bara. Ima namreč poleg običajnega jedilnega prostora še prostor z barom. Mednarodna družba jedilnih voz je postavila v promet dva tipa teh vozov, in sicer takšne, ki imajo v baru štiri sedeže, in takšne, ki nimajo sedežev. Na raznih progah francoskih državnih železnic so imeli zelo ugodne izkušnje tudi z bifenimi vozovi s kuhinjo, jedilno shrambo in preprostim jedilnim prostorom. Ti bifejni vozovi, ki zavzemajo samo polovico običajnega osebnega voza so za železniške uprave ekonomičnejši od težkih jedilnih voz. V njih dobe potniki preprosta in poceni jedila ter okrepčila. V kratkem izide v slovenskem prevodu EPOHALNA KNJIGA A B E S I N I J A Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30.—; vez. Din 40.—. Naroča se pri založbi »Dom«. Ljubljana igiena In galoše Gumasto obuvalo zahteva primerno previdnost Tu je našel zadnji mir in pokoj Uporabi-anje gumastega obuvala mnogi zavračajo. Baje pomehkuži človeka in je njegovemu zdravju škodljivo. Ti očitki ni-so brez podlage. Kdor je dolgo časa uporabljal takšno vrhnje obuvalo in ga potem nenadoma opusti, bo lahko opa-zil, da ga sedaj na mrzlih tleh zebe. dočim se to prej, ko gumastega obuvala še ni poznal, ni dogajalo. Kdor nosi gumaste čevlje le včasih, lahko ugotovi, da se mu no ge pri tem bolj pote nego drugače. Gumasto obuvalo ima tore; svoje nedo-statke. Toda ti nedostatki se dado zelo omejiti, tako da postanejo gumasti čevlji pri pravilni uporabi zdravju celo ko ristni. Čuvajo nam noge pred mrazom in vlago in so potem nuino potrebni vsem. ki so podvrženi prehladu. Ob mokrem vre. menu se obutev zelo umaže in velik de te umazanosti se potem navzlic vsemu čiščenju in brisanju prenese v stanovanjske in delovne prostore, kar gotovo ni brez pomena v zdravstvenem in estetskem oziru. Mnogi nosijo gumasto obutev prav iz tega razloga. Druge prednosti te obutve so nadalje te, da nam hoja telesa tako ne pretresa, da stopamo P° gladkih tleh varneje in da je končno tudi ropot pri ho;i vse manjši, česar nam tudi ni treba prebirati. Potrebno pa je, da gumasto obuvalo nosimo pravilno, pred vsem le v vlažnem vremenu. Pod nobenim pogojem ga tudi ne smemo nositi v sobah ali zakritih in toplejših prostorih, ker nam potem preveč zadržuje toploto v nogah. Ob vlažno roplem vremenu, ko se nam je tega zadrža-vanja telesne toplote bati že v naprej, moramo v galošali nositi lahke čevlje in nogavice. Tudi ostale nege nog ne smemo pozabiti, kajti gumasta obutev je vendarle samo pripomoček za silo. Končno še eno opazko: Galoše moramo tudi znotraj vedno čistiti, da nam izpolnijo tudi v pogledu snage higiensko na. logo- Umor Marije Farcasanu Morilec je madžarski dijak, ki je študiral v Curihu Krsto maršala Lyauteya, nesejo v katedralo t Casablanci Ponedeljsko »Jutro« je poročalo, da so v Švici prijeli morilca Rumunke Marije •Farcasanu, ki je postala žrtev roparskega napada v brzem vlaku Dunaj—Pariz blizai Admonta na štajerskem. Nasprotno s prvotno domnevo, da je storilec rumunski študent medicine Teodorescu, se je izkazalo, da je izvršil zločin 23 letni madžarski visokošolec Karel Strnsssr iz Budimpešte. Strasser je živel v Curihu. Ko so ga prijeli, je tajil umor, naposled pa je le priznaj, da je storilec. Marija Farcasanu se je vozila 29, septembra iz Bukarešte v Pariz. Med vožnjo brzega vlaka je stopil pri Admontu v njen kupe Strasser v trenutku, ko je stala na oblazinjenem sedežu ter je brskala po svojem kovčegu, ki je ležal v mreži kupeja. Morilec je pahnil žrtev skozi okno iz dre. večega vlaka. Potem je pograbil kovčeg z drragotina mi in 4000 franki ter se odstranil ne da bi ga kdo opazil. Peljal se je v Švico, kjer je spravil v promet razne ukradene predmete Med drugim je daroval svoji gospodinji kožuh umorjenke. To ga je slednjič izdalo. Te dni pa je prejel okrajni zdravnik v Liezenu dr- Kalloch, ki je obduciral truplo umorjene Marije Farcasanu. iz angleškega pristanišča Southamptona pismo, ki navaja docela nove sledove v tem zločinu. Vsebino pisma je sporočil zaradi tega pristojnemu preiskovalnemu sodniku, ta pa je obvestil o stvari leobenskega državnega tožilca dr. Skurskega. Pismo navaja zanimive podatke o pomagačih morilca. Preiskovalne oblasti si še niso na jasnem, če gre za resnično poročilo ali za mistifika-cijo, zato vsebine pisma še niso objavile. Umor na svatbi V Nagy Fugedu na Madžarskem se je te dni odigrala nenavadna ljubavna drama. 24 letni posestnik Nikolaj Juhasz je že dalj časa dvoril bogati 19 letni Doni Nagyjevi. Starši dekleta pa so prisilili hčer, da je odslovila Juhasza in vzela za moža drugega kmeta. Na svatbi se je Juhasz prikradel k oknu sobe, kjer so sva t je sedeli za pogrnjeno mizo ter je večkrat ustrelil na nevesto Pogodil jo je smrtno v glavo, nato se je ustrelil še sam. 300 letnica Antilov Francija bo v novembru proslavila 300-letnico, od kar je zasedla Antile in Francosko Gvajamo. Ob tej priliki bodo imeli v pariški Veliki operi sijajno slavnost. Na čelu odbora, ki pripravlja to proslavo, stoje žena francoskeea državnega pred-aečnika, žena ministrskega predsednika Lavala ter žene drugih ministrov. krogk) v trebuh. Revež!« Ranjenec neprestano stoka: s.Mama. mama-..« Vprašam ga italijanski, kaj bi rad. Odvrne mi s slabotnim glasom, da ne potrebuje ničesar. Toda njegove oči so žve in krasne, svetijo se, ko pravi: »če umrem, umrem za Duceja... A noi!« Poleg njega leži abesinski vojščak s smrtno rano na glcmi ki je vsa v obvezah. Očitno je mož slišal zadnje besede italijanskega vojaka, kajti za v pil je dve besedi: »H-aile Selassie...« Tako umi'rajo v A besi ni ja beli in črni junaki afriške vojne. Težka preizkušnja r.....- ■ Ra& uu^Ni, ki je o^-P^t. ua aoesinske-ga cesarja in se zatekel pod italijansko zaščito genergla de Bona, je postavljen, kakor poročajo iz Rima, pred zelo težko preizkušnjo. Italijansko vojaško poveljstvo je sklenilo zahtevati od rasia Gugse, naj dokaže s>v0io lojalnost s tem, da preišče abesinske postojanke okoli Makale s tisoč možmi. Podjetje, ki ga zahtevajo Italijani od odpadnika, je zelo tvegano. Na glavo odpadlega raea so namreč Abesinci razpisati i nagrado 50.0ve podmornice obsegajo po 250 t, imajo na površju brzino 14 vozlov in so oborožene s štirimi cevmi za borpede. Novost pri tej seriji pa je posebno zobato rezilo za mreže proti podmornicam ob ladijskem kljunu in tako zva-na ;skaka-joča žica.« nad stolpom, ki ji je namen odstranjeva-vi zaporne mreže in druge ovira ANEKDOTA Ko je Gustav Mahler v Pragi vodil skušnjo za neki simfonični koncert, mu je padla taktirka iz roke. Med tem ko se ie sklonil proti njej, je orkester izgubil orientacijo in v nekoliko sekundah je zavladala največja zmešnjava. Še preden je -Mahler zagrabil taktirko- je dvignil glavo in dejal godbenikom, potem ko je z znakom ustavil igranje: > Gospodje. izgubil sem taktirko, pa ne takta in glave«. VSAK DAN ENA »Mici, ne obešajte slik tako blizu skupaj. ta dva sta se smrtno sovražila, ao- OTidens Tegn«) kler sta živela«. Kulturni pregled Pogled v »Ljubljanski Zvon" Trojni avezek »Ljubljanskega Zvonac ki je iZšei te dni, odlikuje poleg zajetnega otK^ga uiuagovržena ZJvaUua ;n aktualna vesebuia. ovoani aiauek j« posvečen vprašanju, ki je za sedaj najvažnejši, v ue-k-um smislu osrednji problem slovenske Kulturne dejavnosti: namreč ustanovitvi Slovenske Akademije znanosti. Ivo Brnčič je vzel za motto znam Husov rek o resnici in razglablja s poglobljenimi in širokimi vidiki pomen, značaj in kulturno funkcijo pripravljajoče ®e Akademije kot nujne izpopolnitve vsega slovenskega kulturnega prizadevanja. Stoletnice smrti Matije čopa se spominja Zvon s Prešernovim epitafom, ki je natisnjen v izvirni pisavi, dalje z razpravo Toneta Sifrerja ;Cop in prešernov Krst pri Savici,t v kateri ugotavlja mladi slovenist nekatere nove izsledke svojega proučevanja in raziskovanja in s prispevkom univ. prof. dr. Kidriča »Paberki o čopu,« ki v marsičem izpopolnjuje Čopovo biografijo, kakor jo je pisec obdela; za SBL in posebej še osvetljuje vprašanje Čopove nagle smrti v Savi. Ob koncu je navedena tudi nova bibliografija o Čopu. Izmed razprav v tem zvezku omenjamo kritično življenjepismo študijo Bratka Krefta o pokojuem cir. Henriku Tumi. Pisec je nedvomno znatno prispeval k osvetlitvi te originalne osebnosti iz vrst slovenskega socializma. Preveč dogmati/euo pa se zdi piščevo stališče nasproti nekaterim idealističnim sestavinam v Tumo-vem svetovnem nazoru. T uma pač ni bi: poosebljam logični sistem, izoblikovan do zadnjih koasekvenc po zahtevah neke ideo" logije. Kot samostojen mislec se ni oziral na. pravoverno ekseigezo Mfl.rxovlh spisov, marveč si je marsikaj po 6voje razlagal. Ni bil papirnat ideolog, marveč živ človek, a živ človek ni nikdar stoodstoten materialist aLi stoodstoten idealist; med tema dvema filozofskima shemama so mo" geči nešteti osebni prehodi in odtenki, in samo dogmatiki hočejo osebnosti »usmeriti« v opravo veren: ideološki sistem. Tumi je bil marksizem okvir in k večjemu še metoda, ne pa dogma z »nezmotljivo« eksegezo, ki ima da.nes toliko marksističnih j. teologov.« Dejstvo, da ni maral »Gleichschailtung,« četudi naj bi bila historično materialistična, je samo znak njegove resnične svobodoumnosti. Med članki v borgisiu je treba posebej omeniti Ive Brnčiča poročilo o Krleževi knjigi »Evropa dtanasj z navdiušenim priznanjem novemu delu avtorja >G-lemba-jevih.« Pohvala je v glavnem zaslužena, sci^i to je resnično živa knjiga: aktualna, bojevita, osebna, polna polemičnega netiva, pravična v patosu svoje vere v človeka in napredek, subjektivna in celo krivična v vrednotenju nasprotnih pojavov; po formi esejistična ali pamfletistična. a na nobeni strani primerna za f H is tre in druge ljudi, ki se boje osebnih mnenj. — Dr. K. Dobida podrobno razsla.blja o po-miladin.siki razstavi slovenskih likovnih umetnikov. Tone Seliškar pa načelno raz- Paberki Neki list poroča, da je mednarodni mirovni proglas PEN kluba podpisal v imenu zagrebškega kluba Ivan Mažurani6. Ker je Ivan Mažuranič umrl že l. 18%., je mogel »podpisati« najnovejši proglas PEN samo na spiritistični seansi, kar je vsekako nov pojav v zgodovini PEN klubov. Praška »Slavische Rundschau« navaja iz 6. številke letošnjega »Ljubljanskega zvona« razpravo dr. Fr. Kidriča »Die letzte Klo-sterzelle Prešerns« Ta naslov nas je moč. n o presenetil, saj bi pomenil prevrat v vsem prešernoslovju. a vedeli smo zatrdno, da prof. Kidrič ni pisal o Prešernovi samostanski celici, marveč o poslednji Prešernovi Lavri. Sodelavec slavistične revije, ki je sestavljal bibliografijo, najbrž boljše pozna rusko LAVRO kakor pa Petrarcovo Lauro. Habent sua fata... ★ »Ljubljanski Zvon« beleži: »Marinetti, član PEN klubi«, mednarodne pacifistične organizacije pisateljev, je pozval vse italijanske kulturne delavce, da bi prijeli v Abesiniji za puške.« Zapiski O krizi sodobne civilizacije razpravlja publicist in esejist B. Radica v najnovejšem zvezku zagrebške j-Nove Evrope i. »Kriza je u oskudici glava. In onde gde one postaje, vulgarno telo Evrope protivi se da ih postavi na svoje truplo. Rim i Atinu ubili su principi; današnju Evropu ubija čovek, u koliko ne može da sledi progres svoje v last i te civilizacije;. Ta človek je po definiciji Ortege y Gasseta, ki j0 Radiica sprejema, »človek — masa«. Množestven človek, ta malik našega časa, ubija civilizacijo, ki ga je ustvarila. . . Sicer prinaša --Nova Evropa«; v oktobgr-skem zvezku nadaljevanje ankete o vprašanju naše notranje politike in S. P. Po®t-nikova pregled nemških publikacij o Rusiji. Zveza ruskih književnikov in novinarjev 6 sedežem v Beogradu je minule dni praznovala desetletnico obstoja Predsednik zveze je znani publicist A. Ksjunin. Na proslavi je med drugim govoril tudi pevec šaljapin. Grazia" v smbskem prevodu. Znameniti spis španskega jezuita Graziana, ki ga je filozof Arthur Schopenhauer prevel v nemščino z naslovom tGrazians Haindorakek, je pravkar izšel v drugi, predelani srbski izdaji z naslovom »Vrelo mudrosti ili pravila za života v prevodu in izdaji dr. živ-ka Nježiča, predsednika upravnega sodišča v Sarajevu. Nemški roman z motivom iz Julijskih Alp. Založba Phjlipp Reclam jun. v Lip. ekem je pravkar izdala roman Gustava Renkerja >Funf Manner bauen ..einen Wegr. Juliju Kugyju, >mojstru JuMjskib Alp*, posvečena knjiga se dogaja večidel na italijanski strarni Julijskih Alp. na me ji Avstrije. Italije ln Jugoslavije in slika ueodo petorice gorskih vodnikov. H knjir prav4;a o razstavi slovenskega lika v Zagrebu. Marijan Lipovšek je prispeval članek >Soeialno poslanstvo Glasbe,^ v katerem razvija zanimive in vzpodbudne načelne poglede ua iunkcionaiui pomen glasbe, t. j. na njen odnos do družbe (naroda, človeštva). Kritični pregled slovenski" dram v prejšnji sezoni podaja vvo Grahor. češki pesnik in kritik Rajmund Habfina seznanja čitateLje s češkim esejem, zlasti z njegovima vrhoma:. Saldo in Bfezino. Nov svet nam odpira izvirni prispevek N Bachtina »Otroško gledališče v Rusiji« — svet, ki nedvomno kaže zanimive pojave in uspehe, kakorkoli jih sicer vrednotimo' Liriko zastopajo v tem »tolstem« zvezku, kakor bi rekli Rusi, Miran Jarc, Jifi VVolker, Božo Vodušek in Vida Tauferje-va. Jarčeve pesmi presenečajo, ker kažejo otipljivo vidni prelom z njegovo pesniško preteklostjo ^Hlapec Andrej« in pesem o družbi* sta ne le po vsebini, marveč tudi po obliki, po svojem kar kričečem realizmu in preprosti dikciji živ kontrast Jarčevi prejšnji liriki in pričujeta o zanimivi literarni metamorfozi tega pesnika Voduškova soneta izzvenevata v ironijo m »Dobrohotni nasvet« celo v cinizem. (»Zato so tudi v naši domovin' — vsi brihtn; psi pravilnega duha _ in varno cepljeni proti steklini«). Tudi Vida Tauferjeva je s »Krivdo« plačala svoj lirični tribut današnji socialni problematiki. Mile Klopčič je ob sodelovanj" V. Zor-zuta lepo po&lovenil dve znameniti balad: prezgodaj umrlega vodilnega pesnik; ■■■■ ške povojne generacije Jifija Wolkerja (»0 kur.jačevih očeh«, O nerojenem otro-kuc). 'Leposlovje: Nadaljnje se roman Antona InSoliča »Zemlja in ljudje.« ki bo o njem beseda ob koncu prvega dela. Ivan Potrč je prispevni zaniuin odlomek iz romana z naslovom »Malečkin Karlekc: fragment, ki vzbuja slast po celoti. Ivo Grahor je zastopan z novelo »Dva grenadirja« V rubriki Kritika je ob-avljen prvi de! obsežne ocene Slodnjakovega »Pregleda slovenskega slovstva.« ž »njo 6e Stanko Janež dostojno pridružuje Logarju in Le-giši, ki sta doslej najobširneje razčlenjevala in ocen|evala to delo. Vse kritike priča;o o trdni metodični pripravljenosti naših slavenistov. Andirej Budal ocenjuje Bevkovo >Hudo uro«, dr. Fr. Sturai pa filološko razglablja Ocvirkov prevod Gi-deovih »Vatikanskih ječ«. Urednik Ljubljanskega Zvona Juš Kozak polemizira z dr. Glonarjiem zastran kritike »Ljudi na Bor sni. ar .Tuš Kozak obračunava v »Glo*k s pisateljem M. Javornikom in njegovim: socialno-političnimi ide:ami. pri čemer označuje s svojega zrelišča tudi vse katoliško mladinsko gibanje in njegovo zavisnost od kaitoliške akcije. Fr. Bradač piše o Martiailu in objavlja prevod nekaterih njegovih epigramov. Drobiž vsebuje Bračičevo beležko o Simonu Jenku, zapisefc o^pisarteljski^ kon^ grešnih in n'ih odnosi do sonW* vp?jr* šanj, nekrolog Barbus«eu in Radu želez-niku. beležko o Peruškovi umetnostni šo!i v Clevelandu i. dr. —o gi se ob priliki še vrnemo z daljšim poročilom. Boris Poplavskij. V Parizu je umrl tragične smrti ruski pesnik Boris Poplavskij, ena največjih nad ruske emigrantske literature. V Pariz je prispel kot 16 letni deček iu se je tu izoblikoval pod franco skimi vplivi. Njegova pesniška vzornika sta bila Rimbaud in Gullaume ApoUinai-re. Poplavskij je bil izredno nadarjen in prav tako izredno izobražen pesnik, ki je skušal združiti v svojem delu najžiahtnej-šo rusko in zapadnjaško tradicijo, ne da bi pri tem zatajil naravni in globoki smisel mladega človeka za vse, kar je sodobnega, kipečega in vznemirljivega v meglah sedanjosti. Izdal je zbirko pesmi »Zastave«, ki sodi med najboljše v ruski litera-turi izven Rusije in roman jApoUon Be-zobrazov«. Z njim je ugasnil talent, ki je obetal več kakor množice dirugih. Poplavskij je bil star šele 32 let. Ivan Olbracht na indeksu. Berlinski »BorsenbLatt« poroča, da je nemška vlada prepovedala vse spise češkega pisatelja Ivaov po obsegu neko liko skromnejše kot so bila banovinska prvenstva v zadnjih letih, vendar ie njegov značaj prav tokrat toliko večji, ker so tekmovali* izključno samo slovenski igrači in je izid pokazal realno sliko naših moči. Prvenstva so se udeležili 'jubljanski klubi Hermes, Ilirija in Korotan ter ISSK Maribor iz Maribora Na startu je bilo vsega skupaj 47 tekmovalk in tekmovalcev, ki so tekmovali v 7 disciplinah Zmagovalci v po-edinih disciplinah so prejeli lepe nagrade, tako moštvo Hermesa prehodni pokal tt. Drucker iz Zagreba, prvak Marinko pokal Hermesa, ostali pa darila tt. Spectrum in vodstva Hermesa. Zmagovito moštvo Hermesa je nastopilo v postavi Marinko. Horvat, DroVenik, Dji-novski, Kosmina. Glavna zapreka so jim bili enakovredni Hirijahi; katere so premagali šele po trdem' boju tesno s 5:4. V ilitijanskeni moštvu, ki so ga tvorili Weiss-baeher, žiža, Geržinič, Lazar in Uernov-šek, smo pogrešali Nagy-a, ki bi morda bistveno vplival na rezultat, potem ko ie Geržinič povsem odpovedal. Odločitev je padla šele v zadnji partiji po stanju 4 • 4 z zmago Djinovskega nad Geržiničem. I'ako eno kot drugo moštvo sta zbrali, v svoji sredi izvrstne moči, ki bi skupaj predstavljali gotovo najjačjo mestno reprezentanco v državi. Kakor se je vodila ogorčena borba za prvo mesto, tako se je vnela borba tudi za poslednje, kjer je uspelo Korotanu potisniti handieapirano moštvo ISSK Maribora prav tako z rezultatom 5 :4 na četrto mesto Dasi so igrači Korotana in Maribora veliko razliko podlegli obema prvoplasi ranima moštvoma, se je vendar opazil njih izdatni napredek. Med finalisti singla gospodov sta zelo iz-uenadila nadarjeni Kosmina ter Geržinič, ki sta izločila že v predkolih prvi Weissba-cherja (to pot že drutrič!) drugi pa Horvata. Finale sam zaradi tega ni nudil one velike borbe, ki bi se s sodelovanjem NVeissba-cherja in Horvata mogla pričakovati, ker je bil Marinko daleko nadmočen ostalim finalistom. Slednji je s samimi S : 0 zmagami ponovil svoj uspeh, ki ga je dosegel v fan-čevu ter postal tudi prvak dravske banovine žiža. bi mu mogel s svojo prefinjeno igro edini ogroziti naslov, a je v odločitvah premalo |x)gumen. Svojo malodušnost v končnih fazah turnirjev bo odpravil le s temeljitim treningom, katerega golovo zanemarja. Kosmini je odprta najlepša bodočuost, ker ima vse sposobnosti za velikega igrača. Geržinič ie bil v singlu nekoliko boljši in spada še vedno med naše najboljše predstavnike table teniškega športa. Končni rezultat je bil naslednji: 1. Marinko Maks (Hermes)), 2 žiža Pero (Ilirija), 3. Kosmina Josip (Hermes), 4 Geržinič Leo (Ilirija). Double gospodov je bila zopet zadeva ili-rijanskega para Žiza-Nagy, kateremu so olajšali pot do zmage ambicijozni pari Der-novšek-Puterle ter Lazar-Kosmina, ki so že v prvih kolih izločili jačje kombinacije, kakor NVeissbacher-Geržinič ter Horvat- Ma-j rinko V finalu sta žiža in Nagy težko, toda i povsem zasluženo premagala ilirijansko-hermežanski par Lazar-Kosmina z rezultatom 3:2. Med številnimi juniorji sta se prerila do končnih l«orb Senekovič (Maribor) in Lazar (Ilirija). Slednji še ni izgladil svojega stila ter je moral kapitulirati izredni defenziv-nosti Senekoviča, ki povsem sledi nevšečni igri Nikice Maksimoviča. Mariborčan je igral domala vse partije nad dve uri. Tretje in četrto mesto sta si delila Zornada P. in Grtec (oba Heruies). Damsko prvenstvo si je sigurno osvojila gdč. Ljerka Tavčarjeva (Ilirija), ki z odsotnostjo Gerži ni če ve in Dečmanove ni imela prave konkurence. Ga. Kononenko (Hermes) napreduje počasi, toda solidno ter je mimo Ilirijank že danes med prvimi v naši državi. Sestri Babič sta novinki, ki bosta v sredi naših odličnih tekmovalk gotovo hitro napredovali. V mixed doublu sta bila prva ga- Kononenko in Djinovski (Hermes) pred parom Z~r:..;da (tudi Hermes). Gdč. Tavčarji va bi se z rutiniranejšim partnerjem naj-brže tudi v tej disciplini vidno plasirala. Turnir, ki je bil uvoden za letošnjo sezono. je predvsem pokazal velik napredek mlajših igračev, ki v velikem številu silijo v ospredje ter obetajo kmalu zamenjati njihove učitelje — sedanie naše prvake. To je zdrava posledica vsakega športnega gibanja, a prav posebno table teniškega, ki ravno v tem pokazuje svojo veliko živ-ljeiisko sUo. Zbor lahkoatletskih sodnikov JLAS. Sodniškim kandidatom se sporoča, da se bo teoretski izpit vršil v petek 8. t. m. v mali posebni sobi restavracije Slamič, praktični izpit pa v soboto 9. in v nedeljo 1K Prinorja. Pred izp:-tom se mora položiti predpisana izjava, kakor tudi prijavnine. Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo 10. novembra cross-countrv v treh kategorijah. Za 14 do 16 letne na progi 2 km. za 16. do 18 letne na progi 3 km in za nad 18 letne samo verificirane smučarje na progi 5 km. Start in cilj pri gostilni Strelišče pod Rožnikom. V vsaki kategoriji prejmejo prvi trije diplome. Start ob 10.30. Prijave brez prijavnine pri g. Kiirnerju v trgovini Goreč do sobote ob 16. in na startu do pol ure pred pričetkc.m. Za klubove tekmovalce je udeležba obvezna. Obenem se opozarjajo ponovno vsi tekmovalci, da se vrše gmnastične vaje redno vsak torek in četrtek ob 18.30 do 19 30 v telovadnici klasične gmnazije. Obenem ponovno opozarja vse smučarje, da se bodo vršile vsak petek od 18.30 do 19.30 gimnastične vaje za dame in gospode, člane in članice. Pričetek 8. novembra v telovadnici k'asične gimnazije v Tomanovi ulici. LTde!ežba popolnoma brezp'ačna. Nogomet v Ptuiu. V nedeljo sta se po. skuvla v nogometni tekmi v Ptuju domači klub »Drava« in SK Lendava Igra je bila vseskozi zelo zanimiva in napeta. Končni rezultat je bil 1:4 v korist SK Lendava „Ribe so pojedle malarijo" Uspešno pobijanje malarije v Hercegovini Mostar, 4. novembra. Še pred 5 leti je malarija v pravem pomenu besede pustošila po Hercegovini, zdaj pa se lahko reče, da je že ubita nevarna sila te bolezni. Največ zaslug pri uspemem pobijanju malarije ima Dom narodnega zdravja v Mostar ju. Nekdaj je bilo v mostarskem in ljubuškem srezu na leto po 2.000 malaričnih bolnikov, lani pa so jih našteli v obeh srezih samo se 85. Letos je zdravniška komisija na vsem področju mostarskega Doma zdravja ugotovila samo še 36 primerov malarije. Uspešno pobijanje nevarne bolezni nam jamči, da se bo v nekaj letih po Hercegovini samo še govorilo o malariji kakor o kakšni srečno prestali nesreči. Značilno je tudi to, da baš v onih krajih, kjer je nekdaj malarija na vso moč razsajala, ni bilo novih obolenj. V borbi proti malariji so ljudje iznašli nekaj odličnih sredstev, kakor n. pr. petro--hzacijo močvirij- ter razne načine mehaničnega uničevanja komarjev, ki prenašajo malarijo. Pri vseh teh sredstvih, ki zahtevajo dosti truda in stroškov, pa ne smemo pozabiti na prijatelje im zaveznike, ki jih ima človek med živalstvom. Kot najboljše pro-timalariono sredstvo v Hercegovini so se iz- kazale ribice, znane pod imenom gnmbustje. Ti čuvaji zdravja so doma iz severne Amerike. Prvi poizkus udomačen j a gambu-sij v vodah in močvirjih Hercegovine je bil izvršen leta 1920, a ni imel pravega uspeha. Leta 1931 pa je mostarski Dom zdravja veliko število gambusij, naročenih iz Italije, zaplodil v rečici Bunici, nedaleč' od Mostarja in potem tudi v drugih vodah. ob katerih je kar mrgolelo komarjev, ki prenašajo malarijo. Tudi letos so zaiplodili v hercegovskih vodah preko 8.000 gambusij. Te male ribe so se po zaslugi dr. Sfarčiča že od leta 1923 uspešno udejstvovale pri pobijanju malarije v Dalmaciji. Prenesene so bile naj/prej v Trogir iz Španije. Gam-busije uničijo velike količine komarjev in ličink ter se same razplodijo po vodah, ob katerih se širi komarska zalega. Koristne ribe, o katerih že preprosto ljudstvo govori, »da jedo malarijo«, pri udomačenju ne povzročajo posebnih stroškov in truda, važno pra je tudi to, da so zelo odporne proti visoki in nizki temperaturi. V Domu narodnega zdravja so gambusije to zimo preživele v vodi, ki je bila na površini po nekaj dni zamrznjena. Iz življenja na dezelr GORENJI LOGATEC. V nedeljo so nas naši fantje in dekleta prav iznenadili z uprizoritvijo igre »TESTAMENT«. Že obsežna snov z raznimi zapletljaji zahteva od igralcev mnogo rutine, požrtvovalnosti in truda. Vsemu temu pa so bili igralci kos. Posebno so nam ugajali Topolščak Miklavž v osebi br. Urbasa Milana, Marjana v osebi s. Godinove Julke, Metka v osebi s- Gostiševe Mice, bebec Tina v osebi Mivška Vinka, prav posebno pa Tomaž Omahne v osebi br. Oblaka Janeza. Tujec v osebi br. Nagodeta Jožka je bil prav posrečen in so skratka vsi igralci in igralke bili deležni pohvale od občinstva. S testamentom se je otvorila zimska sezona sokolskih prireditev. Naši pridni igralci se pripravljajo za nadaljnje nastope. ZIDANI MOST. Pred kratkim je bil premeščen iz Zagorja prometni uradnik g. Franc Arhar. Športniki ga poznajo kot izvrstnega sodnika pri nogometnih tekmah. Radeški športniki ga toplo pozdravljajo in žele, da bi čimbolj navezal stike svojega smrtnega udejstvovanja na Radeški športni klub. Želimo mu vse najboljše na novem sldžbenein mestu. Važna odločba o taksah v siromaskih zadevah Čeprav je novi zakon o sodnih taksah z dne 30. maja 1. 193,'). v veljavi, in sicer v kazenskih zadevah že od 1. julija 1- 1931.).. v civilnih pa od 1. aprila 1. 1933., vladajo v poedinih primerih pri raznih sodiščih še zmerom nesoglasja in neenakosti glede taksne oprostitve v siromaških zadevali. 1 a-ko so na primer do zadnjega časa polira-la nekatera sodišča od zastopnikov kolko-vino tudi za pooblastila v onih rečeh v katerih je imela stranka siromaško pravico, čeprav taksni zakon tozadevno v določilu. člena 8.. odstavka 4., še precej jasno določuje učinek priznanja siromaške pnvi-ce. Tozadevno zakonsko določilo se ulasi dobesedno takole: »Učinek priznanja siromaške pravice se začne 'onega dne. ko se izroči sodišču prošnja s potrdilom o imovinskem stanju, ter velja za vse spise, vsa dejanja in vse listine, ki je nastala zanje po predpisu člena 2, tega zakona taksna obveznost tega dne in pozneje.« Na pritožbo, ki jo je vložil neki zastopnik zoper plačilni nalog, s katerim mu je davčno obiastvo radi neplačila takse za pooblastilo, ki je bilo priloženo sodni /logi za oprostitev taks ua podlagi uverenja o imovinskem stanju, predpisalo redno tikso in kazensko takso z dvakratnim poviškom. je izdala sedaj finančna direkciia v Ljubljani važno odločbo. « katero je točno pojasnjeno. da velja taksna prostost ludi za pooblastila, ki jih izstavljajo in podpisu- jejo stranke odvetnikom in drugim zastopnikom. toda le pod pogojeni, da je pooblastilo izstavljeno in podpisano šele istega dne. ko se vloži pri sodišču prošnja za priznan je siromaške pravice, čeprav se taka prošnja reši od sodišča šele s poznejšim datumom. Taksna obveznost za pooblastilo nastane takoj 'ob podpisu in izstavitvi pooblastila. Zaradi tega je treba pazili na to, da je prošnja za siromaško pravo vložena takoj isti dan, ko je podpisano pooblastilo, ker §ieer podleži taksi, ki znaša za specialno 10 Din, za splošno pa 20 Din; od enega podpisnika, kar je za današnjerazmere precej visoko. Ker mora biti uverenje o; imovinskem stanju, ki je potrebno ^zaf do-' seso siromaške pravice, ako se ga posluži oseba, ki ni samostojen gospodar, nego l&si-romašen viničar ali, najemnik' potrjeno in podpisano razen od ;gos]>odaria ~ tudi od Rri-stojne obči n e» nadalje' davčne' uprave in sroskega naSelstva. in. tra*ja v\ več'? prime-; rih nekaj tefihov, preden obkroži to pot, je jasno, da s«' s tem rešitev zadev znatno zavleče' Zaradi tega se poslužujejo posebno v sodnih zadevah siromaške pravice le liajsiromašuejše stranke, ki nimajo denarja za ogromne takse. Toliko važnejša je torej predmetna odločba finančnei (direkcije. ker je naposled s točfio interpretacijo taksnega zakona v pogledu siromaške pravice podana tudi olajšava v prid siromaš-nejsim slojem RADIO Sre^a 6- novembra Ljubljana 12: Ha:monisti na ploščah_ — 12.43: Vreme, poročila — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: \ reme. borza. — 18: Otroška ura. — 18.40: Sueški prekop (g. R. Dos tal). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Ljubljanske opere. V 1. ocVnoru: pojasnila k prenosu, v 2. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored. Beograd 16.20: Koncert orkestra- — 20: Godalni kvartet. — 20.30: Pesmi. — 21.20: Plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — 22-15: Plesna muzika. — Praga 19.25: Zborovsko petje. 20.30: Zvočna igre. — Varšava 20: Mešan program. — 21: Chopinove klavir-ke skladbe. — 22: Lahka in plesna muzika- — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Operne melodije. — 16.50: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25; Prenos opere »Vesele žene windsorske«. — 22.30: Komorni orkester- — 23.15: Nadaljevanje koncerta. — 24: Dunajska glasba. — Berlin 19: Moderna glasba. — 20.15: Zvočna igra. — 20.45: Orkester in solisti. — 22.30: Ples. Četrtek, 7. novembra Ljubljana 12: Kino orgle na ploščah — 12.45: Čas, poročila — 13: Vreme, spored, obvestila — 13-15: Simfonične pesnitve na ploščah — 14: Vreme, borza — 18: Operne arije poje ga. Pina Kobalova s sprem-Ijevanjem Radio orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Beograda — 22: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Vesela, godba (Radio orkester). Beograd 17: Pesmi — 20: Koncert Beethovnove glasbe (igra godba kraljeve garde). 22.25: Plošče. — Zagreb 12.10: Plošče — 17.15: Nordijska glasba. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Narodne pesmi. — Praga 19.25: Prenos opere »Boris Godu. nov« iz Brna. — Varšava 20: Lahka gla-šba. _ 21: Zvočna igra — 21.35: Poljske pesmi. — 22: Ples. — Dnnaj 12: Orkester I6.05:1 Šeethonove sonate — 17.20: Koncertna ura. — 19.20: Pet let šlagerjev — 20: Dramski večer. — 22.10: Koncert Orkestra — 23.45: Ples. — Berlin 19: Orkester. — 20.10: Miilockerjeva opereta »Gasparone«. — 22.30: Lahka godba. — 'Mttnchen 19: Koncert oricestra — 20.10: Prenos iz Stuttgarta _ 23: Sachsejev ora-torij »Jutroc. — Stnttgart 20-10: Evropska glasba pred Mozartom — 21: Zvočna igra — 22.30: t* Berftna — 24: Koncert ruske glasbe. — Rim 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Operni večer. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.—. za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Matioglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Df|| odgovor, priložite 3*" v t—af^Vah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni o^tfdsk »Jutra", Ljubljana. Slilibo dobi Beseda 1 Din davek * Din. */t litra ali dajanje sadova 5 Din. Nalmanjil T nese k 17 Din. Frizerko peifektno posebno v vodni ondulaciji, sprejmem takoj. Jurij S imuna o, brivec Kranj. 34J01-1 Kmečko dekle sprejmem takoj ali s 15. t. m. Pošteno in priduo Trpljenja ni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pol »Kmetija«. 24478-1 Mlado natakarico čedno ra veselo, »prejmem. Ponudbe pod »Prijazna« na oni. odd. Jutro. 34573-1 Mlinarski pomočnik riob: službo. Ljubljana. Vič 2G. 34572-1 (Daienc* (/ie) 2 dobra čevljarska pomočnika ra>>tm takoj za zbito in Šivano delo. TIrara in stano-v«mj« v hiši. Rozman Peter, >n. Duplje ti, p. Tržič. 2 i.*)S-l Natakarico t nekoliko kavcije, iščem. N. zjutraj do 2. [»opoldne. K. slov v vst-h poslovalnicah Jntra. 34r»47-l Poziv! Vsi rvezposein* trgovski nastavijenci. potniki in zastopniki javite takoj Vaš naslov na ogl. odi. J Titi pod značko >Kruh«. — Eksistenca za vse. 3*5464 Beseda I Din. davek 3 Dlo-za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Fant ki Je dovršil ljudsko Šolo z dobrim šoLsklm spri čevalom, • In iz poštene hiše. želi takoj vstopiti v učenje v trgovino mešanega blaga Rudolf Strmeckij. Bizeijsko. 24371-44 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za 5if'0 ali dajanje na*K va 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Potnika snrejme stara renomirana vinska veletrgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljutomerčau«. 345>S-5 Živali Beseda 1 Din, davek S Din, za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Oin. Pes črna doga, sliši na ini« Boroj se je izgubil. Najditelj naj ga izroči Rožna dolina, costa IV. št. 14. 34138--27 Jahalnega konja (kobilo) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24566-27 Potnika za Slovenijo, strokovnjaka tekstilne stroke, ki po-tujo z avtomobilom, išče za takoj tek-tilna tovarna. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. ^PradaHn^ Beseda ' Din, lavek 1 Din. za Šifro aH dajanje naclova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Huhertus nepremofcijiv. moški In •lemski ZjU. Din. otroški b kapuco 145. Din. ireneh coa th. impregmran Mino Din. pumpaj-oe od Din *8. naprej. dobite jin PRF.SKKRJU, Sv tra cesta 14. Sla Berkel tehtnico v do-brera stanju, prodam. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 31527-6 ETmrm Besede 1 Din. Javek ' Din. za šifro ali daianje -.aslova i Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Limuzina 5 w=dežna, Amerikanec, krasno lakiran, kakor nov poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34557-10 Perf elitna kuharica ki govori tudi nemško, do-fci takoj mesto. Predstaviti es je pri Kriedrich Lff-}*", Celje, Koienčeva ulica št-. 4. 34563-1 V»ak- be«eda 50 oar; davek Dia. u dajanje naslova 5 Din. lai manjši tnesek 12 Din. Natakarica #tara 2J let, zelo prikup-Ijiva. vajena gostov in dela, želi službe takoj ali s 15. 1000—2000 Mu kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri-kupljiva«. Osamljena gospodična V mi je umrla mama. skednjih let, zdrava, visoka i>ostave. vesele narave, čiste pr-et-efeln^tri, sposobna v«efra domačega frospoJinj-stva, iščem slnfbe jvri 50 do 61 let starem. boljšem gospodu. Cenj. ponudbe na url. odd. Jutra pod »Varčna«. &4664-2 Katera starejša dobrosrčna dama bi hotela vzeti kot pomoč v gospodinjstvu mlado, pridno gospo z 8 mesecev rtarim fantkom? Ure brezplačno. Najraje izven LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vedno hvaležna«. 24374-2 Knjigovodja vešč slovenske, italijanske, španske, deloma nemške. hrvatske korespondence. želi službo pri ekspertni ali slični dražbi. Ponudbe na podružnico Jutra M ari bor pod »Natančen«. 31561-2 Lepo kaseto /a jedilni pribor in omaro za obleko prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34534-6 Beseda I Din. lavek S P'i. z? šifro ali taianje naslova 5 Din. Najmanjji znesek 17 Dia Kupimo dobro ohranjeno pisalno mizo in visoko pisarniško omaro z rolojem. Ponudbe pod »Pisalna mi« a štev. 1935« z navedbo cone na ogl. odd. Jutra. . 24560-7 Stare plinske cevi kupim. 500 m dolžine, 2 coli ali 1V2 cele premera. Ponudbe s ce.no na Matko Pečar, stavbenik, Sevnica ob Savi. 34536-7 Kupim takoj več rabljenih sodov od 300 do 4(10 it. za vino. Jus. Kirbiš, Celje. 24f>67-7 Beseda I Din davek 1 C za Šifro ali daianje naslova 5 Din NaimaniSI znesek 17 In. Šivalni stroj poobm oskrba« na ogl. odd. Jutra. 34559-33 Gospodično sprejmem na stanovanje, z zajtrkom ali vso os-krbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutna. 24533-33 Stanovanje trisobno, oddamo takoj v Gosposki Mil za 300 Din. Zgiasiti se pri hišniku. 31560-21 Sončno stanovanje dveh velikih sob s priti-klinami, z vsem komfor-tom, bliTn diame, oddam 1. februarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 94556-31 Stanovanje oddamo na Celovški cesti št. 78. obstoječe i t 1 sobe im kuhinje. Vprašati isto-tam med 2. in 3. uro. 211K6-31 Sobo cvent. tudi s kuhinjo, oddam mirni osebi za takoj. Poizve se v mlekarni, Tr-ža-ška cesta 38. 31550-23 Razno Beseda 1 Oin. davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Dia. Naimanjši taesek I? Dia. Pi&ite Se danes! OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po * povzetju »Paket serija B/2« s vsebino moškega, ženskega, namiznega, pastelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj m zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »»Kosmos«« razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn itARIBOR, Dvoratto-va cesta 1. Sobe išče Beseda ' Din lavek 3 Din n Iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Oi a. Opremljeno sobo manjšo, event, s souporabo kuhinje, iščem za takoj. Ponudbe pod ».Poceni« na ogl. odd. Jutra. 34w76-33a OSTANKI. PAKET A. vsebuje pristnobarvno fino zimsko blago (flane-le) ostanke po 2.50 -4.50 metrov v različnih vzorcih, skupaj 17 do 18 metrov. — Cena celega paketa samo Din 115.—. — PAKET C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flanel), zimski cvirnati bar-hent za eno obleko in ostanek finega blaga za eno žensko obleko. Skupno samo Din 135.—. — — Pišite takoj, kateri paket rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. — Tekstil Slavija — Maribor, Kralja Petra trg 4. «00 vedno mlad nasmeh Lepi in zdravi zobje »o jasen znak mladosti lica! V interesu Vašega zdravja in Vaše lepote je potrebno, da negujete svoje zobe z v po rabo izdelka GIBBS, ki dosega že desetletja popolne uspehe. MILO ali PASTA za zobe GIBBS čisti temeljito zobe na znanstven način, tako da postanejo zobje popolnoma beli in svetli, ne da bi bili pri tem tudi najmanj poškodovanL Zapomnite si! MILO IN PASTA ZA ZOBE lavno zastopstvo za Jugoslavijo Hinko Maver in drug, Zagreb Beseda 1 Din lavek 1 Din ca iifro aH dajanje naslova Din Najmanjši zoesek 17 Ola. Grafolog in hirosof N. SadJncki — odpotuje! Ostane še v Ljubljani do novembra —potem Maribor Vsak klijent dobi pismene nasvete, ki mu morejo koristiti skozi vse življenje. Sl^ejema: Vsak dan od 9—12 in 3—7. Na slov: Ljubljana. Hotel »Slon«, soba 64. 31535-31 Izjava Podpisani sem se prepričal, da moje trditve, itnešene na bojevniškem shodu v Slov. Konjicah, 27. o. 19G4. o dobrovoljski akciji in osebi g. dr. Pivka ne odgovarjajo resnici, ter da sem bil o tem popolnoma napačno informiran. Nc-sprotuo sem se prepričal, da je bil njegov pokret povsem patrijotičen. Radi toga svoje očitke in trditve lojalno preklicujera in obžalujem. Vlad. Fabjan-oič. 1. r. 31512-31 Trisobno stanovanje vi-sokopritlično, sončno, z vsemi pritklinami, oddam z«, februar. Cena 900 Din. Žritnikovi o. M340-2H Trisobno stanovanje sončno, kopalnica, [din, 3 balkona, bližina Taborja in tramvaja, oddam s L decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24368-21 Dijak išče »oiio, z ali brez brane. Natančne ponudbe z navedba cene je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »December«, | 3l5-25-3?a Akademika iščeta mirno, separira.no sobo. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod »Mirna soba«. 2J513-23a Sobo Bčean. s posebnim vhodom, na Mirju, Vrtači ali bližini drame. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Takoj ra bim«. 2K>)S-23a Lokal v Kopitarjevi ultci, oddamo za takoj. Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10. 34579-19 Beseda 1 Dio. davek 3 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dia. Ena ali dve parceli sredi mesta ob prometni cesti, kjer je mogoče po staviti veliko trgovsko hišo ali hižo z velikimi trgovskimi lokali ali stanovanji. Parcela Je na pročelju široka a tudi tako globoka, da se na njej lahko zgradi velika dvoriščna stavba. Kdor ne bi hotel takoj graditi lahko renovira. po rablja ali daje v najem na parceli obstoječo 6ta_ rej So zgradbo. Ponudbe Dod šifro: »Redka prilika sredi LJubljane.« 24343-20 Klefiš-eva salama novo blago, povsem zrelo že od IS. avgusta povsod v prometa ZAHVALA Najiskrenejša zahvala'vsem, ki so na katerikoli način izrazili ob bolezni in smrti naše ljubljene OLGE svoje sočutje in jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti v večnost. Posebno zahvalo vsem, ki so darovali toliko prekrasnega cvetja. Rodbina notarja KARLA PLEIWEISSA. Izjava Pretnar Janez, tor. dekt- vac, Viš«lnica, preklicu-jem in obžalujem vse. kar sem žaljivega govoril o Repe Jakobu, zlasti očitek, da je nosil zapeko in klobase i-z gostilne Fortune. Pretnar Jaaez. I. r. 34533-31 100 uspehov na en oglas T „ JUTRU" Strojna parna pekarna JOS. KIRBIŠ, Celje, nudi stalno od zdrav-nikov-specijalistov priporočeno diastetično pecivo dunajske tovarne A. F R I T Z A ZA DUBETIRE SVINČENI RUDNIK V MEŽICI IŠČE MOJST za svojo jamsko mehanično delavnico, ki naj bo tudi vešč upravljanja dvigal-nih strojev, kompresorjev in sesa-k. Prošnjo z navedbo šolske predizobrazhe ter dosedanje prakse je poslati na naslov: Svinčeni rudnik, MEŽICA. Serfoznega sposobnega zastopnika za Ljubljano in okolico išče generalno zastopstvo tovarne pisalnih strojev REMINGTON tt Matador, Zagreb. — Agilnim prodajalcem se nudi možnost lepega zaslužka. Interesenti naj se obrnejo na tt. MATADOR, Zagreb, Ilica 5, Tel. 40-09. ZAHVALA Za številne izraze in dokaze iskrenega sočutja ob smrti nase ljubljene dobre matere, stare matere, sestre, tete in tašče, gospe IVANE JANKOVIČ vdove posestnika se tem potom vsem najiskrenejše in hvaležno zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu dr. Volavšku, častiti duhovščini in častitim sestram Vincentinkam, dalje vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti k večnemu počitku.. V LJUBLJANI, dne 5. novembra 1935. 2ALUJOCI OSTALI. Tužnim srcem naznanjamo, da je naša iskrenoliub-ljena soproga, mati, teta in svakinja, gospa Marija Tscharre roj. Mlakar soproga zvaničnika drž. žel. dne 5. t. m. po dolgotrajnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb bo v četrtek, dne 7. novembra 1935. ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti, Stožice 121 na farno pokopališče pri Sv. Juriju. Stožice, dne 5. novembra 1935. Silva — hčerka; Tscharre Peter — soprog in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll OibnOtat. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran« Jezertek. — Za tnserataf del je odgovoren Aloja Novak. — Vsi g LJubljani ♦