Štev. 4. Liublianä, dne Podružnica: Z A G R E B, IZDAJA ZA Slovenijo 16. februvarja 1920. Leto U. Demetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA SLOVENIJO JMOVANSKA'BORZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. izhaja 1. in 16 v mesecu. — Tekstni del za Slovenjo v slovenskem, za ostale jugoslovanske ::: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: Vse dopise sprejema finončna ekspedicija ÄI. Matelič, Ljubljana, Konpsni trg 3. Brzojavi: „lllnia" Ljubljana. Telefon infernrb. št. 174. Ček. račun št. 11.028. Cene Inseratov: Za enostolpno 1 mm visoko vrstico se računa 60 v. Oglasi z določitvijo prostora in reklamne vesti po posebnem ceniku — ■■ ... 1 "■ .................u KUrPUlEMO po najvišjih dnevnih cenah železne in lesene SODE MtlllllllllllllllllllilllllllllHIHIIIIIIIIllllllHl Mekaniena radionica prima izradnju sviju mogućih svje-tinskih roba, kao i izradnju u autoge-nom svaru. Dopisi neka se uputuju na Josefa Guggenberger-a, mekanička radionica u Hinterbrühl, N. Oe., Njemačka Austrija Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo .SLOVENIJA« Jesenice-Fužine, Gorenjsko, priporoča čisto svinjsko mast, slanino, sušeno meso, šunko in fino salamo. Cene po dogovoru. Prevzame tudi. razna trg ovsa zastopstva. Tko treba mlinsko kamenje ili marmor za izradnju kao i izra-djene grobne spomenike, neka se osobno javi kod Alojzija Vodnika u Ljubljani, kraj glavnog kolodvora. Ljubljana, kmmm ulica 7|I., (nasproti glavne pošte.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. Na veliko! Na veliko! Trgo» ina cigaretnog papira i dopisnica Materijal za pisanje i risanje, tinte itd. fiiilmeMika nakladna knjižara I papirnica dl ZAGREB Preradovičev trg broj 4 PREVAŽANJE BLAGA □ ŠPEDICIJE VSEH VRST a SPREJEMANJE BLAGA V SKLADIŠČA o ZACARINANJA a MEDNARODNI PREVOZI □ SELITVE S PATENTIRANIMI VOZOVI n NABIRALNI VOZOVI NA VSE a a a STRA.NI a d a BALKAN TRGOVSKA SPEDICIJSKA IN KOMISIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA TRST LJUBLJANA TRST Dunajska cesta 33 I. LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE SKLADIŠČE, SPOJENO S TIROM JUŽNE ŽELEZNICE n □ TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽNICI JADRANSKE BANKE V odo LJUBLJANI a n a NASLOV ZA BRZOJAVKE: „B ALK ANSPED.“ INTERURB. TELEFON ŠT. 366 m m Veletrgovina nudi svojo si platna i.t. d. S' !tf! Speraio blago. mobo. olje. polielelsi piillov. železnine,tiara,remenla, poljedelsi in dtogib strojev. I ...............>iiiui a rezanega in siavi. lesa. I NAKUP IN PRODAJA kakor tudi Semena za preprodajalce priporoča trgovina s semeni mo i hmp. LJUBLJANA Zahtevajte ponudbo in vzorce! Traži se ! skladištari (PLATZMEISTER) za veću pilanu u Bosni, sa višegodišnjom pra- jj ksom za mekano pilano drvo, koji je potpuno vjtšt i iskusan u sortiranju, manipulaciji i ot ' premi drva. — Ponude sa tačnim generalijama, prepisima svjedočba, refertncijama te ^zahtjevom na pla u nek se šalje pod BRANŠA PI-I ::: LANOG DRVA“ na upravu lista. ::: Tvrdka Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i.t.d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah. m slamnate fot biče (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelkef priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, Ima slamniki» v Slaka, p. takale pri Ijabljani Bukov In smrekov les se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad. j Od Jadranskega do Egejskega morja! Jugoslovanski trgovci, Industrljcl in obrtniki! Se 11 že zavedate, da se je Vaše delovno polje predrugačilo? Stopite iz svoje rezerviranosti ter poglejte na jug, na sever! Domovina naša se razteza od mrzlih Karavank ter od sinjega Jadranskega do Egejskega morja! (Kot privredni krogi smemo gotovo tudi Trst in Saloniki prištevati vsaj k naši gospodarski enoti.) Jugoslovanski trgovci, industrije!, obrtniki! Ali ste že razširili svoje delo na ostale pokrajine svoje povečane domovine? Slovenci, Hrvatje, Srbi, ali že poznate proizvode svojih bratov? Ali že veste kaj rabijo Vaši sosedje v nakup? Ali že poznate trgovska in tovarniška podjetja svojih južnih, svojih severnih kolegov? Čitajte „Jugoslovansko borzo“, tam najdete imena vseh večjih jugoslovanskih podjetnikov, trgovcev in tvorničarjev, tam najdete dobavitelje in kupce najrazličnejšega blaga! Jugoslovanski trgovci, industrijci, obrtniki! Ali ste se že predstavili svojim novim kolegom? Ste jim že povedali, s čim da kupčujete, kaj izdelujete, česa iščete, kaj nudite? Inserirajte v „Jugoslovanski borzi“ in kmalu Vas bo poznala cela Jugoslavija, od Jadranskega do Egejskega morja! Ivan Ivanovič: Pomanjkanje boljših trgovskih moči. n. V prvem delu te razprave sem opozoril na veliko škodo, ki jo imajo vsled pomanjkanja boljših trgovskih moči naša podjetja in naše narodno gospodarstvo sploh, in da se pri takih razmerah naša veletrgovina, posebno ne zunanja, svetovna, ne bo mogla tako razviti, kakor ji to omogočajo prirodna bogastva naše države in izvanredno ugodna zemljepisna lega balkanskega polotoka, ki leži ob stiku treh delov sveta, Evrope, Azije in Afrike, obdan od treh strani z I narode vezajočim morjem, spojen s srednjo Ev- i ropo po Donavi in njenim rečnim in kanalskim i sistemom, v doglednem času po Labi in Odri tudi i s Severnim in Vzhodnim morjem. Prišel bo čas, ko med posameznimi balkanskimi državami ne bodo več obstojali sedanji visoki mejni zidovi, ko bodemo imeli v Trstu in Atenah, v Solunu, : Carigradu, Varni, Konstanci iste trgovske pravice kakor Grki, Turki, Bulgari in Rumuni. Se ! bodemo li mogli tedaj kosati s svojimi sosedi, če nam bo primanjkovalo visoko in svetovno na-obraženega trgovstva? Ali naj prepustimo svetovno trgovino za večno tujcem, Angležem, Francozom itd.? Po svoji legi smo ravno mi ka- j kor ustvarjeni za posredovalce med Evropo, severno Afriko in jugozapadno Rusijo. Mi ležimo na križišču evropskega, afriškega in azijskega gospodarskega prometa in se tega niti ne zavedamo! Ce se hočemo kdaj s to lego in z našimi bogastvi okoristiti, moramo vso svojo pozornost obrniti trgovskemu naraščaju. Pridobiti si moramo najnadarjenejšo mladino za trgovski študij. Do sedaj pri sprejemanju trgovskih učencev in dijakov nismo bili posebno izbirčni. Nepojmo-vanje trgovskega poklica je odvračalo mnogo dobrih dijakov od trgovskega študija. Posvetili DROGERIJA PARFUMERIJA I.C.KOTAR Traži se vrstan i iskusan upravitelj pilane za jednu pilanu sa 5 gatera u Bosni. Reflektira se samo na posve sposobnu silu, koji treba da bude vješt izradbi i manipulaciji mekoga drveta. - Ponude sa generalijama i propisima svjedočoa, te refnencama treba slati pod „ISKUSAN* na upravu lista. I i » i i i i Bi TAHEIA Otpremništvo Expedition ZAGREB - Jelačičev trg br. 23 i » i » i I i I i m Pristno voščen domači izdelek ,HIF’-krema Glavna zaloga in zastopstvo za Slovenijo. TOVARNIŠKE CEHE! ALTESSE Cigaretni papir. Cigaretne stročnice. Edino zastopstv. za Slovenijo ERKER &ČERTALIČ UUBLJANA, RESLJEV» CESTA ŠT. 43 Isto ta m se dobe tudi druge vrste cigaretnih stročnic, papirja, pisemskega papirja, pralno in toab tno milo, ko-lomaz, vaseline, ličila i t d. so se mu večinoma le sinovi trgovcev In indu-strijcev. Iz tega lahko sklenamo. da hi si tudi mnogo drugih izbralo trgovsko karijero, ko bi bili o njej dosti podučeni. Sedaj je bil trgovski stan žal za premnoge le zadnje zavetišče. V mladini treba torej vzbuditi in gojiti veselje do trgovskega poklica, treba predočiti idealen in praktičen pomen trgovine za posameznika in skupnost, dati pa ji moramo tudi možnost za ta študij. V nikakem poklicu se ne more praktično uporabiti toliko raznovrstnega znanja kakor ravno v trgovskem. Dober, svetoven trgovec mora razumeti politiko, biti mora diplomat, poznati mora vse družabne oblike, znati mora jezike, poznati ljudi in ljudstva, kraje in njih proizvode, bili mora jurist, kemik itd., spoznati se mora v vseh vedah, zasledovati mora vse svetovne dogodke itd. itd. Biti mora nadalje dober organizator, imeti mora bister pogled za gospodarsko življenje iz tisoč okolnosti mora znati najti in spraviti v zvezo one. ki zadevajo njega. Res, to ni lahek poklic, zahteva, toliko, da se mu bi smele posvetiti le najboljše moči. Tudi poezije je polno v trgovini. Celo v najmanjši branjariji. Tam najdete morda poper iz Vzhodne Indije, muškat iz Madagaskarja, vanilijo iz Mehike, klinčke (nageljčke) iz Sumatre, čaj iz Kitajske itd. Ud. in če se še pomisli, kako se vsi ti predmeti pridobivajo in po katerih potih so prišli v naše roke, ali ni tu nanizane poeziie kakor v malokaterem poklicu? Predlagal bi, da sestavim trgovske korporacije. katerim mora biti ležeče na uspevanju jugoslovanske trgovine iz državnega narodno-go-spodarskega stališča, nekako „Vabilo za vstop_ v trgovski poklic“, ki se bi razdelil med naiboiiše učence in dijake sredniih šol, posebno med dobre matematike in za študii iezikcv talentirane dijake, oziroma niih starše. Vsebino tega vabila naj bi tvoril II. del te razprave v primerni in razširjeni obliki, nadalje seznamu tu- in inozemskih trgovskih nižjih in višjih šol s programi in pogoji vred, potem seznam vseh štipendij in podpor, ki so za ta študii razpisani. Kar se tiče poslednjega. se nai bi takoj započela velikopotezna akciia. h kateri se bi morali pritegniti poleg ministrstva za trgovino tudi trgovske zbornice, gremiii. trgovske družbe in premožni zasebniki. Povsod in vedno bi morale poudariati nuino potrebo prvovrstnih trgovskih moči za razvoj in obstoj naše svetovne trgovine, katero nam omogoča naša prekrasna zerrUepisna lega. Poslati moramo čimveč diiakov v inozemstvo na študii. pa tudi praktike v inozemsko prakso! Tudi. slednjim bi se moralo s nodno-nml omogočiti bivanie v inozemstvu! Enostavno sredstvo, da nrlsliimo inozemske tvrdke k sp-elemanin Jugoslovanov v službo in praktično izobrazbo, obstoja v tem. da jim donisuiemo le v našem jeziku. Povsod to sicer ni izvedljivo, pri veletvrdkah. ki so z nami v stalni zvezi, na bi šlo ToreU jugoslovanski trgovci in industriici, pošiliaite pridno v našem jeziku pisana pisma v širni svet. in marsikomu naših boste pomagali d; inozemske prakse, do perfektnega znania tuiih ierikov. če ne takoj, pa vsaj polagoma Čimveč jih bo. tem bolje! Razven neumevanja trgovskega poklica odvrača našo nadarjeno mladino od niega tud! nesigurnost službe in v mnogih stučaith slabe nlače v trgovskih nodietiih. Tudi te nedostatke treba odnraviti če hočemo, da dobimo za naša trgovska pndietia res snosobne in stalne sotrudnike Ker privatna podjetja ne morejo nuditi tako varne in stalne služb» kakor država in železnica. mora biti plača in napredovanje v prvili vedno ugodnejša kakor v državnih službah, ker sicer zasebna podietia ne bi imela nobene privlačne sile in se jim hi nosvetili le taki. k! drugam rdso mogli, kar bi bilo seveda v našo lastno naivečio škodo. To velia za po\mrečneže. Izvanredno sposobne moči nai bi se pa tudi še nagradilo s soudeležbo uri dobičku, kar je na razne načine že mnogoleje vpeljano In gotovo ne v škod • podjetij. Pripravljajmo se torej pridno na čas, ko bomo segali kot gospodarska enota od Jadranskega do Črnega morja in od Karavank do Jonskega in Egejskega morja! Skrbimo pravočasno za sposobne može, da nas drugi ne prehitijo! Dobra reklama je pol uspeha! Reklama pred vojno in sedaj. Prej se je moral trgovce trudit’ pri prodaji, danes mu pa povzroča naivec težkoč nakup, prodaja gre sama od sebe, ve .v. h ' . kakor mu je ljubo. Ker ima reklamo "m"' povačati prodajo, je ta okolnost nanjo seveda močno vplivala. Dostikrat se sliši na vprašanje, zakaj ne delaš več reklame, enostavni odgovor, da je pri sedanjem pomanjkanju blaga t' »o ni To je pa popolnoma napačno mneni» deklama nima samo namena, da pospeši prodajo tega ali onega predmeta. nego zasleduie obenem tudi cilj. da seznani tvrdko in niene izdelke " n-mpstl». da se vsem v poštev prihajajočim faktorjem vtisne v snomin ime tvrdke, znamke blaga, dobro ’~inenie o niem. da se tudi nozneje ob orVožnost! snomni nani. Zato tud! čitamo dostikrat enostavne Inserate samo z navedbo Imena in stroke tvrdke s pripombo ..rezervirano“. To pomeni, da tvrdka sedai sicer še nima blaea. a da klhib temu onozaria invnost nase. da nanio ne-rlno-oa ne pozabi. Take tvrdke bodo imele v nozneiSem Voeln,rentnem boip brezdvompo več iieept,-, VaVor -ir’,-e. Vi ao tako prvominievanip ir Zterllii-smcti oepafile, Qniob veliain rirl reklami Ista načela kakor nr? CP eri ovr m n n rvrrj fpm m n ''n ra *_ u^ptipji v Tfqlfnr nr? ?3 tilf?? fnVn? VPi* n1* »nori? oflVIfA. ir Irnfpr? QP r«r>rfo?Q ennV n^pnnpm irnVVn trlno-p M n r-TX-l **n ra ra -o t-o TO rarj ‘n J* H Vi »Fp JI P ?P elprlpr^O* TDorrpriMrnnrv '7 fxrrr?Vo _ _ 44 V* -nq mnrJJ r^V'ZPt? ^imvrn^in t>mrr??nn n-^Tntmfp tu nr> exroi^m Tipl^m n r nm nrne+nrii Willi r>omora*Vora*il za n V n?V?li mnn-rn ‘cVp in^Ui JncPro+PV 'rrroV rlo Vii*ip? X n aro tiprrnoip r?oe + ? +p rrp cz* n rJ

? »irtelizXpiro)? xrvfil v ?e4? mor? V ’-'m* c?iro? ?r? nrorlo?? e? T>? mnroTVoV J ' • r —< r\ ra Tortl-irort?? r\rrr*pmnp r>o4tip J r o Jz o zorozr*rT?if> if-rl f?nli?1 M mo pomoti noreti r>pmir?T)p i'zmof^ Vfl- for?1i Ji? ?^?zVn T^lirpl no?iin-orlMo?Xn Mr??Fo1 |>* rn oMoo^oxroTj mp 7->ror?ro rr nor^in r?n Vlorro V? o-o V? InVVn velor? moniiFifi noV'nin etrn5Tmv nrnr?n?n1 •7 iroX*?TTi r? ntniXVom 9?? *■**■» pom o Jo TroVq <;#> tnrp* nr?1qlurendi^ & Komp. Snlit — Dnlmaciia. AnonPna eVseed.: Exadditinn d’ annnnces. Al. Mflteli?, Llubliana. Tfnngresni trg 3. Automobili: Infomohilas. .7. ftoree. Llubliana, Goanosvetska c. 14. Barwanle blatna: Bojadisanie rnhe. Tninlurerie d' čtaffes Jos. PAifii. LjiiMiana. PnliansVi nasio 4. Šelenburgova ulica 3. Bran®: Heim d. 7. o. 7 Llubliana. D«maiska cesta 33. čie^aaie »aFiia: [iifenie mhiia. Rianrliissage Jos. Roioh. Liv^Uana. PnVflnsln na«in 4. Šonlonbiirgova ulica 3. čevlil lorotlalal: tipele fnrodaia). Snnlierx fvente) Pctor Kozina & Go. Ljubljana Breg 20. Clšfenie sianovanj: in «Wen: Hettov’"» d’annaTtomenle ef dp fenčfres. Ei?fpni» sfannva I nrozora. Fran Parkelj. Liujjma. Šelcnburgova ulica 6. Damski krola^: RroiaE za dame. TaHienr ponr dames. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./I. Dobavni viri: Trgovina. - Commerce. Dobavna vrela Obrt. - Mčtiers. Deielni" pridelki „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Drogerije: Droguerias. I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Adrija (B. Čvančara), Ljul Ijana, Šelenburgova ulica 5. Elektro-eddelek Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 48. Elektrotehnltni predmeti: Elektrotehnički predmeti. Objet! d'dlectotechniqne. „Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. 25 A. Verbajs, Ljubljana, Linhartova ulica 4. Fotograf, zavod Etablissement pbolographigue. Atelje „Helios“ Veličan Bešteri Ljubljana, Aleksandrova ulica 5 Fofomanufaktura: Phofomanufacture. Adrija „B. Čvančara“ Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. L C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Guml-lehnltni: Gumi-tehnižki. Gemme fechnique. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Galanterijsko blago Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Import i export: boja, lakova, terpentina firnisa i raznovrsne materijalne robe« i Marko Fleš Zagreb, Duga u*ica broj 3. Int. Tel. 5-85. Kefir Filip Pečenko, 'Ljubljana, Dunajska cesta 6. Ka-tonaža liartonaia. Cartonnage. I. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Kolesa: Koturi (bicikli). Bicycietfes. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. Komisijska trgovina Komisijonalna radnja. Commerce en commission. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Krojat; Tailleur. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Lepenke: Ljepenke. Cartons. I. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Manufakture Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. Motorne» kolesa: Kolači za automobile. Motocydes. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Papir: Papier. L Bonač. Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana, Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Knjigara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Parfumerije: Parfüms. O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta 12 Pisalni stroji: Pisači strojevi. Machines ä dcrire. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica '7 PisarnISke potrebščine: Pisarnicke potrebčtine. Ustensiles de bureau. I. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Plakatiranje: Affichage Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./I. Telefon Št. 174. Poljedeljski stroji: Poljodjelski strojevi. Machines agricoles. „Komet“ dr z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33 J. K. Chud^ Tyniste n/Orl. Češka Cehoslovaška Rp. (Špecialiteta: .Seljačke vodenice* — za jarmu, brašno i gerstte. Pohištvo: Poknčtvo. Meubles. Brata Sever, Ljubljaua, Gosposvetska cesta (Kolizej). Popravilo strojev: Popravljanje strvjeva. Reparation de macbines. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. Premog Bgljev. Houille. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Zagrebška borza. l°!° im ■s Kurz 3./II.V Kurz 7,/II.v Kurz 13./II.V Kun 15./II. V Vrednota ti »a u šg'E'š 5-' denarju blagu denarju blagu denarju blagu denarju blagu — — 4% državni boni kraljevine SHS . . . 41/2°/o „ „ „ „ . . . 41/2°/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . - - - - - - — — — — — — 200 14 Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 1225- 1250"— 1250 — 1270"— 1260"- 1275"- Hrvatska banka, Zagreb 400 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 1575'— 1585"— 1595"— 1605"— 1590"— 1600"— 400 „ splošna kredit, zav., Zagreb , 480 — 490"— 470 — 480*— 500 — 505"— 250 200 200 3 13 „ poljedelska banka, Zagreb „ zem. hipotek, banka, Zagreb . „ trgovska banka, Zagreb . . 390"— 350*— 420 — 356- 94 — 400-— 338*— 98"- 412"— 346"— 415- 345"- 425 — 347 — 400 18 „ zemaljska banka, Osijek . . 680-— 690"— < JS — 728"— 720"— 735 — 400 Jadranska banka 2600‘— 2500"— 2600"— 2700"— 400 30 Ljubljanska kreditna banka n. e. . . . OOO 00 8 340 Narodna banka, Zagreb Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 475"— 10100"— 10250 — 10325"— 10500"- 10800"— 10900"- 100 Riječka pučka banka, Rijeka „Croatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik Osječka strojna tovarna, Osijek ... „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 480 — 500"— 48o-— 495"— 480 — 495"— 400 500 200 200 16 30 790"— 1660 — 810 — 1675- 790— 1650- 810"- 800- 1660"- 805"- 1720- Devize: London 1 funt — 400"- 415- 450"- 435"- — Praga 100 kron • Pariz 100 frankov 138 — 142 — 137"- 140- 133-— 136-— 930"- 938"— 930"- 835"- 915 — 935 — - - Curih 100 frankov — — — — 2150"- 2300"- Valute: Dolarji 100 10600 — 10800"- 12000"- 12300"- 12000"- 12400"- Bolgarski levi 100 160"— 200'— Čeho-slovaške krone 100 140"- 135"- Francoski franki 100 920 — 930 — 910'— 915'— 1 Napoleon d’or Nemške marke 100 385 — 403"- 398"- 407"- 426"- 439"— 187"- 194"- 20 V— 205"- 178*— 185"— Romunski leji 100 185"- 190"— 202"- 205"— 190"- 200"- Lir H0 738"— 743"— 770"- 700"— 710*— Drahem 100 - Lieux d’achat: Industrija. - Industrie. Pralnica Pravnica. Biancbisserie. Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 4. Razglednice Marija Tičar Lljubljana, Šelenburgova ul. 1 Trgovina z deželnimi pridelki Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de prodnits di pays. Anton Pauli, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Sever & Komp. Llubliana. Wolfova ulica 12. Semena Sjemenje. Semences. Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Skladišče (javno): Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima St. Kugli, Knjižara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Slamniki Slamnati iešii. Chapeaox de palile. Franjo Cerar, Stob p. Domžale. Svetlolikalnica Praonica i gladionica rublja. Repassage fin. Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Stampllije Štambilje. Estampilles. Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg l. Transport, podjetje Transpofna poduzeće. Etablissement de transport Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Ure Montres, pendules. Fr. Čnden aln, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Vinske preše Pressoirs. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Vinska klet Vinski podrum, tave. „Pri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica? Žarnice Žablje. Becs Dllectricitč. „Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25. Zavarovalnica Osiguravaonica, Kssurance. „Croatia“, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. Trg. posredovalnica Tgovački posedovni zavod. Hćgotiations d‘ affaires. „Sloventia“, Jesenke-Fužine, Gorenjsko. Zlatnina Orftvririe. Pr. Čnden sin, Ljubljana, Šelenburgova ul 7 Bajteneje in najcgodne’e inserirate lalo v $lov„ hrvat., srpskih in inozemsk. listih potom Anine ekspeliie Mirnega zavoda Kumi Ifg ii. 3 Teleton interurhan $tev. 174 Plakatiranje v vseh mestih kraljevine SHS. llmetnli reklamni plakati. Reklamni proračuni. strokovni svet s podkomisijami, predsedstvom in upravnim odborom, zastopniki ministrstev, bančnega urada, finančnega ministrstva ter vsi člani preusedstva komisije za zunanjo trgovino. Uvozni in izvozni sindikat tvori subkomisije, katerim se bodo pritegnili še zastopniki drugih skupin interesentov, ki • dosedaj v tem sindikatu se niso bile zastopane. Kontrolni in kompenzacijski urad za mednarodno trgovino je komisiji za zunanjo trgovino prideljen kot poseben urad za vse kompenzacijske in pogodbene agende ter je podrejen upravnemu odboru te komisije. S to odredbo so se torej združili pod skupno upravo komisije za zunanjo trgovino dosedanja komisija za uvoz in izvoz, devizna centrala, eventualno bančni urad linančnega ministrstva, uvozni in izvozni sindikat ter kontrolni in kompenzacijski urad za izvozne zadeve. S tem se bo izvedla zelo smotrena in za-zeljena kontrola zunanje trgovine. Dodatni dogovor giede kompenzacijske pogodbe z Avstrijo. Listi javljajo, da je jugoslovanstva vlada odobrila dodatni dogovor n kompenzacijski pogodbi od i. septembra 1919. Določbe dodatnega dogovora so stopile v veljavo z dnem, ko se je ouubril dogovor. Ulavna točka tega dogovora se nanaša na odpravo paritetnega postopanja v zaračunavanju avstrijske in jugo-siovenske kronske vrednosti. Kazen tega se določa, da je izvozne carme prosto vse ono blago, ki je bilo na temelju kompenzacijske pogodbe od marca i919 plačano do lu. septemora iviv. Končno so se Avstriji zagotovili določeni kontingenti za sirovme, ki jih bo uvažala v Jugoslavijo. t-ogajama gospodarskega značaja meu Jugoslavijo m ursko se pricno v kratkem v Deograuu. Kamen jim je, olajšati prevoz jugoslovanskega blaga skozi üulun in zajamčiti uvoz jugosiovan-skui proizvodov v Urško, z, grške strani bo vodil ta pogajanja minister za pretirano, ki dospe v iDeogiau v spremstvu delegatov atenske in so-lunstvc zbornice. rrancosito skladišče bo v Varšavi otvorila francoska viaaa, ua se olajšajo trgovinske razmere med rrancosko in i-uijsko. Koijsko oije m oijuati proizvodi. Poljski listi poročajo o osnovi sindikata v aaagu za uporabo uijiiaim proizvodov in za uvoz olja iz Poljske na noianusko til tieigijo. i\a vuiiaj je ousio nekoliko vlačilcev, polnih žita iz uco&iaua za pretirano dunajskega prebivalstva. JDenarstvo. Srebro. Nemčija do vzela srebro iz denarnega prumetfi, ua s tem odpomore deloma denarni m gospodarski krizi, mucala bo srebrni uroDiž po ceni, ki uaiec presega nominalno vrednost, m sicer bo plačala srebrno marko o in pol mark, za stari tolar fiaierj pa Zi m pol mark. tiaiikovna sreorna zaloga je padla na minskem od dud milijonov na zi milijonov. V marki je nekaj manj od o g srebra. Lena srebra je v Londonu bo pene na unco. Srebrna krona se ocenjuje danes po srebrni vsebini v avstrijskih papirniti kronan na do kron, v prometu se pa plačuje znatno cenejše. Lena za kovno zlato je v prostem prometu liu.bUU mark za 1 kilogram, po zakonu o valuti bi morala znašati 3Z8U mark. U nazadovanju angieske valute. Iz Londona se poroča, da je predsednik trgovinske zbornice sir Ueddes izvajal v govoru o nazadovanju angleške valute, da je sreča za Veliko tiritanijo, ker vzdržuje svojo industrijo v obratu in ker se valuta spričo množeče se izmenjave blaga zopet boljša. Kadostno zre v bodočnost, celo z ozirom na trgovinski promet z Ameriko. Evropi je treba pomagati. Velika Britanija namerava sedaj pomagati tudi svojemu največjemu sovražniku na noge. Nemška valuta. Stalna nemška valutna komisija je izdala tole izjavo: Državna marka je mednarodno vredna le še nekaj odstotkov svoje paritete. Ako bi trajalo to dalje, bi sledil obupen gospodarski in finančni polom ne le za Nemčijo, marveč bi nastale najhujše posledice tudi za vso Evropo. Komisija smatra takojšnje zborovanje zastopnikov mednarodnih finančnih krogov za nujno potrebno, da se odpravi zmešnjava na meničnem trgu, lakota in porušenje Nemčije in Evrope. Primera Rusije in Avstrije kaže pot. Da mora Nemčija na tem potu potegniti za sabo tudi druge države, se zdi nedvomno, ako se upošteva, da velja 100 lir danes namesto 100 manj kakor 35 švicarskih frankov, 100 francoskih frankov namesto 100 manj kakor 42, en funt šterling le 19 švicarskih frankov namesto 25. Kolkovane čehoslovaške novčanice po 1000 in 100 kron izgube dne 28. februarja t. 1. veljavnost. Valutni problem. Izšla je knjižica predsednika nizozemske banke Vissering, ki obravnava mednarodni finančni in gospodarski položaj. Znameniti mož postavlja nastopne zahteve: 1. Prenehati treba z izdajanjem papirnatega denarja, državnih in komunalnih obligacij, ker ustvarjajo samo dozdevno in umetno kupovalno silo. 2. Revidirati je dolžniško breme najbolj obremenjenih aržav ter ga znižati na zmagljivo mero. 3. Ustanoviti je splošno kreditno organizacijo ob udeležbi vseh važnih dežel sveta. 4. Uvesti je organizirano izmenjavo blaga med onimi državami, cijin valuta ne prihaja več v poštev kot plačilno sredstvo v svetovnem prometu. Po izvedbi teh zantev je zopet vpostaviti novčni sistem in ban-kovski promet v deželah, katerih valuta je močno trpela. Bankovcev v Nemčiji je bilo julija 1914 v prometu 189U.89 milijona mark, torej manj nego 2 milijardi. Tekom vojne je množina trajno naraščala, izdajati so začeli tudi posojilniške liste, ki krožijo prav kakor bankovci državne banke. Dne 15. januarja 192U so imeli v prometu nad 35 in pol milijarde bankovcev ter 13 milijard posojilniških listov, torej že blizu 50 milijard. Ta stalna množitev papirja, trdi novi zakoni in neurejenost političnega položaja povzroča nezaupanje mednarodne spekulacije. Na f rancoskem imajo po izkazu koncem januarja blizu 38 milijard bankovcev v prometu. Bankovci švicarske nacionalne banke imajo po izkazu za leto 1919 metalne podlage 75 % proti 48.5 % v letu 1918. V prometu je bilo zadnje leto 1036 milijonov frankov bankovcev. Metalno kritje znaša 590.6 milijonov. Promet. Reguliranje Save za plovbo. Kakor se čuje iz Beograda, se nameravajo požuriti z regulacijo bave, ua bi se čiinprej mogla otvoriti plovoa ua bavi. zato bo potreben večji kapital. Uprema za zeiezmške delavnice. O priliki svojega potovanja po Avstriji in Nemčiji je minister za sume m rude Kristan nabavil med drugim opremo za sedem Zelezniskin delavnic, ki Doao sluzile za popravo vagonov in lokomotiv. Naoavljena oprema bo pričela pnnajati po prvem marcu t. 1. V kolikor je blago naročeno v Nemčiji, se bo prepeljalo preko Regensburga, v Avstriji naročena oprema pa se že naklaua na Dunaju. Zveza z Marsom. Marconi je izjavil, da bodo aprila meseca z najmočnejšimi brezžičnimi postajami sveta naredili poskuse, stopiti v zvezo z iviarsom. Rianet bo ob tem času oddaljen od zemlje du milijonov kilometrov. Nova uredba o reguliranju notranjega prometa z življenjskimi potrebščinami. V munstrstvu za prenrano in obnovo žemlje so se te dni vršile komerence, na kateriti so pretresali projekt, da se na enakomeren način uredi promet z najnujnejšimi putreoscinarni v vsej državi. Nameravana ureuoa. predvideva: 1. prijavo zalog; Z. prisilni odkup in rekvizicijo; 3. ourejevanje cen in iijinovo maksimiranje; 4. prepoved pretiravanja cen in verižne trgovine; 5. razne kazni za prestopke proti predpisom uredbe. Splitska železnica. Te dni se bo vršila v Splitu konterenca pozvanih faktorjev, ki se bo bavila z nacrtom zgradbe železniškega spoja Dalmacije s Splitom. Komerence se bo udeležil tudi poseben delegat ministrstva saobraćaja in železniški poverjenik Bosne inž. Jelič. Trenos valut preko našega teritorija. Finančno ministrstvo kraljestva SHS je naložilo vsem obmejnim carinarnicam, da potnikom, ki samo potujejo skozi našo državo ali ki izjavijo, da se bodo v njej zadržavali samo največ 30 dni, izdajajo, ko vstopajo v naše kraljestvo, na njihovo zahtevo potrdila o tem, da nosijo s seboj tudi zdravo valuto, katere izvoz je prepovedan. Prehodne carinarnice bodo osebam, ki se izkažejo s takim potrdilom in ki se vračajo iz države, pripuščale izvoz prijavljenih tujih valut. Telefonski razgovori z Beogradom. Brzojavna in telefonska zveza z Beogradom se je popravila. V zadnjem času se lahko prav dobro telefonično razgovarja in tudi zveza se dobi precej hitro. Ker je mogoče, razgovarjati se telefonično, je odpadla potreba posredovalcev med Zagrebom in Beogradom, ki so vsled slabih brzojavnih in tele- fonskih zvez delali dobičke, ko so nosili valute enkrat sem, enkrat tja. Odvzemanje potnih listov trgovcem. Nedavno kaznovanim trgovcem so bili odvzeti potni listi za potovanje v inozemstvo kot poostritev kazni. Zdi se, da današnje oblasti res mislijo, da so domači trgovci edini krivi današnjih neprilik, medtem ko bogve odkod pritepeni tujci uživajo take ugodnosti, na kakršne domači ljudje niti ne mislijo ne. Vidi se, da hočejo čimbolj pritisniti legitimno trgovino, menda zato, da dobi večji razmah. (Op. Tako mislijo nekateri „hrvatski“ trgovci, dočim je naše mnenje, da se dosedaj poštenim -legitimnim trgovcem ni zgodila nobena krivica.) Transporti z letali v Avstriji. Angleški in avstrijski interesenti pripravljajo transporte z letali za prevažanje oseb in blaga v smeri z Dunaja v Celovec, Prago, Budimpešto, Krakov in Solno-grad. Promet v sueškem prekopu. L. 1918. je dal promet v sueškem prekopu 72 milijonov frankov, lani pa 129 milijonov, torej prirastka 57 milijonov. Največ prometa je bilo angleškega. Mali oglasi. Kompan'on, trgovsko naobražen i poduzetan, sa 40—50 hiljada hruna traži se za vrlo uspješnu fabri-kaciju, kakove u Jugoslaviji još nema. Invalidi imadu prvenstvo Pismene ponudbe na An ekspedicijo Al. Matelilč, Ljub.jana, Kongresni trg 3. Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo, osebno in po pošti stare file in pliš klobuke za gospode in dame. Prodaje se u Slavo niji u selu blizu vrlo prometnog trgovišta: I jedan posjed od d5 jutara sa kućom i ostalimi potreb- j nimi gospodarskimi zgra-dami, kao hambarom, žitnicom, štalom i dr., od toga 33 jutra oranice u jednom komadu, 1 jutro vinograda, 1 jutro po-kućmce. Ii. 1 vanjski posjed od 66 jutara sa kućom za stanovanje i gospodarskimi zgradami uz cestu. Jedno i drugo za povoljnu cijenu. Posrednici izključeni. Dopisi pod „Slavonija“ na upravo lista. Pisalni stroj, kateregakoli sistema, z vidno pisavo, kupi uprava „Jugoslovanske Borze*. Velika stavba v bližini Borovelj, porabna za hotel, penzijo, zdravilišče ali kak zavod, na prodaj. Vsled nizke cene bi se izplačalo kupiti isto tudi kot stavbeni materijal. Proda se le jugoslovanu. Naslov v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana. Namizni telefon se proda. Na ogled v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana. Tražim 20 — 25.000 kruna u zajam za godinu. Kamata po pogodbi Uslo-ve i dr. sa označenom kamatom slati na. Nikola Nikolič, Prijepolje, Srbija, poste restante. Hotel ob Vrbskem jezeru na prodaj. Naslov v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana. Mala hišica ali pa parcela za postavitev iste v ljubljanski okolici se kupi takoj. Ponudbe pod „Hišica* na upravo lista. Pisalna miza, že rabljen „Opalograph“ in pisalni stroj se kupi. Ponudbe pod „Pisarna“ na upravo lista. Zlat ščipalnik z lepim etuiem se proda. Na ogl.d v upravi lista. 2 nemeblovani sobi išče solidna stranka. Ponudbe pod „2* na upravo. Hiša ali vila se kupi v ljubljanski ojcolici, najraje v blizini Št Vida nad Ljubljano. - Ponudbe pod „Št. Vid“ na Anoncno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Suho skladišče oziroma . tudi prostore za ureditev istega iščem proti dobremu plačilu. Ponudbe pod „Skladišče* na upravo. Veletrgovina kolonijalne :: i specerajske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. JURIJA GROFA THURNSKEGA ^ J6tl3ina na Savini ustanovljena leta 1774. — Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Gušlanj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in ne-legirana topilniška jekla za vsakovrstno orodje naj večje trajnosti. Jekla za or -dje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože, za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen; za pilo, rezila, vrtalna dleta itd. Legirana in nelegirana martinova jekla za vozovne in vagonske vzmeti, za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja;- za kose, srpe, sekire, motike, lonate itd. Izgotavlja: Vozne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovokovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane deleža avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd. v najrazOčneji \Mm\i in velikost, se tioke po zmernih cenah pri tvräki Kres iva od naboja iztumbaka, laščena a K 4 50, posrebrena sa lančićem a K 5'40, dobavlja u priznano najboljoj izradbi uz pretplatu iznosa ili uz pouzeće sa primjernom pretplatom na račun, mekamčka radionica Josefa Gu-g»enberger-a u Hinter-briihl-u, N. Oe., Njemačka Austrija. Zobotrebce (Zahnstocher - Erzeugung) razpošilja po pošti in železnici na drobno in debelo Ivan Andolšek, Rašica p. Velike Lašče, Slovenija. Ceniki brezplačno in franko. najraje v bližini Ljub Ijane e ven. v Sloveniji za ceno K 80 000 100 000 Ponudbe pod„100 000“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3. Radiča & Fabris Split (Dalmacija) Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst narodnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blaga, z izvozom vseh dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže. iiiiimiiiiiimiimiiiiiiit Brzojavni naslov: RadFeb. n::::::::::;:::::::::::::::::