Slev. 141
V LiODIjOOt, v SOM, floc 27. innfja 1925. Posamezna številka stane 1 "50 Din LClO LID.
Naročnina
aa državo SHS:
na mesec......Din 30
ia pol leta ..... » 130 m celo leto .... . 340
za inozemstvo: mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno
« Jugoslaviji ,
v Inozemstvo.
... Din 60
• • • m
S tedensko
Cene Inseralom:
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1*90 in Din 3•—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'90, veliki po Din 9-— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
I Ilustrirani Slovenec " Poštnina Mm v ooiovlnL
Uredništvo je v Kopitarjevi nllci 6/IIi. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniitva telefon 50, upravniŠtva 928.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana t0.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Pratja in Dunaj 24,797.
fr. Žaren:
Novi
Novi carinski tarif je bil še pred objav-ljenjem razglašen kot zaščitna carina za našo domačo produkcijo, v prvi vrsti industrijo, kar naglaša tudi g. finančni minister v pismu, ki je naslovljen na narodno skupščino.
Toda že pri površnem pregledu ima človek utis, da imamo pred seboj popoln f i -n a n č n i carinski tarif, ki ima pred očmi v prvi vrsti fiskalične razloge. Potom novega carinskega tarifa izkuša dobiti finančno ministrstvo novih virov za državno blagajno, ki bodo šli v milijarde.
Kajti sicer bi moralo biti nerazumljivo, zakaj se zvišuje uvozna carina na celo vrsto surovin in sicer v veliki večini lakih, ki se ne pridobivajo v državi in jih je treba uvažati.
Na primer industrija mila se je zaščitila pri prostem milu c. post. 186 od 30 zl. din. na 60, torej za 100%, kar bi bilo nepotrebrio, da se ni z zvišanjem carine na tozadevne surovine podražil materijal za izdelavo mila: na palmovo olje (c. p. 106), ki je bilo do sedaj carine prosto, se je upeljala carina 15 zl. din., na tolščno kislino (olein) 20, na kolofonij 6, ua natrijev in kalijev hidrat se je povečala od 8 na 15, na stear. in palmit. kislino od 20 na 30 dinarjev.
Carinska zaščita za sveče (parafinske) se je dvignila za 28%; obenem se je pa tudi dvignila carina na tozadevne surovine in sicer na parafin in stearin za 50%, tako da je industrija sveč pravzaprav na slabšem kakor je bila doslej.
Nadalje se je dvignila uvozna carina na primer še na naslednje surovine: c. p. 201 amonijak, c. p. 597 svinec, c. p. 605 cink itd.
Nikakor ne more biti v interesu celokupne naše industrije zvišanje uvozne carine na transmisijska jermena za 33 %, na žage in ža-gine liste za 23%. Tudi ne razumemo, kako more biti v interesu industrije upeljavanje silno visoke uvozne carine na parne kotle od 0 na 16, na lokomotive na 20, na lokomobile na 20, na parne sesalke, parne turbine itd. na 15, na vodne turbine od 8 na 30 (za 100 kg). Na novo se upeljuje 20 Din uvozne carine na stroje za mlinsko, pivarsko, usnjarsko, cementno, keramično, steklarsko, tiskarsko, konfekcijsko in druge industrije, ki so bile dosedaj carine proste.
Naravnost ogromno se zvišuje carina na različne industrijske potrebščine, kot n. pr. različne električne stroje, na telefonske aparate itd.
Vse to mora imeit samo fiskaličen interes in ne more služiti potrebam naše industrije.
Nasprotno pa so nekatere industrije, ki so si znale priboriti pri redakcijskem komiteju primeren vpliv, preveč zaščitne. N. pr. sigurno ni obstojala realna potreba za zvišanje carinske post. 223 za ocetno kislino, za katero obstojata dve tovarni v državi, ki delata v zelo ugodnih okoliščinah. Sploh pa ima industrijska zaščita svoje meje. Car. tarif mora ščititi interese celokupnega narodnega gospodarstva in je s tega vidika neopravičljivo, da se z velikimi žrtvami vseh konzumentov v državi, ki morajo končno nositi breme uvozne carine, umetno vzdržujejo napram inozemski konkurenci industrijska podjetja, ki nimajo i/, kateregakoli razloga eksistenčnih pogojev. Naravnost neverjetno je, ali je potrebna v toliki meri zaščite n. pr. električna industrija.
Drastičen slučaj je c. p. 305 za vreče iz jute, ki jih je začela izdelovati neka novoustanovljena tovarna. Zvišanje znaša pri predmetu, ki se v naši državi toliko rabi, za celih 366 % 1 Na posamezno vrečo, ki jo je treba računati s ca. 15 Din, pride torej zanaprej carine namesto dosedanjih Din 1.80 na 8.40!
Kako pada naša carinska politika iz eks-trema v ekstrem brez upoštevanja danih potreb, je razvidno iz postavke za električne elemente, katerih uvoz je bil dosedaj prost, dočim so bili posamezni deli za fabrikacijo elementov obremenjeni s 85. Sedaj pa se uvaja z novim carinskim tarifom carina na elemente v višini zl. Din 150.—.
♦ ♦ •
V pismu, s katerim je predložil narodni skupščini novi carinski tarif, je omenil finančni minister, da so se vzeli v ozir tudi interesi konzumentov. Da ta trditev ne drži, je najboljši dokaz dejstvo, da so cene ne-
katerih najvažnejših konzumnih predmetov
takoj po uveljavljenju novega carinskega tarifa občutno skočile.
Uvozna carina na riž n. pr. je dvignjena za 60%, na limone za 100. na kavo za 60, na čaj za 20, na rozine za 100, na olje za 25. na kvas do 40, na milo za 30, na bombaževe tkanine za 50, na volnene tkanine za 60%, petrolej je na novo obremenjen s carino 15, kar ga je podražilo za Din 0.60 pri kg. itd. Ravnotako na slanino za 33%, na moko za 25. katero blago spada še zaenkrat med predmete, ki so glasom svoječasnega sklepa ministrskega sveta začasno izvzeti od obremenitve z uvozno carino.
Značilna je obremenitev, ki jo predvideva novi tarif za kmetijske potrebščine. Na različna semena, u. pr. deteljo, ki je bila dosedaj carine prosta, se uvaja carina zl. Din 10, na rudečo peso in repno seme se pa zvišuje za 50%, dočim je ostalo tobačno seme in seme za sladkorno peso carine prosto. Na novo se je upeljala carina na trte na 10, na kolomaz se je povišali', za 66%, na žveplo za 50, na galico za 300%, iako da pade na galico namesto dosedanjih Din 0.36 pri kg, zanaprej Din 1.44 in to pri blagu, ki je vredno samo ca. Din 7.—. Na vrvi za 66%, na rute in volnene šale za 42, na osi za vozove za 20, na lopate, motike, rile, železne grablje itd. za 100, na kose in srpe za 133, na pile, dleta za 200, na nože za cepljenje trt, sadja in na druge nože za 400, na žage, žagine liste za 23, na pluge za 23, na okove za vozove za 78, na peresa za vozove za 64, na verige za 60, na bakrene kotlarske izdelke za 100, na škropilnice in Zveplaltuke za 200, tako da se bo plačevalo zanaprej na škropilnice, ki stanejo od 300 do 450 Din, namesto dosedanjih 72 Din 216 Din! Enako so se obremenili s carino različni poljedelski stroji, ld so bili dosedaj carine prosti, n. pr. mlatilnice 30 zl. Din na 100 kg. To znese pri mlatilnici od ca. 350 kg, ki je dosedaj stala ca. 4500 Din, 1260 Din carine. Na sejal-nice, trijere, kosilne stroje se je upeljala nova carina 20 zl. Din za 100 kg, isto velja za posnemalnike in drage mlekarske stroje. Na stiskalnice za grozdje se je dvignila carina za 150%. Zlasti je treba obsoditi silno povišanje carine na umetna gnojila. Pri sedanjem ažiju bo treba plačevati v bodoče na čilski soliter, ki je bil dosedaj carine prost, in ki stane ca. 450 Din (za 100 kg) po 120 Din! Kostna moka, Tomaževa žlindra, fosfati, od katerih stane n. pr. rudninski ca 70 Din, bodo obremenjeni sedaj s carino 24 Din!
Iz vsega tega je razvidno, da imamo sedaj v resnici finančni carinski tarif, ki bo prinesel državi ogromne dohodke, ki pa pomeni novo brutalno obremenitev vsega prebivalstva, in ki bo zadela v prvi vrsti siromašnejše sloje.
Akoravno obstoja možnost, da se minimalne postavke car. tarifa s trgovinskimi pogodbami znižajo, bo imel kljub temu nov tarif za posledico splošno podražitev življenjskih potrebščin, kar velja zlasti za prvo prehodno dobo.
Po zaključku članka je pri.do poročilo o postavkah konvencijonalnega tarifa, ki je bila sklenjena z Italijo in ki je tudi stopila v veljavo 20. t. m. Postavke, ki so nižje kakor one naše nove minimalne avtonomne tarife, veljajo tudi napram onim državam, ki uživajo pravo največje ugodnosti.
Važnejši predmeti so sledeči: riž 7 (namesto 16), fige 15 (nam. 40), rožiči 6 (nam. 40), limone so proste (nam. 20), jedilna olja 30 (nam. 50). torej za 10 nižje, kakor dosedanja naša minimalna tarifa. Fini siri 80 (nam. 150), gladke bomb. tkanine 120—250 (nam. 150 -350). Električni aparati z malimi motorji 140 (nam. 250), motocikli in avtomobili 20 (nam. 30), pnevmatike, gumijeve cevi 180 (namesto 200), moški klobuki iz klobučeviue opremljeni 2.20 (nam. 3) od kosa, neoprem-Ijeni 1.20 (nam. 2), itd.
Deloma zmanjšano je tudi nezmiselno zvišanje za vreče iz jute in sicer od 70 na 32.
Carina na sveče iz parafina ali stearina je znižana na 70 nam. 90. Ta slučaj, o katerem se bojimo, da se bo še ponavljal v bodoči praksi naše carinske politike, je značilen. Žc zgoraj smo omenili, da se ie dvignila carina na surovine zu izdclo vanje sveč, t. j. ua i
parafin in stearin za 50%', dočim se je dvignila zaščita za sveče samo za 28%, tako da bi bila industrija sveč pri novem avtonomnem tarifa na slabšem kot je bila dosedaj. Z ozirom na znižano postavko konvencijonalnega tarifa z Italijo bo to še veliko slabše, kajti gg. pri generalni direkciji carin so bržkone pozabili znižati s carino na sveče obenem tudi carino na tozadevne surovine.
Vsplošnem so pa te olajšave maloštevilne, kajti na ogromno večino predmetov se bo pobirala zvišana carina, kakor je zgoraj navedena. Zlasti moramo obžalovati, da ni znižana carina niti na en predmet, ki spada med poljedelske in vinogradniške potrebščine in je razvidno iz celega našega carinskega tarifa, da so bili zlasti poljedelski interesi premalo zaščiteni.
Belgrad, 26. junija. (Izv.) Jutri se bo izvršila verifikacija Radičevili mandatov. Gotovo je, da bo večina te mandate verificirala. Odnošaji med radikali in med radičevci postajajo vedno boljši. Danes je dr. Nikič izjavljal, da bodo pogajanja med radikali in radičevci jutri dovedla do rezultatov. Od radikalov se bodo teh pogajanj udeležili Marko Trifkovič, Marko G j u r i č i č in Ljuba Živkovič. Samostojni demokrati, ki so največ interesirani, trde, da pogajanja ne bodo uspela. Pravijo, da radikali res vodijo pogajanja z radičevci. Toda dolder ima Pašič besedo v radikalnem klubu, pravijo, toliko časa pogajanja ne bodo uspela. Samostojni demokratje zagotavljajo, da imajo v tem smislu konkretne obljube od Pašiča.
V poučenih političnih krogih se trdi, da ta pogajanja do jeseni ne bodo privedla do nobenih rezultatov, ker odločilni faktorji trenutno ne želijo nobenih sprememb. Značilno je, da Radičev klub ni prav nič obveščen o tem, da se vodstvo Radičeve stranke pogaja z radikali o vstopu v vlado. Mnogo poslancev Radičeve stranke izjavlja, da niso za to, da bi riihova stranka stopila v vlado s tako stranko, ki ima v svojih vrstah mnogo korupcionistov in ki je izvedla nasilne volitve. Čeprav je teh nezadovoljnežev dosti, vendar nimajo človeka, ld bi se jim mogel postaviti na čelo. Večina radičevcev je optimistično razpoložena in trdi, da bi že jutri moglo priti do demisije.
Belgrad, 26. junija. (Izv.) »Vreme« prinaša sledeče poročilo: »Kakor smo izvedeli iz zanesljivih virov, se je Pašič odločil, da se z radičevci oficielno pogaja. Kot delegati radikalne stranke so določeni v to svrho Ljuba Živkovič, Marko Trifkovič in Marko Gjuričič. Od radičevcev Pavle Radič, dr. Šuperina in dr. Nikič. Veruje, da bodo ta pogajanja privedla zelo hitro do rezultatov. Misli se, da so tla za sporazum popolnoma pripravljena in
celo, (la je sporazum v načelu že gotov. Pri
teh oficieinih pogajanjih bodo določili podrobnosti sporazuma in bodo končno formulirali - besedilo pisane pogodbe. Radi tega se pričakujejo v prihodnjih dneh zelo važne spremembe v političnem življenju. Pogajanja se vodijo na tej j>odlagi, da stopijo radičevci takoj v vlado. Delajo se že razne kombinacije o sestavi vlade, katero bi sestavil Pašič. Samo* stojnih demokratov v tej vladi no bi bilo. Radikali se trudijo, da pregovorijo samostojne demokrate, da bi šli sami iz vlade in da bi stopili v lojalno opozicijo.«
Belgrad, 26. junija. (Izv.) Radikalni delegati za pogajanja z radičevci so šli na stanovanje k Pašiču, kjer so ž njim konferirali pozno v noč. Na konferenci so delegati dobili potrebna navodila. Ker je ta konferenca trajala tako dolgo, so službena pogajanja odgo-dena na jutri.
Na jutrišnji seji narodne skupščine bodo mandati radičevcev verificirani brez debate. Takoj nato se bodo sestali radikalni delegati z radičevskimi. V radičevskih krogih se trdi, da bodo ta kogajanja samo formalnega značaja, ker so vse stvari med radičevci in radikali že prerešetane in js treba samo, da se izvrši končna redakcija in podpiše zapisnik. Razpravljali bodo kakor sodijo radičevci, največ o tem, koliko in katera ministrstva bodo dobili radičevci.
Kar se tiče Pašiča, — tako trdijo radičevci dalje — bo dobil namestnika, najbrž v osebi Marka T r i f k o v i č a, ki bi vstopil v vlado kot minister brez porlfelja in zavzemal čin ministrskega predsednika. Aca Stanojevič bi vodil posle radikalne stranke. Za slučaj, da vstopi Trifkovič v vlado, bo izvoljen nov predsednik narodne skupščine.
Radičevski krogi razširjajo vest, da bo ža prihodnjo nedeljo sestavljena nova vlada RR.
Sela narodne skupščine.
AFERA PRAVOSODNEGA MINISTRA LUKINIČA.
Belgrad, 26. jun. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10. Po dogovoru načelnikov parlamentarnih skupin se je takoj prešlo na dnevni red.
Prvi je govoril zastopnik ministra za pravosodje dr. Gregor Žerjav, ki je zahteval, da se dr. Lukiniču odobri 10 dneven rok za odgovor.
Za njim je govoril Davidovičev demokrat Agatonovič. Izvajal je: Obtožnica proti dr. Lukiniču je bila predložena skupščini dne 2. junija. Poslancem pa je bila razdeljena 6. junija. Do takrat je bilo vse storjeno, kar zahtevajo zakonski predpisi o ministrski odgovornosti. Namesto, da bi se po teh predpisih dalje postopalo in bi se jjostavila na dnevni red obtožnica, da bi se o njej debatiralo, stav-lja pravosodni minister zahtevo, da se mu podaljša rok za odgovor. Po čl. 9. zakona o ministrski odgovornosti bi morala priti na dnevni red obtožnica pravosodnega ministra. Danes pa je zastopnik pravosodnega ministra dr. Žerjav restringiral prejšnjo zahtevo dr. Lukiniča, da se mu da rok za odgovor od 30 na 10 dni. Dr. Žerjav je danes napravil samo neko šalo. Kajti kakor se govori, bo koncem
10 dni skupščina poslana na počitnice in dr« Lukiniču ne bo treba odgovarjati. Dr. Luki-nič je dolžan po zakonu, da odgovarja. Ako je bolan more odgovoriti, po zakonu pismeno. Njemu to ne bo težko, ker je bil prej, ko še ni bil minister, zastopnik Thurn-Taxisa, pa je to stvar zelo dobro poznal.
Med govorom poslanca Agatonoviča ja prišlo do spopadov med njim in med Vale-rijanom Pribičevičem. Valerijan Pribičevič je imenoval Agatonoviča propalico. Agatonovič pa mu je zabrusil v obraz, da je pijanec. Valerijan Pribičevič je vprašal Agatonoviča, kdaj je on njega videl pijanega. Nato je Agatonovič vprašal Valerijana Pribičeviča: »Kdaj sem te videl treznega?«
Na seji je bilo zelo malo radikalov, radi-tega je bila seja za nekaj časa prekinjena. Nadaljevala se je šele, ko so se zbrali radikali. Sklenjeno je bilo, da se dr. Lukiniču podaljša rok za odgovor od danes naprej za deset dni. Potem je bilo na vrsti poročilo ve-rifikacijskega odbora.
Seja je bila ob 12 zaključena. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je poročilo ve-rifikacijskega odbora o anketiranih poslancih.
PREDLOG DR. GOSARJA.
Belgrad, 26. junija. (Izv.) Na današnji seji načelnikov parlamentarnih skupin se je danes razpravljalo o predlogu dr. Gosarja. da se ukine davek na delavske plače. Sklenjeno je bilo, da se ta predlog predloži finančnemu odboru.
VPRAŠANJE DRAGINJSKIH DOKLAD ZA DUHOVNIKE.
" elgrad 26. junija. (Izv.) Danes se je vršila iiOiaiercnca, katere so sc udeležili finan-
čni minister, njegov pomočnik in minister za vere. Razpravljali so o vprašanju draginjskih doklad za duhovnike. Sklep bo predložen ministrskemu svetu in finančnemu odboru.
FINANČNJ ODBOR.
Belgrad, 26. jun. (Izv.) Finančni odbor je nadaljeval načelno debato o dvanajstinah. Na presenečenje opozicije sta se prijavila k besedi tudi radikala Gavrilovič in Grgin. Ga-vrilovič je kritiziral zakonski načrt, vendar jc ca hotel dokazati, da je budzet v ravno-
te/ju. Za njim sla govorila Šalih Bajič in
Neudorfer (HSS), ki je govoril o preganjanju vestne.,a in sposobnega uradništva. Poslanec dr. K u 1 o v e c je navajal krivice, ki se gode v Sloveniji na vseh poljih državne uprave. Zavzemal se je za ukinjenje izvoznih carin. Po njegovem govoru je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 5 popoldne.
ZAKONODAJNI ODBOR.
Belgrad, '26. junija. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora sta govorila črnogorski 1'ederalist Grljevič in dr. Lorkovič. Oba sta ostro kritizirala načrt tiskovnega zakona. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 5.
ŠKODA PO NEURJU NA SUŠAKU.
Sušak, 26. jun. (Izv.) Posebna komisija je ugotovila, da je neurje na Sušaku povzročilo meščanom 1 milijon dinarjev škode, kmetom v okolici pa poldrug milijon.
SMRTNE OBSODBE V BOLGARIJI.
Sofija, 26. junija. (Izv.) Vojna sodišča de lujejo s polno paro. Zadnje dni so izrekla zopet celo vrsto smrtnih obsodb. Obsojenih je tudi več članov komuni stične mladinske organizacije na 1 do 15 let težke ječe.
Revolucija na Grškem.
Belgrad, 27. junija. Po vesteh iz Aten je vojaška revolucija potekla brez prelivanja krvi. V deželi je vse mimo. Nova vlada še ni sestavljena. Za enkrat je uvedena vojaška diktatura.
Atene, 26. jim. (Izv.) V Atenah so se
vladne čete razdelile v dve skupini, ena za revolucijo, druga za vlado. Revolucionarne čete so zavzele pošto, vladna poslopja pa so zastražile vladi zveste čete. Vlada ima na razpolago nekaj avtomobilov z bombami. Središče mesta zavzemajo vladne čete. Po mestu krožijo patrulje.
Dogodki v baroku.
Pariz, 26. junija (Izv.) Po poročilih francoskega vrhovnega poveljstva so boji v Maroku postali zopet hujši. Uradno poročajo o novi ofenzivi Abd-el-Krima severno od Uezze-Francoske čete so napad odbile, niso pa mogle držati vseh postojank. Preskrba francoskih vojakov s hrano je jako težavna. Jugozapadno od Uezze je skupina generala Freydenberga začela z ofenzivo na Marokance.
Fcz, 26. junija. (Izv.) Uporniki so včeraj na ozemlju napadli francoske čete, ki so pa upornike kmalu vrgle nazaj. Uporniki imajo velike izgube.
Pariz, 26. junija. (Izv.) Mirovna pogajanja med Španci in Abd-el-Krimom so se razbila.
"DR. MATAJA PRI FRANCOSKEM PRED-SEDNIKU.
Pariz, 26. junija. (Izv.) Predsednik Du-
merque je danes sprejel avstrijskega zveznega kanclerja ar. Matajo, ki je prišel sem v spremstvu finančnega ministra dr. Griinbe'--gerja.
AMUNDSEN SE VRAČA.
Oslo. 26. junija. (Izv.) Amundsen se je z nekim pa mikom za premog odpeljal s Spitz-bergov. V nedeljo ali v pondeljek se pripelje v Oslo, kjer ga bo pozdravil kralj.
SOCIALISTIČNE DEMONSTRACIJE V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 26. junija. (Izv.) Ogrski so-cljalisti ;>Wagk stranke so včeraj sklicali zborovanje, katerega pa oblasti niso dovolile. De-lavai so se kljub temu zbrali pred lokalom, kjer bi se imel vršiti shod. Prišlo jih je sku-kaj 200—300, nakar so odšli pred uredništvo soc. demokratskega glasila in trm so demon-
strirali proti soc. demokratski frakciji. Očitali so jim, da niso dellai v interesu brezposelnih. Policija je nato demonstrante razgnala iin 18 oseb aretirala.
FINANČNI POLOŽAJ RUSIJE.
Moskva, 26. junija. (Izv.) Komisar za finance Sokolnikov je izjavil, da bo letošnja žetev v Rusiji prekašala lansko za 800—900 pudov žita. Dobra žetev bo omogočila velik izvoz, kar bo omogočilo nabavo novih strojev v inozemstvu. Splošni gospodarski napredek bo omogočil tudi zmerno zvišanje davkov. Vlada se bo potrudila delavske mezxle dvigniti na predvojno višino.
VELIK POŽAR.
Hamsas City, 26. jun. (Izv.) V nekem tukajšnjem varieteju je snoči med predstavo
nastal nenadoma ogenj. Vsled ognja je nastala strahovita eksplozija, ki je poslopje popolnoma porušila. Po podatkih je 30—40 oseb mrtvih, 200—300 pa težko ranjenih.
Dunaj, 26. junija. (Izv.) V Gumpoldskir-chenu je danes popoldne nastal požar, ki je popolnoma uničil tri hiše z gospodarskimi poslopji vred. Tudi šola, v kateri je nastanjena pošta, je deloma zgorela. Posestnica ene zgorelih hiš, ki je po nesreči povzročila požar, je tudi zgorela.
ŠTRAJK NA PARIŠKIH POŠTAH.
Pariz, 26. junija. (Izv.) Poštni uradniki
so včeraj stopili v štrajk. Ker se nekateri uradniki niso pridružili štrajku, so štrajkujoči včeraj navalili na nje kakor tudi na občinstvo, ki se je nahajalo v poštnem poslopju, štrajk se danes nadaljuje.
PO CELI KITAJSKI VRE. — KRIZA NA VRHUNCU. — ANGLEŠKA ŽE ODPOSLALA
ČETE V KANTON IN ŠANGHAJ.
Kakor smo že včeraj poročali obstoji zdaj dvoje središč, odkoder preti nevarnost, in sicer na severu Mandžurija, na jugu, kjer so se nemiri poostrili, pa Kanton in Hongkong, kjer se protitujsko gibanje vedno bolj širi. Vesti iz Mandžurije si nasprotujejo in se iz njih še ne da spoznati, ali bo Čangsolin obvladal nemire, ali pa gre njegov vpliv h kraju. Ta negotovost v Mandžuriji je tudi vzrok, da vlada sedaj v Pekingu mir; če bi pa Čangsolin doživel poraz, potem se bodo posledice takoj tudi v Pekingu pokazale. Angleška smatra položaj na jugu tako resnim, da je že odposlala angleške in indijske čete v Kanton in Šanghaj. Bati se pa je, da bo komunistična propaganda skušala zrevolucionirati tudi indijske čete.
Štrajk v Ilongkongu se poostruje. Kitajski kuliji se trumoma izseljujejo v Kanton, da bi na ta način tujske kolonije uklonili. Tujci so prisiljeni opravljati sami vsa dela. Ustanovili so tudi posebno policijo, dočim delajo ženske kot kuharice in natakarice v kavarnah in hotelih, kjer se kuha za vse. Evropejski begunci se zbirajo poglavitno v Hongkongu. Zadnje dni je prišlo tja 6000 beguncev. V spopadih s Kitajci je bilo ubitih in ranjenih več Evropejcev.
Po londonskih vesteh so v Šanghaju mobilizirani vsi evropejski in ameriški prostovoljci, ker je policija odkrila obsežno zaroto kitajskih dijakov. V četrtek so drvili kitajski avtomobili skoz vsa evropejska predmestja in streljali na tujce, na hiše pa metali bombe. Iz Kantona so prepeljali zadnje evropejske žene in otroke v liongkoiig, da jih spravijo na varno.
Peking, 26. junija. (Izv.) Angleški poslanik je danes izročil v zunanjem ministrstvu noto, v kateri protestira proti streljanju v angleškem delu Kantona, kjer so bili ranjeni angleški poslaniki.
Newyork. 26. junija. (Izv.) Misijonarji poročajo, da je po vsi notranjosti Kitajske izbruhnilo revolucijonamo gibanje. Pri Kantonu se vrše ljuti boji.
Moskva, 26. junija. (Izv.) »Izvestija« pri poročajo ruski vladi, naj sprejme kitajski proletarijat v tretjo intemacijonalo. Tako bi se začela nova doba svetovne zgodovine.
London, 26. junija. (Izv.) Pri nekem spopadu s Kitajci v Hongkongu je bilo ustreljenih 30 Kitajcev, 70 pa težko ranjenih.
davčnega denarja
Posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanskega muslimanskega kluba proti vladnemu načrtu o »Pantlieonu«.
Projekta zakona o narodnem priznanju možem, zaslužnim za domovino, ne moremo odobravati. Izražamo sicer veliko zahvalo junaškim borcem, ki so žrtvovali svoje najdražje, da otmejo domovino, ali ne moremo odobravati načina, kako hoče vlada in vladna večina izvesti načrt >Hrama - Spomenika« in kako hoče nagraditi posameznike.
Za zgradbo »Pantheona« in za nadaljne stroške te ustanove bo, kakor predvideva projekt zakona, država vsako leto žrtvovala 10 milijonov dinarjev, kar za naše slabe finančne razmere in težko gospodarsko stanje ni ravno mala vsota. Stanje državnih financ je gotovo kritično. Dokaz temu, da finančni minister domala pri vsakih dvanajstinah pride z novimi predlogi o novem in povišanem obdavčenju nižjih in srednjih slojev. Ogromni dolgovi naše države, ki po izjavi finančnega ministra samega znašajo nad 35 milijard dinarjev, nadalje leteči dolgovi posameznih ministrstev, nas opominjajo, naj se vendar neha z izdatki, ki niso absolutno nujni. Davčni vi-
Joža Lovrenčič:
Delo.
Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani ob 701etnicL
Ustvarimo!... Besed beseda iz praveka, ž njo se je šesti dan odločal Bog m gnetel glino je in izobličil je človeka najlepše delo svojih rok ...
Ustvarimo!... Beseda z božjim Duhom v človeka ustvarjenega je prešla in skozi veke se boreč za kruhom, obličil človek lice je sveti ...
Ustvarimo!... Beseda zapeljivo omamljiva ...
>In če si vzel nam raj,
ustvari vnovič naša moč ga živa
in lepši kot imel ga je mu da sijaj!.. .<
Ustvarimo!... In šli so dolgi veki in človek sam postal je bog: »Ustvarili smo srečo, kdo je neki, ld vladal izven nas bi zemlje krog?-;
In človek veroval je v svoje delo ln veroval v svojo moč, a v srcih je le utripalo in pelo: Mraz, mraz, noč, noč!.. .«
Ustvarimo še toplo luč!... Noči in mraza iz src pregnati človek ni umel, dokler ni v svitu božjega obraz« rok 6vojih dela bil razvnel
In v sveti božji službi — delu v pravek je misel šla nazaj in božji duh se spet v človeka je naselil in roka, Njemu posvečena, ustvarja srečo,
ustvarja raj!...
še enkrat: »GaSeferonov stanovitni kraljevič«.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov otvori nocoj proslavo svojega sedemdesetletnega obstoja v opernem gledališču s Calderonovim »Stanovitnim kraljevičem« (El principe oonstante). Skomizgniti bi utegnil Kdo z rameni, češ, kako pride do tega, da zaidejo rokodelci v opero in po vrhu še s -Calderonom!
To je tako:	,
V programu Kat. društva rokodelskih pomočnikov je tudi gojitev družabne v z g o -/e, ki jo vršijo razne priireditve. Dolga leta goji društvo na svojem odru v Rokodelskem domu dramo in tudi »Stanovitnega kraljeviča« je že igralo. Med rokodelci igralci so se posamezni tako razvili, da so daleč pre-| ko diletantizma in jih moremo šteti že k pra-i vim igralcem. Zgodovina Društva nam pove, i da so izšli iz njega in z njegovega odra že priznani naši poklicni igralci. Sam Danilo se spominja vesel onih let, ko je nastopal na Društvenem odra in iz hvaležnosti napram Društvu je prevzel tudi režijo »Stanovitnega kraljeviča«.
Tako je z rokodelskim društvom. Ob
man čakajo že poldrugo leto na razliko, ki jim jo dolguje država po novem uradniškem in železničarskem zakonu.
Stanovanjska beda je po celi državi postala neznosna. Mnogo bolj bi proslavili sebe in svoje zaslužne može, ako bi vlada oziroma parlament svoto 10 milijonov vsako leto uporabil za zgradbo stanovanjskih hiš za državne in železničarske uradnike in uslužbence v krajih, kjer je stanovanjska beda največja, pa dal tam vzidati primerne spominske plošče.
Brezposelnost zavzema v naši državi široke dimenzije. Vsak dan je število onih, ki za se in svojo deco nimajo zaslužka, večje. Ako vlada namesto za »Pantheon« določi primerno svoto za vzdrževanje revežev, bo storila veliko dobro delo.
Iz vseh teh razlogov, prav posebej pa še radi finančne šibkosti, v kateri se nahaja naša država, naš klub ne more glasovati za predloženi predlog.
Belgrad, 24. junija 1925.
Za Jugoslovanski klub: Franjo Žebot s. i
Za Jugoslovanski muslimanski klub: Ilusojn čumovič s. r.
Ie!e2ke.
jak postaja vsak dan hujši, tako da radi pre-ogromnih davčnih bremen, taks, carine in drugih dajatev ne propada samo kmet, ampak tudi že industrija, domača obrt in trgovina. Delavstvo pa je vsak dan v večji bedi. Položaj naših davkoplačevalcev je žalostnejši, nego si ga predstavlja g. minister financ in cela vlada. Dan za dnem se radi neznosnih davkov vršijo prisilne prodaje posestev, konkur-zi itd. Vse to bi moralo resno opominjati vlado: prenehajte z izdatki, ki res niso absolutno potrebni. Morda pride kdaj doba, ko bo naša država financijelno jačja, tedaj se ne bomo protivili, da se postavi dostojen skupen spomenik našim zaslužnim možem vseh treh jugoslovanskih narodov, ki so žrtvovali svoje življenje ali pa so se na kak drug način proslavili za našo skupno domovino!
Naše mnenje je tudi upravičeno, če pomislimo, da je še nerešeno invalidsko vprašanje. Gotovo je stokrat bolj nujno, da vlada in parlament najbednejšim v naši državi, ubogim invalidom, ki so žrtvovali v svetovni vojni svoje zdrave ude, določi potrebno denarno pomoč in pomaga njihovim sirotam.
Velika beda je tudi med staropenzijonisti in miloščinarji. Za te reveže, ki so celo življenje pošteno in zvesto služili domovini, vlada ne dovoli sredstev, da bi lahko brez gladu živeli svoja zadnja leta.
Državni nastavljenci in železničarji za-
njegovi slavnostni igri se bo pač vsak prepričal, da zaslužijo rokodelci-igralci pozornost in da je prav, da nastopijo na velikem odru naše opere. Med igralnim osobjem so tudi dame in nekaj gospodov, ki sodelujejo iz prijaznosti.
D. je že pisal o Calderonovem delu sa meni. Naj povem, kaj je mislil o njem sloviti Immermann, ki je bil protestant. >Kaka umetnina!« je vzkliknil. »Človek se ne utrudi ob njej in jo spet in spet gleda in občuduje. V tem delu se je dvignil veliki katoliški pesnik v tako višavo, kamor Britanec (Shakespeare) s svojo neizmerno močjo vendarle ne sega. Ne gre v tem delu za usodo velike osebnosti iz njene krivde in strasti, za oči Ščenje čistega človeka v najčistejšega, do blaženosti gre. Ta naloga se je le enkrat posrečila in ne pred Calderonom in ne za njim se ixi moglo kako delo tudi le oddaleč približati tej tragediji.«
Prevod tragedije, ki ga je oskrbel dr. J. Debevec, znani prevajalec Dantejeve Divine Comedije, je res lep, gladek in zvočen. Pre-mriove pevske točke so mojstrske in Mozartova glasba, ki ilustrira sceno ob umirajočem kraljeviču, nas zgrabi z neodoljivo močjo
Sedemdesetletnica Društva — menim, da ni starejšega v Sloveniji — nas spomni na »pomlad narodove, ko smo začeli trgati verige in so se snovala prva društva. Na predvečer Vidovega dne dobi prireditev še svoje posebno obiležje, saj nas prestavi v one čase, ko so se bili boii »Za krst časlni in svobodo zlato«.
Nc: mane zasluge. Toliko kot si je dr. Žerjav prizadeval za vsa važna vprašanja v Sloveniji — tako gode včerajšnje jutranje Žer-javovo trobilo — in kolikor jo on delal za napredek slovenskega ljudstva, vseh 20 klerikalnih poslancev skupaj ni delalo. Njegovo požrtvovalno in spretno udejstvovanje je rodilo veliko lepili sadov, četudi naravno ni mogel vsega doseči.., Radi bi vedeli, na katerem planetu prebiva to slovensko ljudstvo, za čegar napredek si je g. Žerjav stekel tolikih zaslug!? Ker slovensko ljudstvo na tej zemlji o delu tega gospoda za njegov napredek nič ne ve in nič stvarnega ne vidi. In tudi tisto veliko lepili sadov, ki jih je požrtvovalno in spretno udejstvovanje g. ministra rodilo, bi slovensko ljudstvo srčno rado poznalo. Ali so morda neznosni davki, ki jih PPŽ vlada Sloveniji nalaga, tisti lepi sadovi? Ali je pod tem razumeti tistih 49 milijonov, ki jih je davčni vijak iztisnil iz Slovenije več kot pa jih je imela plačati za proračunsko leto 1924-25? Ali pa je današnja silna gospodarska stiska iSlovenije lepi sad požrtvovalnega in spretnega udejstvovanja g. Žerjava? Naj nam »Jutro« nikar ne zameri teh indiskretnih vprašanj, toda če že hvali zasluge svojega mojstra in gospoda, potem mora pač te zasluge tudi pokazati, da jih bo slovensko ljudstvo poznalo in ceniti znalo. In potem bomo tudi mi g.,ministru Gregorju hvalo peli.
Na pravi naslov. »Jutru« tem potom vračamo njegov včerajšnji uvodnik o šoli in njeni vzgojni nalogi. Če se namreč njegova izvajanja obrnejo na edino pravi naslov, potem se morajo brezpogojno odobravati. v Zato jih temu primerno kar citiramo: »Poleg staršev je danes glavni vzgojitelj šola, o kateri pa reakcionarci še danes menijo, da »spada še vedno v izključno pravico režima«. — »Kakor v XIX., lasti si liberalizem tudi še v XX. stoletju brezmejen vpliv na šolo, na učitelje in na nravno vzgojo otrok, dasi je to stališče v najhujšem nasprotstvu z moderno demokracijo, s potrebami ljudstva ter zdravo pametjo ljudi.« — »Razumljivo je, da je z ozirom na cilj in smoter vzgoje velikanska razlika med demokratarsko vzgojo in moderno državljansko vzgojo. Pri pribičevičanski vzgoji se človek (državljan) ne uči zanašati se na lastno moč, ampak se uči zaničevati državljana kot revno, slabo stvar in čakati vse od milosti režima. Ta nauk o milosti izvira iz dob tiranov, od katerih je bila milost že to, če so pustili svoje podanike dihali, živeti, in če jih niso za svoje kratkočasje mučili in ubijali.« — »Na škodo blaginje otrok je načrt novega šolskega zakona o ljudskih šolali ostal na pol poti, ker ne odstranjuje od šole ljudi, katerih škodljivost za nravno vzgojo mladine je po principih moderne pedagogike nesporno.« — »Žerjavizcm živi od zlorabe šole. Zato je smr: ten sovražnik šole, ki mu ni brezpogojno izročena.« — Resnično.
Ameriški državnik o avtonomiji. Predsecl. nik Združenih držav Coolidge je povodom Spominskega dne naslovil na narod reseu opomin, da naj ne zanemarja svojih avtonomnih ustanov in se ne zanaša zgolj na skrb in pomoč centralne — federalne — uprave. Med drugim je rekel Coolidge: »Ako nekomu do-pustimo da nas vzdržuje, mu ne moremo zrv braniti, da nad nami ne bi tudi zavladal. Ako smo preslabi, da sami skrbimo zase, ne bomo dovolj jaki, da skrbimo za svojo svobodo. Ako ne moremo sami ravnati s seboj, ako ne mo remo izvajati zakona, nam ne preostaja drugo, nego da imamo nekoga, ki bo z nami upravljal in izvajal zakon proti nam; ne preostane nam drugo, nego da zapustimo častno bivališče svobode in gremo doli v sramotni stan hlapčevstva.« — Tako sodi o velikem etičnem pomenu ljudske samouprave predsednik svobodne Amerike, v naši državi pa pri-ilikava državniška in partijska politika označuje stremljenje ljudstva po avtonomiji proti-državno in ga kot takega z vsemi sredstvi zatira.
Poravnaite naročnino!
Univerza v Ljubljani. Za prihodnje šol.
' let < 1325-2C si jo univerza izvolila sledečo univerzitetno upravo: rektor dr. Leonid Pita m i o iz juridične fakultete; dr. Niko Ra-fiojčič, dekan filozofske fakultete, dr. Metod Dolenc, dek. jurld. tak., dr. M. VI d-m n r, dekan tehnične fakultete, dr. Alfred Sorko, dekan medicinsko fakultete, dr. Lambert Ehrlich, dekan teoloSke fakultete.
Poslanca Serncc in Brodar v Žireh. Dne 22. t. m. je obiskal po povodnji prizadete kraje v naši občini <;. poslanec Brodar. Naslednji dan pa se jc pripeljal naS poslanec g. inžener Sernec, Oba gg. poslanca sta prišla naravnost iz Belgrada, da se na licu mesta prepričata o škodi povzročeni po povodnji, Tako sta gg. poslanca videla, kako je voda razdejala ter mnogim posestnikom docela uničila vse poljske pridelke. Zares žalosten pogled je na travnike in njive, ker vidiš samo gramoz, marsikje do metra visoko. G. poslanec Sernec je izjavil, da bo storil vse, da dobimo vojaške oddelke, da bodo izčistili njive in travnike gramoza, ker je izključeno, da bi prizadeti mogli sami to storiti. Oba gg. poslanca sta tolažila in dajala pogum prizadetim, ker jc sigurno, da mora država tukaj priskočiti na pomoč z izdatno podporo. Ži-rovci smo Jugoslovanskemu klubu tembolj hvaležni, ker se je tudi v parlamentu prvi zavzel za nas, kar pa se tiče gg. Brodarja in Serneca, sta ravno ona dva vsak po svoji stroki — inžener in kmetovalec — najbolj opravičena in verodostojna opazovalca in poročevalca opustošenja v žiro irski in poljanski dolini. Gg. poslancema pa se tem potem iskreno zahvaljujemo za pomoč in naklonjenost vsi prizadeti Žirovci.
Konkurzni razpis. Potom okrožnice jc bila razpisana župnija Gozd v kamniški de-kaniji z zaključnim rokom za vlaganje prošenj do 15. julija t. 1.
Umeščen jc bil dne 15. junija t. 1. na župnijo Selca nad Škofjo Loko gosp. Franc Šušteršič, župni upravitelj v Podlipi.
Katehetski izpit za srednje šole sta položila dne 25. t. m. gg. Anton A n ž i č, mestni katehet v Ljubljani, in Maksimilijan S t a -n o n i k , župnik v Črnem vrhu na Polhovim gradcem, izpit za osnovne šole pa dne 17. junija L L g. Josip H o s t n i k , kaplan pri Sv. Trojici v Tržišču.
Polovična vožnja za udeležence zborovanja rokodelskih pomočnikov ob sedemdesetletnici ljubljanskega rokodelskega društva. (Vsi udeleženci, ki pridejo v Ljubljano, naj kupijo pri vstopnih postajah cele enosmerne na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi pri zborovanju v Rokodelskem domu tudi za povratek. Na ljubljanskem kolodvoru naj ne oddajajo kart, ampak naj jih obdrže. Petdesetodstotni popust velja od 26. do 30. junija. — Za vožnjo na Jesenice v pondeljek na praznik sv. Petra in Pavla je treba kupiti v Ljubljani, oziroma na progi Ljubljana—Jesenice posebno celo vozno karto iz Ljubljane do Jesenic, oziroma iz Viž-marjev, Medvod itd. do Jesenic. Ta vozna karta opremljena na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom velja v zvezi s potrdilom o udeležbi na Jesenicah tudi za vožnjo nazaj 29. ali 30. juniia. Tudi teh voznih kart naj udeleženci ne oddajo na jeseniškem kolodvoru, ampak naj jih shranijo za povratek.
Iz Amerike je v četrtek prispel naš rojak g. Ivan Z o r m a n. Kot desetletni deček je bil pred 25 leti odšel z očetom, ki je bil tedaj or-ganist v Šmarju pod Ljubljanu, v Ameriko; g. Zorman je v Clevelandu priljubljen pevo-vodja in dirigent orkestra. Ba bi spet enkrat videl slovensko zemljo, njene gore in doline, to ga je vzdignilo. Takrat, pred odhodom v Širni svet, je nekega dne stal z očetom tudi ob grobu Prešernovem v Kranju. Takrat mu je nekaj reklo, da je, biti slovenski pesnili, lepo. In v Ameriki, kjer je hodil samo v angleške šole, ni pozabil slovenske govorice. Gojil je marljivo slovensko petje in — poezijo. Izdal je v letih 1920—1925 tri zvezke liričnih pesmi v založbi »Ameriške Domovine« v Clevelandu. Dragega rojaka, ki Slovencem v tujini v vsakem oziru dela čast, v domovini iskreno pozdravljamo, želeč mu, da bi si nabral lepih vtisov za nadaljnje delo. Kakor čujemo, ostane g. Zorman med nami do 20. avgusta, ker s 1. septembrom spet nastopi službo.
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Clevelandu je umrl eden najstarejših tamkajšnjih slovenskih naseljencev Frank Jaklič, ki je zapustil več odraslih hčera in sinov.
Odkritje spominsko plošče. V nedeljo dne 28. junija pop. ob 2 bo na Sp. Berniku pri Cerkljah slovesno odkritje spominske plošče padlim vojakom v svetovni vojni. Pridite k tej naši proslavi vsi možje in fantje, zlasti tovariši iz svetovne vojne.
Vsem železničarjem v vednost. Dodatno k mojemu članku v 23. številki ; Pravice« z dne 4. junija t. 1. še tole: Sleherni železničar danes dobro zaveda nujne potrebe enotne strokovne žel. organizacije. Zaveda se pa tudi, da je enotna organizacija možna samo na strogo strokovni nepolitični podlagi. Komur pa je resno na srcu zboljšanje našega pravnega in gospodarskega položaja, se ne bo prebijal za Biiho besedo, S tom, da se ie postavila za po-eoj sporazuma na eni strani beseda > razred-
novice.
na«, na drugi »borbena«, mi je bilo Jasno, da se z enotno žel. organizacijo ne misli resno. To mnenje sem dne 22. marca t. 1. predpol-dnem na konferenci žel. pri Levu v Ljubljani jasno in odločno povedal tov. Ceriču, kt se je zato pri dopoldanski konferenci vzdržal glasovanja. Kljub temu sem se popoldan ndal, sicer s prav majhnim upanjem, a tem srčnejšo željo, koristiti celokupnemu žel. osebju. To malo upanje, da bo morda vendar le zmagala ljubezen do siromašnih Seleznlčarskih mas ter da se nam posreči odstranili ono, kar se namenoma postavlja na pot sporazumu, je padlo v vodo. Danes smo na jasnem. In ker smo na jasnem, javno na tem mestu p reki tcu-jem svoj podpis na protokolu o sporazumu 6. org., katerega sem podpisal dne 22. marca v imenu r-Prometne zveze«. Kdor pa upa od »novo« postavljene fronte zboljšanje našega položaja, prosta mu pot v njih organizacijo. »Prometna zveza« pa naj takoj skliče občni zbor, da razčistimo to zadevo. To se mi je zdelo nujno potrebno povedati, da ne bo kdo radi mane zapeljan tja, kamor si naj, manj želi. — Novo mesto, dna 22. junija 1925.
Peter Mrak.
Maturanti goriške gimnazije iz leta 1915 (razrednik g. Khar) praznujemo desetletnico matiu-e dne 28. t. m. v Boh. Bistrici. Prosimo vse tovariše, da se sestanka sigurno udeleže! Iz Ljubljane se odpeljemo v nedeljo dne 28. junija f. 1. ob 5.22 zjutraj.
Nove poštne pristojbine, veljavne od
I.	junija 1925, izdala direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in stane 10 Din izvod.
Dvajsetletnico mature obeh ljubljanskih učiteljišč (letnik 1905) praznujemo dne 3. julija ob 2 pop. na vrtu »Zvezde«. Pridite gotovo vsi I — Pleničar.
Razpisana službena aiesta. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani: tri profesorska odnosno suplentska mesta za arhitekturo, dve profesorski odnosno suplentski mesti za stro-jedelstvo, eno profesorsko ali suplentsko mesto za elektrotehniko, eno mesto strokovnega učitelja za zidarje; na trgovski akademiji v Ljubljani: eno suplentsko mesto za komercialne stroke, dve profesorski ali suplentski mesti za blagoznanstvo in kemijo; na strokovni šoli za puškarstvo v Kranju eno mesto strokovnega učitelja za izdelovanje sprožil. Prošnje opremljene po členu 12. zali ona o civilnih državnih uradnikih se morajo vložiti do 5. julija 1925 pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Novice z Bleda. 25. t. m. ob dveh popoldne se je pripeljal semkaj kralj z družino in spremstvom. Upamo, da postane zdaj sezona malo bolj živahna, kajti dosedaj je bila zelo klavrna. Tudi zdraviliška godba je danes prispela. V nedeljo zvečer priredimo na jezeru v proslavo Vidovega dne beneško noč. — Ponesrečil se je tukajšnji posestnik J. Vester, ki je na povratku domov padel pod voz. Vendar se k sreči ni nevarno poškodoval, ker je bil voz prazen.
Neurje nad Spod. LaknicamJ. 18. t. m. je strašno neurje zdelalo pri nas drevje in hiše. Velike lipe, orehi, jablane: vse leži po tleh, kakor bi jih posekal. Cesta je bila nekaj časa za promet zaprta, ker je drevje ležalo čez cesto. Vsi jarki, prehodi in kanali so zasuti s peskom. V Bogneči vasi ni bilo nič boljše. Strela je ubila človeka in zažgala kozolec. Mirna je radi naliva izstopila; odnesla je s seboj veliko mrve; kar je je ostalo, je pa vsa blatna.
Izlet na mednarodno razstavo dekorativnih umetnosti v Pariz, ki ga priredi potovalna pisarna »Vera« v Ljubljani, Aleksandrova 8, se vrši 28. julija t. 1. z brzovlakom sem in tja •v II. ali III. razredu preko Jesenic, Podrož-čice, Buchs, Sargans, Curih, Brugg, Basel. Potovanje traja 10 dni. Potni list si mora preskrbeti vsak sam; potrebne inozemske vizume preskrbi »Vera«. Potni načrt dobi vsak prijavljenec pravočasno. Stroški za vožnjo, prenočišče, hrano in vodstvo znašajo: vožnja
II.	razreda 3300, v III. razredu 2600 Din. Prijave sprejema »Vera« do vključno 12. julija, kamor naj se obenem pošlje prvi obrok z znesku 1300 Din. Izven Ljubljane bivajoči udeleženci morajo sami kupiti do državne meje Jesenice—Podrožčica cel vozni listek, ki bo veljal za brezplačni povratek na vstopno postajo. Pismenim prijavam naj se priloži 5 Din (možno tudi v znamkah).
Iz Uradnega li9ta št, 59 z dne 24. junija 1925. Razpis o ocenjanju državnih uslužbencev v področju ministrstva za poljedelstvo in vode. — Pravilnik o področju oblastnih monopolnih inšpektoratov. — Dopolnitev razpisa o ocarinjanju blaga po ustni prijavi in uradni dolžnosti. — Natečaj za sprejem v poštao-te-legrafsko šolo v Belgradu. (Sprejmejo 100 gojencev).
Državno zdravilišče na Golniku sprejme več privatnih bolnikov s pljučno tuberkulozo v I. in II Stadiju na zdravljenje. Neozdravljivi bolniki sc ne sprejemajo. Dnevna oskrbnina od 100 do 140 Din. Drugih izdatkov ni ni-kakih. Zdravilišče leži 500 m nad morjem ob južnem vznožju Storžiča, 5 km od železniške postajice Križe (proga Kranj — Tržič) ima milo, subalpinsko podnebje brez megle, čist zrak, obsežne gozdove. Nova zgradba. Hi-gijenske sobe z največ 6 posteljami, lasten vodovod, lastni vozovi za prevoz s kolodvora.
Zdravljenje po modernih načelih (pneumotho-rax, tuberkolin itd.). Ležalne kure. Hrana obilna in prvovrstna, petkrat na dan. Informacije in prospekt daje uprava zdravilišča. Prošnje za sprejem, pravilno ltolkovane, opremljene s predpisanim zdravniškim izpri-čevalora, je vlagati na Velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Iz državne službe. Postavljen je za postnega in telegrafskega uradnika 11-4 pri podružnici poStne hranilnice v LJubljani Dušan Podgornlk, vpokojeni so železniški uradniki v«i III-l Henrik Marhart, Fran Dorniter, Blaž Krempuš, Ivan Kokelj in Marko Po-gorevc.
Popravek. V članku »Senzacionalna aretacija na ljubljanski pošti« v št. 139 z dne 24. junija 1925 smo poročali, da službuje žena tatvine osumljenega pripravnika Ivana Svetela kot poSfarica v Zagorju ob Savi. Opozorjeni smo, da ne službuje v Zagorju, ampak ua pošti v Trbovljah.
Krema za čevlje »Nenstin« je plod izkustev več desetletij.
srn a a
a. Kadar prijatelje zvečer na dom povabiš, glej, « gj da Boivet/I-čokolade ne pozabiš. S
Iz
Caldercnov »Stanovitni kraljevič« zasluži drevi vso našo pozornost Opozarjamo na članek > Gnila partija naše prosvete ali Poglavje o ljudskih odrih« v mariborskem »Našem domu« št. 6 (za junij). Pisatelj (br. Ivo) navaja v uvodu članka besede prof. dr. Fr. Sušnika v »Straži« (22. avg. 1924): »Naše dramatične predstave ne smejo biti opolzle blagajni na ljubo, ampak estetsko, morda celo religiozno doživljanje izbranega in vzgojenega občinstva.« Potem pisatelj članka toži, da se resolucije kat. shodov glede dramatike na ljudskih odrih ne izvršujejo. Ostro prijema velik del iger, ki se sedaj uprizarjajo, nato pa pravi: Naši ljudski odri naj bi sprejemali le igre, v katerih je doma resnica, čednost in poštena zabava, igre, ki človeka dvigajo k ljubezni do Boga, k čednosti in bogopodobnosti. Ko potem svetuje, naj bi si naši ljudski odri omislili iz Francije in Nemčije iger z versko vsebino (misteriji, evhar. igre, Marijine legende i. dr.), ki jih tam z uspehom igrajo, konča z željo, naj bi se boljšim odrom nudila kakšna drama slovečega španskega dramatika Calde-rona, zlasti »Stanovitni kraljevič«, o katerem je nemški pesnik Goethe rekel: »Ce bi se drugod vsa poezija izgubila, iz tega dela bi jo lahko spet znova upostavili.c Calderon zahteva veliko število igralcev, a mi igramo — toži br. Ivo — rajši stvari z malo osebami, brez kostumov in brez duše! — Kat. društvo rokodelskih pomočnikov bo nocoj v opernem gledališču igralo igro Calderonovo, ki vnema k ljubezni do Boga, igralo bo veliko število igralcev, v lepih kostumih in upamo — z dušo!
Državne In narodne zastave razobesi mestna občina na Vidov dan, 28. junija, na svojih poslopjih. Majjistrat vabi k enaki manifestaciji tudi vse 'ljubljansko prebivalstvo.
Učni uspehi na naših srednjih šolah. Na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani je bilo koncem šolskega leta 293 učencev in učenk. (Učenk je bilo 69, torej 23.5%). Izdelalo je 211 učencev (72%), med njimi 54 z odliko (18.4%). Ponavljalni izpit iz enega ali dveh predmetov ima 56 učencev (19.1%), padlo jih je 18 (6.1%). Neizprašanih je ostalo 8 učencev (2.7%). V vedenju je imelo 181 učencev (61.7%) »prav lepo«, 94 učencev (32.1%) -lepo« in 14 učencev (4.7%) »primerno«. Brez reda v vedenju so bili štirje učenci (privatisti). — Lansko leto je dobil koncem leta najboljši učenec v vsakem razredu v dar knjigo, ki jo je določil razredni učiteljski zbor. Na ta način je bilo mogoče ozirati se pri izbiranju knjig na starost učencev in njih posebne želje. Letos se je znižala vsota, določena za obdarovanja učencev, tako zelo, da bo obdarovana samo pičla tretjina najboljših učencev, in sicer s knjigami, ki jih je določila naprej prosvetna uprava sama. Učiteljski zbor je priznal ta darila tistem trem učencem, ki so imeli najboljša spričevala; to so: Risto Jelačin (I. r.), sin predsednika Zveze trgovskih gre mijev za Slovenijo, Božidar Zega (III. a) iz Kanala pri Gorici in Fedora Ravnihar (V. r.),. hčerka odvetnika dr. Ravnikarja. — Sprejemni izpit za I. razred je napravilo 75 učencev in učenk (od 78 priglašenih). — Na II. drž. realni gimnaziji (na Poljanah) jo bilo koncem leta 496 učencev. Izdelalo jih je 383 (77.2%), med njimi 51 z odliko (10.3%). Po-navljalnih izpitov je 73 (14.7%), padlo jih je 38 (7.6%), neizprašana sta ostala 2 (0.4%).
Matura na I. drž. gimnaziji. Iv maturi se je priglasilo 5-1 učencev in učenk iz VIII. a in iz VIII. b razreda, 27. iz VIII. a in 27 iz VIII. b. V VIII. a razredu so napravili matu ro vsi, v VIII. b razredu pa 23, 4 imajo ponavljalni izpit iz enega predmeta. Abiturienti in abiturientke VIII.a rareda so: Berganl Josip, Stara Loka; Ciber Oiril, Kanddja; Er-ker Franc, Črmosnjice; Frelih Ivo, Ljubljana: Grošelj Avgust, Ljubljana; Ilešid Svetoznr. Ljubljana; Jaklič Dušan, Ljubljaua; Jeglič Stanko, Ljubljana; Jenko Janez, Ljubljana Košir Jože, Ljubljana; Lenček Ignacij, Ljubljana; Mihelčič Maks, Pragersko; Perčič Anion, Veliki Lipoglav; Poljak Josip, Trebnje: Ravnikar Stanko, Ljubljana; SienČnik Luka,
Mokri je na Koroškem; StepiSnik Drago, Pristava pri Polh. Gradcu; Sušnik Josip, Ljub. Ijana; Svellič Marijan, Tržič; Umnik Ivo, Ljubljana; Zaletel gumen, Retaje pri Trnču; Globoonik Stana, Ljubljana; Klepec Blažen-ka, Ljubljana; Kuhar Boža, Trebnje; Regalljj Vera, Metlika; Grapar Stanko (priv.), Glince; Rode Ciril (priv.) Ljubljana. — Abiturienti in abiturientke VIII.b razreda so: Ahlla Franc, Ljubljana; Brezigar Danilo, Doberdob; Čuk .loško, Ljubljana; Dobovšek Marijan, Ljubljana; Dokler Vladimir, Kranj; Guna | Franc, Zagorje; Hanželič Rudolf, Hardek pri Ormožu; Holmar Tomaž, Gospa Sveta; Igli« Tomislav, Ljubljana; Kalan Luka, Ljubljana; Kožuh Ludovik, Št. Ilj pri Slov. Gradcu; Krem žar Stanko, Ljubljana; Lavrič Vito, Gorenja vas pri Logatcu; Logar Ivan, Ljubljana; Oven Anton, Stranska vas pri Črnomlju; Per-sič Ivan, Celovec; Rozman Marijan, Ljubljana; Sedej Janko, Železniki; Smeren Rudolf, Ljubljana; Voljč Štefan, Vrhnika; Zajec Marijan, Ljubljana; Horvat Vida, Gradec; Vedral Ljudmila, Ljubljana.
Izredno uspešna matnra. Na ženskem nčt-teljišču v Ljubljani je delalo maturo letos 45 rednih učenk in 5 hospitantk. Maturo so izdelale prav vse, 16 pa z odliko. Zgodovina učiteljišča beleži ves čas obstoja zavoda en sam tak uspeh v prejšnjih letih. Čestitamo zavodu, gojenkam in profesorjem!
Zaključni izpit na trgovski akademiji, drugi, odkar akademija obstoja, sc je vršil v dneh 17., 18., 19. in 20. t. m. pod predsedstvom g. dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna. Izpit je polagalo 26 (19+7) kandidatov in kan-didatinj. Od teh sta dva zavrnjena na dva meseca, eden na eno leto in dva sta položila izpit z odliko. Izpit so prestali: Bahovec Anton, Bezenšek Nada (z odliko), Bogady Ivo, Dellcin Oskar, Dorčič Lada, Franc Alojzij, Gotzl Martina, Hočevar Olga, Hofman Rud., Kmet Milan, Komel Miroslav, Kovač Milan, Kuret Boris, Lapajne Zoran, Michtig Karol, Potočnik Silva, Pregelj Viktor, Thaler Rado, Trinker Oto (z odliko), Verbič Mira, Volkar Alojzij, Wudlcr Branko, Zalar Franjo.
Šolska razstava na tehnični srednji šoli bo na željo obrtnih krogov odprta tudi v nedeljo 28. t m. in ponedeljek 29. t. m. od 9. do 12. Razstavljena so letošnja dela ženske obrtne šole, kiparske in rezbarske šole, obrt-uo-nadaljevulne šole za grafične obrti in nekaj risb I. in II. letnika višje stavbne šole. Opozarjamo občinstvo, da je razstavna dvorana okrašena s sliko kralja Aleksandra v polnem ornatu. Slika je najnovejše delo prof. Saše Šantla.
Umrli so v Ljubljani: Pavlina Zupančič, hira lika, 60 let — Janez Pečlin, čevljar, 74 let. — Alojzij Rozman, posestnikov sin, novorojenček, 10 ur.
Gremij trgovcev opozarja članstvo na razglas o volitvah v obrtno sodišče (Ur. list št. 58). Člani so dolžni do 4. julija t. 1. naznaniti mestnemu magistratu vse dne 22. junija t. L zaposleno osobje, ki jc izpolnilo 20. leto starosti in biva najmanj leto dni v tuzemstvu in ne spada k stanu učencev. Potrebni podatki in tiskovine se dobe v gremijalni pisarni kakor tudi na mestnem magistratu (soba št. 22 mestna posvetovalnica).
Petkov trg. VčeTaj je bilo na trgu izredno veliko raznih lepih, domačih mlečnih izdelkov. Poleg tega so pripeljali okoličani tudi prece j žab po 5—6 kron krak, rakov po 15 kron in pa razne domače ribe. Izmed uvoženih rab so bile posebno lepe ščuke po 1.30— 135 kron za kilogram in pa rešiti somi, katere so rezali in prodajali po 140 kron kilogram. Posebno zadnje so ljudje prav pridno kupovali, ker je to dobro in okusno meso in nima koščic. — Poleg jagod in borovnic je bilo včeraj prvič na trgu precej gob, vendar pa skoro izključno samo lisičke. Jurčkov je letos jako malo in so radi tega silno dragi.
iz štajerske.
Slo renska Bistrica. Prosvetno ministrstva I je dovolilo otvoritev nove deške in dekliške i meščanske šole v našem mestu. V jeseni se prične s poukom v 1. razredu. Kakor se čuje, bo meščanska šola nameščena v pritličju prejšnje šulferajnske šole.
Laško. Od februarja sem že nismo imeli seje okrajnega zastopa, oziroma gerentskega sosveta, če ga smemo tako imenovati. Aprila meseca sta se izpremenila na povelje dr. Žerjava gerenta. Ne vemo sicer, ali se novi gerent njemu prideljenega sosveta boji, da ne skliče seje, ali pa čaka na odlok velikega župana, ki naj odstrani štiri gerentu neljube 1 osebe? Običajno smo imeli vsaka dva meseca sejo, to pa osobito, če se novi gerent pred-tavi. Sicer smo pa mi zaradi enostavnosti zato, da naj bi gospod Baltič »Šprical« oeli osvet in imenoval na njega mesto gospode iiloša Roša v Hrastniku, Ferdinanda Roša Sv. Lenardu, Josipa Roša v Sv. Krištofu in In večjemu še Franceta Kokalj v Trbovljah. S cm bi bil zastopan celi okraj in vsi stanovi in bi bila skupnj tudi
a|<}7:nfl dmžbs iz
ga kova.
žlahtič in čič obsojena na smrt.
Včerajšnja razprava proti Zlahtaču in Či-fcu ae je začela ob 11 dopoldne. Porotna dvorana je bila seveda zopet nabito polna, vendar je naval občinstva vsled pomnožene straže nekoliko ponehal.
Porotnikom je bilo stavljenih 15 vprašanj, večinoma subsidiarnega pomena. Nato so se pričeli govori. Zagovornika sta sicer tipala, kje bi se dalo kaj prijeti, toda spričo jasnega dejanskega stanu je bil vsak uspešen zagovor izključen.
Porotniki so soglasno potrdili dogovorjen roparski zavratni umor, nakar sta bila oba obtoženca obsojena na smrt na vešalih tako, da bo Žlahtič kot mojster prvi obešen, drugi pa Čič kot njegov zvesti učenec. Čič se je stražniku izrazil, da glavni manever pripravlja za moment neposredno pred obeše-njem. Misli namreč na umobolnost, kar se mu bo pa brezdvoma izjalovilo prej ali slej. Oba sta sprejela smrtno kazen čisto mirno, pa nekoliko zmučena.
Razpravo je vodil nadsvetnik Sterger, votanta sta bila svetnik Lenart in sodnik Kramer. Obtožbo je zastopal prvi drž. pravdnik dr. Graselli, zasebnega udeleženca je zasto- ; pal dr. Komavli, zagovornika sta bila dr. Li- i pold in dr. Šnudrl. Razprava je končala ob 4 popoldne.
iz maribora.
Dvajsetletnica mature. Maturanti mariborske gimnazije, letnik 1904/05, proslavijo v dneh 5. in 6. julija t. 1. dvajsetletnico mature po določenem sporedu. Pripravljalni odbor poziva vse tovariše, da sc svečanosti, na kateri hočemo v družnem krogu obnoviti nekdanje prijateljske stike, zanesljivo udeleže.
Starešinski klub Maribor ima danes ob pol 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke izredni sestanek. Tovariše prosimo, da se ga gotovo udeleže. — Odbor.
Ubožni svot mariborske mestne občine je imel v četrtek 25. junija po daljšem presledku zopet sejo. Zanimanje ni bilo preveliko, a tisti, ki sO prišli, so pod predsedstvom župana dr. Leskovarja rešili mnogo prošenj, nekatere od teh so čakale nad eno leto na rešitev. Predvsem se je zvišala ubožna podpora vsem za 50 Din na mesec, saj so nekateri dobivali dosedaj komaj 5 Din. Vse prošnje z malo izjemo so bile pozitivno rešene in so se dovolile večje in manjše podpore od 30 do 500 Din. Prošnjam za sprejem v mestno oskrbništvo je bilo z dvema izjemama vsem ugodeno. Ker pa je mestna oskrbnišnica napolnjena, je sklenil odbor soglasno na predlog župana dr. Leskovarja staviti občinskemu svetu predlog, da se oskrbnišnica razširi.
Šc enkrat naša Glasbena Matica. Poleg poročila o zadnji prireditvi naše Glasbene Matice, ki smo ga že objavili, priobčujemo danes še drugo, nekoliko obširnejšo kritiko: V soboto 20. junija in v nedeljo 21. je stopila šola Glasbene Matice v Mariboru pred javnost, da pokaže sadove toletnega delovanja na polju glasbene vzgoje. Prvi dan so nastopili učenci nižjih in srednjih razredov, med tem ko so priredili drugi dan učenci višjih razredov koncert. Prva produkcija se je otvo-rila z nastopi ljubkih malčkov, ki so prihajali žarečih lic, veseli da morejo pokazati, kaj so se letos naučili in njih podajanju se je poznala vešča roka skrbnih, vestnih učiteljev m učiteljic. Za precizno, točno izvajanje so želi burno pritrjevanje. Med nastopajočimi gojenci srednje stopnje smo zasledili brez-dvomno nadarjene gojence, kakor Tomažiča in Zeleniko, Ranča, Bobičevo in druge. Hvalevreden in razveseljiv pojav je, da se goji najplemenitejša panoga glasbe, komorna glasba že med gojenci srednje stopnje. Kvartet dijakov in z njimi njih vodja g. Serajnik je žel za Schubertovo uspavanko in Haydnov kvartet obilen, zaslužen aplavz. Mladinski dekliški zbor pod vodstvom gdčne Zacherl nas je razveselil z dvema prisrčno podanima pesmicama. — Gojenci višjih razredov so v produkciji drugega dne pokazali razveseljivo marljivost in pridnost, med njimi so nesporni talenti. Gospa Apihova je brezdvomno naša najboljša pianistka, da je pa tudi izborna pedagoginja, so pokazali pri sobotni produkciji njeni začetniki in gojenci srednjih letnikov, pri nedeljski produkciji pa njeua učenca g. Zivko Vinko in gdčna Krno, katera sta se odlikovala s sočno igro in že kar virtuozno tehniko. Čelo se v mariborski Glasbeni Matici izredno skrbno goji in vsem nastopajočim, posebno pa g. Vesely, kojega Berceuse je zvenela neznansko ljubko, se pozna spretno vodstvo priznanega strokovnjaka prof. Bera-na. — Od učencev in učenk gdčne Finžgarje-ve smo spoznali na obeh produkcijah par mnogo obetajočih, od katerih naj omenim posebno gdčno Trstenjak. Ga Skvarča je učenka učiteljice za solopetje gdčne Radove in v Schubertovi »Lipi« smo občudovali vzorno vokalizacijo in solmizacijo in dobro ^tehniko dihanja. Ravnatelj Glasbene Matice, g. To-pič, je pokazal tudi topot, da ni samo izreden organizator in skrben vodja pevskega zbora, ampak tudi priznan pedagog, kateri ume poučevati kakor vijolino i vijolo tako tudi klavir in solopetje in doseza povsod krasne uspehe. Učenci kakor vijolinisti Leskovar s svojo čustveno in čisto, Tominšek ? svojo temperamentno in vedro igro ter osobito znani mladi virtuoz ŠijaneC; nadalje pianistki adčna
Stoječ in predvsem gdčna Murgel, katera je pokazala v Sukovem Hrepenenju izborno tehniko in fino temperirano čustvenost, v prvi vrsti pa seveda najboljši učenec aolopptja, znani koncertni pevec g. Živko Avgust, kateri je pel topot kot ga še nismo slišali nikoli in uprav zadivil vse poslušalce, so mu v največjo čast. G. Topič pa goji poleg tega še z vnemo komorno glasbo in v prolzvajanem Mozartovem kvintetu na lok smo občudovali brezhibno intonacijo, izborno skupno igro, temperament in čustvenost mladih igralcev. Imponiral je tudi nastop dijaškega orkestra pod ravnateljevim vodstvom, kateri je žel posebno za Fibich-Rauscherjevo: Iz 1001) noči burno odobravanje. Kot vodja orkestra ni g. Topič mož akordov in posameznih stavkov, ampak skupnosti, njemu je zmiraj celota in njen stil, začetek in konec vsake stvari pred očmi in zato ne ustvari nikoli samo pester glasbeni kaleidoskop, ampak najde zmiraj pravo linijo. Naša Glasbena Matica je dokazala tudi s tema svojima produkcijama, da vrši svojo kulturno nalogo, katera je posebno v našem obmejnem mestu eminentne važnosti skromno, brez samolivalisanja, a s tem večjim navdušenjem in ljubeznijo naprej in da se pod veščim predsedstvom g. dr. To-minška in skrbnim ravnateljevanjem g. Topi-ča stalno dviga. In zato smo vsi narodno čuteči Mariborčani ponosni nanjo. — M. S.
Beneška noč. Jutri priredi Olepševalno društvo za mesto Maribor pri »Treh ribnikih« v Krčevini beneško noč. Vsi trije ribniki bodo čarobno razsvetljeni. Sodeluje godba »Drava«. Začetek ob 3 popoldne.
Amnestija v mariborski kaznilnici. V petek 26. junija so bili amnestirani trije kaznjenci: Puvovac, Pašič in Kneclil. Zadnji je močno bolan na tuberkulozi.
iz celja,
Državna dvorazredna trgovska šola. Vpisovanje za šolsko leto 1925/26 bo dne 30. junija 1925 vsakokrat od 8 do 11 dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole z nižjim I tečajnim izpitom ali nastavni razred meščan, ske šole s končnim izpitom. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili prvi letnik državne dvorazredne trgovske šole. Učenci in učenke se naj izkažejo pri j vpisu z izpričevalom o nižjem tečajnem ali | končnem izpitu oziroma z izpričevalom prvega letnika ter s krstnim listom.
Iz ostale Jugoslavije.
Himen. V Zagrebu se je poročil g. Hugon Rumpret, bančni podravnatelj v Subotici z gdč. Berto Weller-Birolla iz Zagreba. Obema prisrčno čestitamo.
Otvoritev liške železnice in Jadranske razstave. V Splitu se je te dni vršil sestanek zastopnikov mestne občine in raznih korpo-racij, da določijo podrobnosti za proslavo otvoritve liške železnice in Jadranske razstave. Tem povodom prirede Belgrajčani velik izlet v Split in ostala dalmatinska mesta. Na sestanku so določili sledeči spored za prireditve: V soboto, dne 25. julija, se vrši v prisotnosti prometnega ministra in došlih gostov otvoritev liške proge. V nedeljo, dne 26. julija, pa se slovesno otvorita Jadranska razstava in Etnografski muzej ter odkrije • spomenik Marka Maruliča. Zvečer bo na morju in obali velika zabava s sodelovanjem vojne mornarice in povodnih letal. Naslednje dni obisk Šibenika, kjer se otvori vinski oddelek Jadranske razstave, in drugih luk. Za prenočišča in prehrano po zmernih cenah bo preskrbljeno.
Proti navijanju mesnih cen v Zagrebu. Okrajno sodišče v Zagrebu je obsodilo me- j sarja V. Šterna na mesec dni zapora, 5000 Din j globe, plačilo pravdnih stroškov in objavo ! razsodbe — in mesarja M. Fanjkova na mesec dni zapora, 1000 Din globe in plačilo pravdnih stroškov, ker sta prodajala meso po višjih cenah, nego jih jc določil mestni odbor za pobijanje draginje.
Slab lov na sardele. Letošnji lov na sar-dele se je, kakor poročajo dubrovniški »Narodni Svijesti« s Korčule, popolnoma izjalovil. Ker je ta lov za dalmatinske ribiče jako važna postavka v letnih dohodkih, so s tem zelo prizadeti, to pa tembolj, ker je letos že tretje leto, kar v tamkajšnjih vodah ni bilo sardel.
Štrajk v Pagu. Štrajk v državnih solarnah v Pagu še vedno traja. Iz Belgrada na Pag jc daleč, a monopolska uprava šc celo ni gibka v svojem poslovanju. Bedaj so pozvali v Belgrad nadinž. Koludroviča, da poroča in dobi navodila. Dež je doslej odnesel soli v vrednosti 2 milijonov dinarjev, zvišanje delavskih plač pa bi zahtevalo samo 400.000 Din.
Iz Primorske.
Strah pred poslovenjenjem Goricc, Znani italijanski poročevalec Mario Nordio je priobčil v tržaškem »Piccolu« dne 25. t. mes. članek, v katerem opozarja na veliko nevarnost, da se Gorica posloveni. Nordio izvaja: Dočim po deželi polagoma in mirno napreduje italijanska asimilacija, jc pa v Gorici in okolici opažati čisto nekaj drugega. Gorica, jc v stiku s Soško in Vipavsko dolino, kjer pre-I biva izključno inorodno prebivalstvo. Naj-! boljši, najinteligcntnciši in najpodjclr-ejši tega I prebivalstva nehote teže v Gorico, na katero
so navezani tudi upravno. V mestu znova oživlja in se širi krog slovenskih trgovcev, malih obrtnikov in rokodelcev, posebno pa tudi odvetnikov. Vedno več slovenskih družin se z dežele doseljuje v mesto- Nasprotno pa ni nikakega dotoka italijanskih elementov. Uradi so se preselili v Videm in z njimi italijanski uradniki, mnogo italijanskega delavstva je šlo s trebuhom za kruhom; spodnja Furlanija teži sedaj vsled prometnih zvez in iz upra vnih pogojev v Videm in Trst, tako da je Gorica v svoji slovenski okolici izolirana. Kako daleč že sega pronicanje slovenstva, kaže posebno dejstvo, da je na realni gimnaziji med 12! prijavami za izpite 91 Slovanov! Tudi po drugih šolah zavzema slovanski naraščaj znaten postotek. Prebivalstva Gorice se jc od 1. 1914. do 1924. sploh znižalo od 31.000 do 26.784 duš, in to povečini na račun italijanskega življa. Nevarnost, da Gorica narodno izkrvavi in zgreši svoje italijansko poslanstvo na meji države, jc očita, zaključuje Nordio. Kot primerna sredstva, da sc slavizacija Gorice, ustavi, navaja sledeče;
V	Gorici naj se osnujejo ustanove, ki dove-dejo v mesto uradniške družine v stalno naselitev; vpliva naj se na industrijska podjetja, da nastavljajo v pretežnem delu italijanske tehnične in upravne delovne moči; razširi naj se področje goriške trgovske zbornice, da se znova pritegnejo furlanski trgovski krogi; izboljšajo in pomnože naj se prometne zveze s Spodnjo Furlanijo. Svoj čas, pravi Nordio, je bil ministrski predsednik obljubil, da bo vlada poskrbela, da bo Gorica nekaj več nego sedež navadne podprefekture. Dejansko se je področje goriške podprefekture znatno razširilo s pridelitvijo dobršnega dela občin bivše tolminske podprefekture, toda te občine so slovenske... Ravnotežje bi se dalo doseči s priklopitvijo gradiščanske podprefekture. Danes pa naj se pomisli, da obsega goriška podprefektura 2 italijanski občini nasproti — 88 slovenskim.
Primer iz Istre. V Kringi so ostali brez župnika in ni n^.de, da bi sc župnij?, kmalu popolnila. Vsako nedeljo hodi maševat župnik iz tinjanske fare. — Minole dni so v Tin-janščini izterjevali davke. Po hišah je hodil uradnik s tremi karabinijerji. Za svoj trud so si zaračunavali 10 odstotkov in več. Izterjavah so vse zaostanke do konca lanskega leta. Kmetje so morali plačati po 1000—2000 lir.
V	celi Kringi ni bile pet kmetov, ki bi bili imeli toliko lastnega denarja; vsi ostali so begali za posojili, da jim ne bi odvedli iz hleva edine krave.
Iz Koroške.
Novosnašmiki. Dne 5. julija bo v Celovcu posvečenih v mašnike 13 diakonov, med njimi Fr. Ks. Katnik, ki bo daroval novo mašo 12. julija pri Sv. Miklavžu na Dravi v Rožu, in Josip Wutte, ki bo obhajal prvo sv. mašo v gališki župniji.	*
Iz katoliškega sveta.
O ljubljanskem kongresu za študij vzhodnih cerkva prinaša notico pariška »La Vie Catholique« pod naslovom »Une confžrence d'etudes concernant 1'Eglisc orientale.
Novi tr.onakav~.ki nuncij. Sv. oče je imenoval za nuncija v Monakovem mgrja Vassallo de Torregrossa, nadškofa emeškega, ki je bil dosedaj nuncij za Argentinijo in Paraguay. Novi nuncij ima 60 let in je iz plemenite sici-lijske rodbine. Ves čas jc bil v službi poslaništev in je že dvakrat pred vojno bival dalje časa 'v Monakovem. Preživel je šest let v latinski Ameriki, deloma kot apostolski delegat v Kolumbiji, deloma kot nuncij v Bue-nos-Airesu.
Peti francoski narodni evharistični kongres se bo vršil v Rennesu od 1. do 5. julija. Pred vojno sta sc že vršila dva francoska ev-haristična kongresa, eden v Faverneyu, malem mestu v pokrajini Franche - Comte, pri katerem kongresu se je zgodil čudež s sv. ho-stijo, drugi pa v župniji blaženega župnika ar-škega. Vojna je pretrgala tradicijo, in šele 1. 1921. se je vršil znova kongres v Paray-le-Monialu, na čast kanonizacije sv. Marjete Marije. Predvsem pa je bil veličasten kongres, ki se je vršil julija 1923 v Parizu v prisotnosti 4 kardinalov, 1 patrijarha, 12 nadškofov, 44 škofov, 7 opatov, 8 generalnih re-dovniških superiorov in častnega števila duhovnikov in redovnikov, kakor tudi ogromne množicc vernikov.
Peti škofijski evharistični kongres v Rimu sc jc ravnokar zaključil. Verski obredi in seje so se vršile v lepi cerkvi Santa Teresa, katero so pred par leti na Corso d'Italia zgradili karmeliti, ki so v tem novem mestnem okraju v bližini Monte Pincia ustanovili pro-cvitajočc župnijske institucije. Kongresu jc predsedoval kardinal Pompilij, vikar Nj. Svetosti papeža. Začel sc jc s splošnim sv. obhajilom rimskih otrok.
Spreobrnjenja v Angliji. Angleški časopis •Catholic Directory« javlja v svoji zadnji številki, da jc število oseb v Angliji, ki so se spreobrnile h katoličanstvu. narastlo 1. 1923. na 12.796, medtem ko jih je bilo 1. 1922. — 12.646. Ta spreobrnjenja so sc izvršila v ško-' fijah Wcstminster, Nesham in Nevvcastle. — j Prestopanje h katoliški veri v Angliji stalno 1 narašča: 3609 1. 1911., 7184 1 19.H., 3501 leta I 1915.; 11.621 1. 1921,
Položaj katoličanov v sovjetski Rusiji.
Francoski list »Le Correspondant« daje v številki od 10. junija zanimive podatke o katoličanstvu v sedanji Rusiji. Glavna katoliška škofija caristične Rusije je bila provincija Mo-hilev, koje škof je bival v Moskvi. Imela j« 152 cerkva, Letos šteje samo še 86 duhovni* kov, od katerih je 25 po boljševiških ječah. Škofija šteje okoli 320.000 katoličanov. Vzhod« na Sibirija tvori škofijo zase s šestimi župnl« jami in 20.000 verniki. Škofija Tirapol, ki ob« sega Krim, Kavkazijo, Besarabijo in škofijo v Jassyju (zadnje dve sedaj v Romuniji), ima 90 cerkva, 100 duhovnikov in 300.000 verni« kov. Sicer pa tvorita Krim in Kavkazija danes apostolski vikarijat, ki ga vodi škof Smets v Tiflisu. Ta vikarijat šteje 30 cerkva in 68.000 vernikov. Stara škofija v Kamiencu, ki so jo spet vpostavili 1. 1917., ima 43 duhovnikov, 113 cerkva in 320.000 vernikov. Škofija Luck-Zitomir se je razdelila, ker jc prišel Luclf pod Poljsko, enako škofija v Minsku. Razen tega je v Kavkazu 58.000 katoličanov armenske narodnosti s 50 cerkvami in apostolskim administratorjem. Bodočnost katoliške cerkve v Rusiji je pa temna.
Nedeljski počitek v Franciji izginja pod pritiskom brezverstva in industrializacije vseh obratov vedno bolj. Časopisi izhajajo vsak dan brez prestanka, velike trgovine so odprte tudi ob nedeljah in zato v ponedeljek malo po«, zneje začienjajo z delom. Stara in zdrava navada nedeljskega počitka izginja. Ne smemo pa misliti, da se cerkvene oblasti temu ne upirajo. V teku zadnjih 50 let so opetovano opozarjale na nevarnost, ki preti od odprave nedeljskega počitka.
Mednarodni ženski katoliški kongres ▼ Rimu se bo vršil letos od 22. do 27. oktobra. V zasedanjih delegatinj sc bodo obravnavala sledeča vprašanja; 1. obramba katoliške vere, posebno iz šolskega stališča; 2. boj zaper rastočo nemoralnost (navade in običaji, kino, gledališče, moda); 3. žensko delo; 4. državljanska priprava ženske; 5. delo deklic. — V javnih zasedanjih se bo obravnavala obramba rodbine v vevškem, moralnem in socialnem življenju in državljanske dolžnosti ženske. Vse seje se bodo vršile v lokalu katoliške organizacije v Via della Scrofa št. 70.
Naznanila.
Pole s podpisi za izenačenje moških in ženskih sorodnikov v nasledstvu se oddajajo v soboto 27. ali v torek 30. junija od 17 do 19 v ^Splošnem ženskem društvu-, Rimska cesta 9, pritličje.
Frančiškanska dekliška Mar. družba priredi v slučaju lepega vremena na praznik sv. Petra in Pavla izlet na Žalostno goro pri Preserjih. Odhod z glavnega kolodvora ob 8.40 zjutraj, povratek ob tričetrt na 7 zvečer. Vjudno vabljene! Odbor.
Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi proslavo društvene dvajsetletnice v nedeljo, dna 5. julija 1025 v Rožni dolini s sledečim spbredom: Predvečer v soboto: Razsvetljava, mirozov in bak-ljada po vasi. Kres na čast sv. Cirila in Metoda zažge društvo. V nedeljo predpoldne: Budnica viške godbe po vasi. Ob 8. sv. maša na Rožniku 8 petjem rožnodolskega pevskega zbora. Ob 9. koncert viške godbe v restavracijskih prostorih strelišča. Popoldne na strelišču: Ljudska veseliča kot VL rožnodolski sejm. 1. Koncerti: Godbe dravske divizije pod vodstvom kapelnika-kapetana g. dr. Čerina, viške godbe, rožnodolskega pevskega društva in prijateljskih pevskih društev. 2. Bogat srečolov, šaljiva pošta, turška kavarna, cvetlični sejm, različne zabavne točite, vsakovrstni sejmarji. Prašiči, janjci na ražnju pečeni itd. Za najboljšo pijačo, jed in postrežbo jamči gostilničar g. F. Balija. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 5 Din. Otroci do 10 let v spremstvu staršev prosti.
Zvozdoznanci pozor! V nedeljo 28. junija se pojavi zvezda >Mars«, katero je pa mogoče opazovati le z Brda in to ob priliki proslave Vidovega dne z velike vrtne veselice z bogatim sporedom. Torej na svidenje v nedeljo na Brdu nad Vičem.
V Stopreah pri Rogatcu priredi šolska mladina prvič na novem in stalnem šolskem odru predstavo s prav zanimivim sporedom dne 28. junija ob 3 popoldne. K obilni udeležbi vabi upra-viteljstvo šole. •
Trotji redni obeni ssbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se vrši v soboto 25. julija ob 9 dopoldne v Ljubljani v sejni dvorani mestnega magistrata. — Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka za 1924. 3. Letno poročilo o poslovanju Pokojninskega zavoda za leto 1924, sklepanje o računskem zaključku za 1924, o odvezi načelstva in o razdelitvi prebitka. 4. Slučajnosti. Predsednik Pokojninskega zavoda. — Opomba: Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine (delodajalcev in nameščencev) navzoča vsaj tretjina izvoljenih delegatov. Če bi bil občni zbor nesklepčen, se vrši v šestih tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno brez ozira na število navzočih članov. Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov; za sklepanje o iz-premembah Statuta pa je potrebna dvetretjinska večina. Predlogi delegatov se sprejmejo na dnevni red rednega občnega zbora samo, ako Jih vroče predsedniku najmanj 8 dni prej, nego naj se vrši občni zbor. O predlogih, ki niso na dnevnem re. du, se posvetuje občni zbor samo, če so nujni, o čemur odloča občni zbor z dvetretjinsko večino in nato se sklepa z absolutno večino.
Občni zbor stavbene, zadruge »Stadion« v Ljubljani, reg. zadruge z o. z. bo dne 6. Julija ob 9 popoldne v prostorih Akademskega doma v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega zaldjučka za 1924. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši na istem prostoru in z istim dnevnim redotn čez pol ure drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. — Načelstvo.
Društvo najemnikov ia Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo 1. julija ob 20 v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna dajo članom 'inevno od 18 do '20 pojasnila: Sv. Petra cesta 12, pritličje, desno.
Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem ■ svojim sinom Viktorjem Beličem, trgovcem v Celju, v uikaki trgovski zvezi in da bom proti vsakemu, ki me bo žalil, sodnijsko poslonal — Karol Belič-jpd uradnik „y -»okojiu-
Obrestna mera. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani nam pošilja v objavo sledeče: Denarni zavoda v Sloveniji (banke, hranilnice in posojilnice) so sporazumno z denarnimi zavodi v Hrvaški na seji dne 24. junija t. 1. vpo-števajoč razmere na domačem denarnem trgu sklenili, da bodo počenši s 1. julijem t. L zni Židi obrestno mero za vezane vloge na tekočem računu za 2 odstotka. Po preteku odpovednih rokov, oz. po možnosti tudii preje, bo sledilo sorazmerno znižanje debetne obrestne mere. Ako bo trajalo sedanje stanje na denarnem trgu naprej, smemo upati v doglednem času na ponovno redukcijo obrestne mere in ee s tem približujemo normalnim razmeram.«
Poravnave. Poravnalno postopanje v zadevi Karla Bastiančiča, trgovca v Ljubljani, je končano, ker se je poravnava pravomočno odobrila. — Zbor upnikov zapuščine po Ven-delinu Staretu v Ljubljani se vrši 26. junija 1925. — Nova poravnalna zadeva se odreja v poravnalni zadevi Ivana Katza ml. in njegove žene Frančiške Katzove za 8. julija 1925. — Potrjuje se poravnava, dosežena med dolžnikom Josipom Miklavcem v Ribnici in njegovimi upniki za 40 odstotno kvoto celotnih terjatev, plačljivih v treh enakih obrokih tekom 2, 4 in 7 mesecev po pravomočnosti obravnave.
Odprave konkurza. Konkurz, razglašen o imovini prezadolženca Matka Pungartarja v Višnji gori, je po razdelitvi mase odpravljen.
—	Konkurz, razglašen o imovini prezadolžen-ke Marije Rožič, trgovke v Šentpetru, je od pravljen po razdelitvi vse mase.
Občni ibor. Jugoslovanska industrija olja in barv, d. d. v Ljubljani dne 9. julija 1925.
Carinski dohodki. V prvi desetini meseca junija letos so znašali carinski dohodki 51,423.316 dinarjev napram 67,310.629 Din v zadnji desetini meseca maja t. 1. — Od 1. aprila letos do 11. junija letos so dosegli carinski dohodki 408,938.067 Din napram 318,313.720 dinarjev v odgovarjajočem razdobju 1924. — V prvi desetini tega meseca so imele sledeče carinarnice dohodkov: Ljubljana 2,666 067 dinarjev, Maribor 2,886.377 dinarjev, Jesenice 538.779 dinarjev, Rakek 529.075 dinrajev in Zgornja Radgona 113.115 dinarjev.
Italijanska zunanja trgovina. V prvih 5 mesecih t 1. je znašal uvoz v Italijo 9.088 milijonov lir (v istem razdobju lani 5.818 milijonov lii1), izvoz pa je dosegel 5.346 milijonov lir (v istem razdobju lani 4.352 milijonov). Pasivnost italijanske zumr.uje trgovine v prvih 5 mesecih t 1. je dosegla 3.742 milijonov lir napram 1.466 milijonov lir v istem razdobju lanskega leta.
Ogrska tekstilna industrija. Število vre-ten ogrske volnene industrije je naraslo od lota 1921. na 1924. od 33.000 ua 43.000 vrelem, število tkalnili strojev od 4.100 na 8.240.
—	Ravnotako se je zelo dvignila industrija lanu in jute.
GOZDARSKO-LOVSKA RJBARSKA RAZSTAVA V LETU 1926.
Že o priliki v manjšem obsegu prirejene lovske razstave na ljubljanskem velesejmu leta 1921 se je sprožila misel, da bi so priredila, če še ne v letu 1925, pa vsaj v letu 1926 skupno z lovsko in ribarsko tudi gozdarska razstava, ki bi bila brez dvoma za predmetni pouk, za gosnodar-stvo in trgovino naše ožje domovine velikega pomena. Prireditev naj bi z izložbo primernega gradiva širšim krogom nazorno predočila vzgojo, zaščito, izkoriščauje naših obsežnih, bogatih gozdov in industrijalizacijo £ ozdnih pridelkov, obseg in veliko narodno gospodarsko vrednost lovstva in ribar«tva, naj bi pokazala napredek in položaj gozdarstva in ribarstvn ter zbudila večje zanimanje in boljše umevanje teh velevažnih, pri nas danes, žal še ne dovolj cenjenih paneg našega narodnega gospodarstva.
Če pa hočemo doseči ta namen, ki že sam na sebi upravičuje nameravano prireditev, je treba k
'O.
temu temeljitih priprav, mnogostranske udeležile, trajnega sodelovanja in so v to polog strokovnega osebja, lovskih in ribarskih krogov v prvi vrsti poklicani gozdni veleposestniki in lesni velein-dustrijalci. Seveda je pripomoč posameznikov tudi dobrodošla. Z združenimi močmi vseh teh či-niteljev in s pripomočjo merodajnih oblasti bi se dala zamišljena naloga za Slovenijo, ki je v navedenih panogah prva med pokrajinami naše obširne dr?.ive, častno rediti.
Uprava Ljubljanskega velesejma, ki bo za-željeno akcijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi ra-dovolje podpirala, zagotavlja razstavljalcem poleg običajnih ugodnosti še poseune ugodnosti.
Naprošajo se vsi interesenti, da izvolijo izjaviti, bi li bili pripravljeni in v kakem obsegu sodelovati pri prireditvi gozdarske, lovske in ri-barske razstave ob priliki Ljubljanskega velesejma v letu 1926. Cenjene sklepe z eventuelnimi predmetnimi nasveti vred naj se izvoli poslati čimprej ravnateljstvu velesejma.
V slučaju zadovoljivih izjav in zagotovljene zadostne udeležbe, ki bi zainogla nuditi garancijo polnega uspeha, bo uprava velesejma sklicala sestanek vseli v poštev prihajajočih organizacij in Siniteljev v svrho izvolitve širših odborov za posamezne panoge, čijih naloga bi bila sestaviti detajlni program prireditve, ki se bo potem poslal vsem interesentom v ravnanje, oziroma delno izvršitev.
borza.
Dne 26. junija 1925.
DENAR.
Za;,'r.i>. Italija 2.129—2.159 (2.1415—2.1715), London 279.55-282.55 (281.25—284.25), Newvork 57.60 -58.40 (57.60 - 58.40), Pariz 2.6250—2.6750, Praga 1.705—1.729 (1.7105—1.7345), Dunaj 8.08— 8.20 (8.175-8.235), Curih 11.18-11.28 (11.23— 11.33).
Curih. Belgrad 8.1)0 (8 90), Pošta 0.007250 (0.007250), Berlin 1.226 (1.225), Italija 18.85 (19), London 25.0375 (25.0350), Newyork 515 (515), Pariz 23.70 (23.75), Praga 15.25 (15.2), Dunaj 72.55 (72.55), Bukarešt 2.375 (2.40), Sofija 3.70 (3.70).
D n naj. Dovizo: Belgrad 12.295, Kodanj 139.30, London 34.495, Milan 25.70, Newvork 709.35, Pariz 32.62, Varšava 136.35. — dolarji 706, francoski trank 32.60, lira 25.75, dinar 12.25, češkosloviška krona 20.9975.
Praga. Devize: Lira 122.025, Zr.greb 58.375, Pariz 155.625, London 164.10, Nowyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 62 (den.), vojna odškodnina 214 (den.), Celjska posojilnica 200, Lj. kreditna 225—265, Merkantilna 100—104, Praštediona 801—804, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 135 (bi.), Vevče 100—110, Nihag 45 (bi.), Stavbna družba 265—280, 4 in pol odst. zastavni ltsti 20 (den.), 4 in pol odst. kom. zadolž-nice 20 (den.).
Zagreb. Hrv. eskomptna 103—104, Kreditna, Zagreb 104—105, Hipobanka, Zagreb 56—56.50, Praštediona 800—1305, Slavenska 67—68, Lj. kreditna 250—260, Eksploatacija 26—30, Šečersna 500 —510, Gutmann 350, Slavonija 39—40, Trbovlje 320—345, 7 odst. inv. posojilo 63.50, vojna odškodnina 216.
Dunaj. Efekti: Alpine 29.35, Greinitz 13.8, Kranjska ind. družba 29.4, Trbovlje 42.3, Leykam 14.1, Jugobanka 11, Hrv.slav. hipobanka 6.5, Gutmann 42, Slavex 15.9, Slavonija 5.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastove vozovne deščice, I. in II. vrsta, 4" mm — 2.65 m, 53 nun — 2.85 ra, fco meja 1300 (den.); mecesnovi plohi, 40 in 50 mm, L, II. in III. vrsta, fco Kranj 600 (bi.); bukovo oglje, Ia, eksp. blago, fco meja 2 vag., zaklj. 94.50; bukova drva, 1 m dolž., lanska sečnja, fco nakl. postaja 1 vag., zaklj. 21.75. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hardvvinter II., par. Postojna trans. 412.50 (bi.); koruza slavonska, par. Vinkovci 3 vag.. zallj. 190; ječmen, srbski, 60 kg, par. Ljubljana 325 (bi.); oves sremski, fco nakl. postaja 375 (bi.).
Iz Krmela. Delavci rijajo že daleč notri pod Gabrijelski hrib. Pa ni prijetno za onJotne prebivalce! Cesta iz. Gabrijel v Krmel 3e je na več krajih udrla; tudi po 5 m globoke udrtine so nastale; na večih krajih so morali cesto že preložiti. Kaj pa s cerkvijo v Gabrijelih? Ko sem bil enkrat notri, je grmelo pod nogami in bobnelo — rudarji so v zemlji streljali! Nič ni kaj varno! — Pri nas zida bratovska skladnima lepo novo bolnišnico. — Sedaj se bodo razmere tukaj zelo spremenile. Ali bo prišel sem nov zdravnik, ali bo pa Mokronog ob zdravnika? Kaj pa potom mokrouoška lekarna?
Iz mokronoškega okraja. Boštanjska graščina ob Savi bo kmalu ob vso lioslo. Cele gore lesa leže pripravljene, da ga izvozijo na postajo. V par mesecih je delo koučano — Novo streho dobi cerkveni stolp v Gabrijelih. Dela klepar Videtifi iz Mirne. Lani 2. avgusta, ko je bil strašni naliv, ki je žalil jame v Krmelu, je strela odbila del stolpne strehe. Poprava je, neobhodno potrebna. — Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 12. julija cerkven koncert. Na sporedu je 10 pevskih in 5 orgelskih točk. Pri orglah sodeluje g. St. Premrl, ravnatelj stolnega kora v LJubljani. Ker je to prva prireditev to vrste v naši dolini, so tudi okoličani uljudno vabljeni.
Zanimive novice iz logaškega okraja. Gosp. okrajni glavar v Logatcu je strogo naročil šolskim upraviteljem, naj takoj naznanijo vsako nenazna-njeno in neupravičeno veroučlteljevo uro. Vero-učitelji pa bodo g. glavarju priznali pravico nadzorovanja kvečjemu takrat, ko jim bo preskrbel izplačilo nagrad, katero že dve leti zastonj pričakujejo. — G. okrajni glavar v Logatcu je v svoji okrožnici šolskim upraviteljstvom ukazal, da naj vidovdansko proslavo po šolah povečajo tudi >so-kolske vežbe« šolske mladine. Čemu pa to, g. glavar? Knj pa ima sokol skupnega s tem praznovanjem? Zakaj pa ne bi n. pr enkrat poskusili z gasilskimi »vežbamk? Verujte, da boste tako otrokom v pretežni večini zelo ustregli in boste tndi dokazali svojo nepristranost, katero tako radi poudarjate. — G. okrajni glavar v Logatcu opozarja ob vsakem državnem prazniku župne urade v dolgih dopisih, kako se mom vršitt ob takih prilikah cerkvena slovesnost. Nikari se ne trudite brez potrebe, g. glavar! Zupni uradi imajo že svoje natančne predpise o praznovanju državnih praznikov, in teh se bodo držal), ne pa vaših. Pač pa bi bilo prav, če bi okrajni glavarji poskrbeli, da se bodo njim podložni uradniki udeleževali vsaj ta dan službe božje, kajti v to so res kompetentni. Marsikje so ob takih priliknh »ta rdeče« klopi popolnoma prazne.
Brežiofr. (T g r a.) Dijaštvo celjske gimnazijo priredi v oboto 27. junija ob pol 8 zvečer v Narodnem domu Moliereovo komedijo v treh dejanjih sSkapinove zvijačen. Nastopilo je s to velezabavno komedijo že šestkrat iu doseglo povsod sijajen uspeh. Vabimo vse prijatelje dijnštva, da se predstave udeleže in tako podpro naše idealne študente in študentke. Kdor si želi poštenega smeha — 1 nocoj ob pol 8 v Narodni dom. Ne bn m-u žal!
Cerkveni vestnik.
Kresna nedelja t Trnovem. Ob proččenju na Krf«fio nedeljo bo izvajal cerkveni zbor pri slovesni sv. "ia?: ob P.: Missa solemnis z orkestrom, komp. Gsbriol Franek; Graduale: Sancte .loannes, d*-. Cloudovvski. Offerlorium: JubJktte Deo; Wagner. Tantum ergo Gruinov. Popoldne bo ob pol 5 govor in litanije.
Jutri,^v nedeljo 28. junija dobe verniki v cerkvi sv. Jožefa pod navadnimi pogoji popolni odpustek kolikorkrat obiščejo to cerekv.
Orlovski vestnik.
Orliški krožek v Šiški prirodi na praznik j Sv. Petra in Pavki dne 29. t. m. ob pol 8. v sam-., stanski dvorani akademijo. Na sporedu je več do-j sedaj Se neizvajanili točk. Vabljeni
Gorenji Logatec. Vsa okrožna prosvetna društva in orlovske odseke ter krožke še enkrat opozarjamo na okrožno prireditev 28. junija v Gorenjem Logatcu. Ob pol 8 ijntraj se zberemo in uredimo na kolodvoru v Dolenjem Logatcu, na'o odkorakamo v slovesnem sprevodu v Gorenji Logatec, kjer bo ob 9 sv. maša ? primernim cerkvenim govorom na prijaznem gričku Tabor, katero slovesnost bo opravil preč. g. stolni krnonik dr. Tomaž Klinar. Po sv. maši tabor na istem prostoru. Po taboru odkorakam d na telovadišt", kjer se za dopoldan razidemo. Popoldne ob 2 bo<io ve-černice v župni cerkvi, ob 3 pa javna telovadba vsega članstva v okrožju na prostoru g. V. Ambrozija v Gorenji vasi, po telovadbi zabava istotam z godbo, petjem itd. Vstopnina k telovadbi in zabavi sedeži po 10 Din, stojišča 5 Din. Zaključek o mraku. V slučaju neugodnega vremena se bo vršila isti prireditev naslednji dan z istim sporedom in na istem prostoru. K obilni udeležbi vabi še enkrat pripravljalni odbor.
Zagorje ob Savi. (Nov prapor orlovskega odseka.) Kdor hoče videti izredno lepo izdelan or-] lovski prapor, ki ga je nakmčno in v največje zn-j dovoljstvo izvršila tvrdka Neškudla v Ljubljani, i naj nikar ne zamudi ugodne prilike v nedeljo 28. i junija, kc ga bo na trgu pred oerkvijo ob pol 10 blagoslovil g. univ. prof. dr. Rozman. Na belo-svi-leni strani prapora je v sredini mogočen orel z razprostrtimi krili, ki v krempljih drži križ; okrog jo napis: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci! V oglih: plug s pšeničnim klasjem — simbol kmetskega stanu, ročke — simbol telovadcev, kladiva navskriž — simbol rudarjev, združeni roki s križem — simbol krščansko-socialne zveze. Na
modro-svileni strani je v sredini slika-vezenina sv. Janeza Evangelista, ki zre v odprto knjigo ln boža orla. Okrog je napis: Telovadno društvo OreJ — Zagorje ob Savi — 1909-1925. — Potje med
sv. mašo se bo izvajalo s sodelovanjem izobrnega orkestra. Polovična vožnja je dovoljena. Izkaznice se ne bodo razpošiljale, pač pa naj si sleherni kupi na vstopni postaji cel vozni listek in ga da žigosati 7. mokrim dnevnim postajnim žigom. — Prihl-tite prijatelji od blizu in daleč, da dvignemo pr^> por krščanskih načel k Solncu svetlobe. Vreme ne igra nobene vloge.
Trboveljsko orlovsko okroijo ima letos svojo celodnevno prireditev ob vsakem vremenu v nedeljo 5. julija v Mediji—Izlakah. Bratski odseki, zlasti njihovi načelniki naj gledajo, da bo udeležba od strani članov v kroju in telovadcev polno-številna. Agitirajte osebno in s plakati, ki ste jih! prejeli, za dober obisk od strani ljudstva, skrbim te, da pridejo vsi s prvimi jutranjimi viaki do Zagorja, od koder bo ob pol 7 odhod. Vadita predvsem rajalni. pohod, redovne in proste vaje, kakor so natančno popisane v 4. in 5. številki »Vaditelja«. Okrožje bo storilo svojo dolžnost, če jo bodo storili odseki. Torej z vso silo na delo! Bog živi! — Okrožni odbor.
Belokranjsko orlovsko okrožje ima 5. julija v Črnomlju svojo prireditev. Ob pol 11 je sprejem Orlov na kolodvoru. Ob 11 javna skušnja. Ob 2 popoldne v cerkvi litanije, nato obhod po mestu. Ob 3 javna telovadba iu govor na lelnem telova-dišču. Sodeluje črnomaljska mestna godba. Zaprošena je polovična vožnja. Pridite prijatelji na Ciril-Metodovo nedeljo v Črnomelj! Bog živi I
Pevski vestnik.
Okrožna pevska prireditev v Kamniku, ki bi se morala vršiti 5. julija, je preložena na jesen. Napovedane skupne vaje odpadejo. — Vljudno va-| bimo vse gg. povovodje in gg. kapelnike tambu-■ rašev na sestanek, ki bo 6. julija ob 2 popoldne v Domžalah (šola).
češkega in angl. sukna, kamgarna, ševjota, listra, platnp. ter raznih podlog za moške obleke in dam-ske kostume iz prvovrstnih čeških in angl. tovarn je mogoč edino le v Spec. razpošiljalnici JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva c. 4 (naspr. frančiškanske. cerkve). Vsled dviga dinarja na vse blago 10% popust. - Ne zamudite prilike! Prepričajte se! Dobavlja tudi na obroke po originalnih prodajnih cenah!	3979
tuslstika in šport.
Igrišče Panonije. Dne 28. junija 1925 ob 15. se bo otvorilo igrišče Š. K. »Panonije« v Aleksandrovem gaju. Po otvoritvi se vršita nogometni tekmi: ob 15. Š. K. »Ilirija« naraščaj : Š. K. »Panonija'!; naraščaj. Ob pol 17. Š. K. »Ilirija« jim. : Š. K. »Panonija« I. Po tekmi bo prosta zabava v naravi. Od 18. naprej se vrši koncert in razne zabavne točke. V slučaju slabega vremena se preloži otvoritev na 12. julija 1925. — Š. K. Panonija-Zg. Šiška-Koseze.
Coneordia (Zagreb) : Ilirija. .Tntri ob 17.30, igrišče Ilirije. Po dveletnem presledku gostuje jutri v Ljubljani zagrebška Concordija, ki šteje med najmočnejša nogometna moštva v državi. Mo-montano se nahaja v posebno sijajni formi, kar dokazujejo tudi njeni zadnji rezultati 4 : 2 proti Hašku, 1 : 1 proti Jugoslaviji, 3 : 1 proti O. B. Basei in 2 : 1 proti UTE Budimpešta. Moštvo ni samo tehnično na visoki stopnji, temveč tudi energično v startu in zadene le redkokdaj na protiv-nika, ki bi mu vsaj v otvoljenem polju ne bi bilo nadmočno. V moštvu je več internacionalcev: Vr-barčič in Pažur (branilca), Binčič (desna zveza) in Bonačič (srednji napadalec); jako dober je nadalje srednji half Ilammerer, najnovejša pridobitev Concordije. — Ilirija bo zopet morala proti temu odličnemu moštvu uporabiti vse znanje in vložiti v igro mnogo volje in požrtvovalnosti, ako hoče častno zastopati svoje barve. Upati smemo, <!a bo to zmogla in da moremo računati na lepo igro in na eno najboljših tekem letošnje sezone. — Tribimski sedeži se izdajajo v predprodaji pri tvrdk i Goreč po znižani ceni.
Finale za podsavezno prvenstvo v II. razredu ■ digrata na praznik 29. junija ob 17 na igrišču Ilirije SK Slovan kot prvak II. razreda v Ljubljani tn SK Ptuj, prvak II. razreda v mariborskem okrožju LNP. Zmagovalec doseže s prvenstvom II. razreda zaeno napredovanje v podzvezni I. razred, zato se vnaprej lahko računa na ostro in zelo napeto borbo. Oba kluba sta dosegla v zadnjem času dobre rezultate, kar še povzdigne zanimivost to prireditve. Kot predtekma se absolvira ob 16 damska hazenska tekma med Ilirijo in zagrebško Vesno.
Kolesarsko in motoeiklistično društvo Sava
v Ljubljani priredi v nedeljo 28. junija popoldne i-let v Zg. Kašelj, katerega naj se udeleže vsi Sani in članiee ter prijatelji kolesarskega športa. Zbirališče ob pol 2 na sv. Jakoba trgu.
Otroki kapitana
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
(Dalje.)
>Ne,« odgovori deček odločno, »ne z vami, ampak z lordom Glenarvanom samim.«
>Nikar mu ne zamerite, gospik ga je opravičevala sestra in ga resno pogledala.
»Lorda Glenarvana ni v gradu,« je pripomnila Iady Helena, »toda jaz sem njegova žena in bi ga mogoče lahko zastopala ...«
»Vi ste lady Glenarvan?« je vprašala deklica.
»Da, gospodična.«
»Žena lorda Glenarvana iz Malcolma, ki je dal v »Times« vest o nesrečni »Britaniji«?«
»Seveda, seveda,« je odgovorila lady Helena naglo, »in vidva? ...«
»Jaz sem Grantova, gospa, in to je moj brat.«
»Gospodična Grantova! Gospodična Grantova!« je vzkliknila lady Helena, prijela deklico za roke, jo privila k sebi in objela, malega junaka pa poljubila na lice.
»Gospa,« je vprašala deklica, »kaj veste o mojem očetu? Ali še živi? Ali ga bomo še videli? Govorite, za božjo voljo!«
»Draga moja,« je rekla lady Helena, »Bog ne daj, da bi vama v tako važni zadevi odgovorila kar tja v en dan; nočem vama vzbujati upov, ki so morda lažnjivi...«
»Govorite, gospa, govorite, preizkušena sem v žalosti, vse mi lahko povestel«
vDrajii otrok, upanja ie Drav malo: toda a no-
močjo Vsemogočnega bosta morda še kdaj očeta videla.«
»Moj Bog! Moj Bog!« je zailitela gospodična Grantova, Robert pa jc hitel poljubljati roko gospe Heleni.
Ko se je prvo bolestno veselje umirilo, je pričela deklica s celo kopico vprašanj; lady Helena je pripovedovala zgodbo o listinah, kako se ie »Britanija« razbila ob patagonski obali, kako so po tej nesreči kapitan Grant in oba mornarja — edini preostali — skušali doseči celino, in končno, kako so prosili ves svet pomoči v listini, ki so jo napisali v treh jezikih in zaupali muhastemu oceanu.
Robert je med pripovedovanjem nepremično gledal gospo Heleno in besede kar požiral; zdelo se je, da je njegov pogled prikovan na ustnice gospe Glenarvanove. Njegova otroška domišljija mu je slikala grozne trenutke, ki jih ie oče moral preživeti: vidi ga na poveljniškem mostu »Britanije«, sledi mu v valove, ž njim se zagrabi obupno za skalo na obrežju; težko sopeč se privleče na pesek, kjer ga valovi ne morejo doseči. Med pripovedovanjem gospe Helene se mu je večkrat izvil iz prsi vzdih:
»Ah, atek, moj ubogi atelc!« in tesneje se je deček privil k sestri.
Gospodična Grantova pa je poslušala s sklenjenima rokama, ne da bi spregovorila besedico, dokler ni bila povest pri koncu. Tedaj je zaprosila: Ali. gospa, listino, listino!«
»Nimam je več, draga moja.«
»Nimate je več?«
»Ne. Za blagor vašega očeta jo jo lord (JI. nar-van moral odnesti v London. Povedala sem vama vse, kar je bilo tam notri, besedo za besedo, in tudi, kako se nam je posrečilo priti do zmisla. Med tistimi raztrganimi stavki so valovi prizanesli nekaterim
idouli-;!,.). /rm.!.nli._iiu dolžilu; .i>il —illibiiL: . .
»Bomo pa brez nje!« se je rarkoračil deček.
»Da, gospod Robert,« se je posmejala Helena, videč dečkovo odločnost. »Vidite, gospodična Gran-lova, zdaj so vama /nane vse podrobnosti dokumenta; vidva jih vesta prav tako dobro ko jaz.«
»Da, gospa, ali želela bi videti očetovo pisavo,« ; je odgovorila deklica.
»To pa jutri. Jutri se najbrž povrne lord Gle-
i narvan. Moj mož se je podal s tem neizpodbitnim dokumentom h komisarjem pri admiraliteti, da bi j b,posloval, naj se nemudoma odpošlje ladja, iskat | kapitana Granta.«
»Ali je mogoče, goopa?^ se je zavzela deklica, >to ste storili za nas?«
»Da, draga moja, in vsak trenutek pričakujem lorda Glenarvana.«
»Lady Helena,« je spregovorila Grantova z glasom, v katerem je bilo neizmerno hvaležnosti in vernega zanosa, »nebo naj blagoslovi vas in lorda Glenarvana!«
»Draga deklica,« je odgovorila lady Helena, j midva ne zasluživa zahvale; na najinem mestu bi nihče ne ravnal drugače. Bog daj, da bi se uresničila j nada, ki sem vama jo vdihnila! Do prihoda lorda ! Glenarvana oslaneta v gradu ...«
»Gospa,« je ugovarjala deklica, »ne upam si zlorabljali naklonjenosti, ki jo skazujeta tujcem.«
»Tujca? Vidva? Dragi olrok, ne vi, ne vaš brat nista tujca v tej hiši. Želim, da lord Glenarvan takoj I pri prihodu pove otrokoma kapitana Granta, kako bodo skušali rcSiti očeta.«
Tako prisrčne ponudbe, ni bilo mogoče odkloniti. Domenili so se tnrej, da gospodična Grantova in njen bratec počakata v malcolmskom gradu vrnitve lorda Oicnarvanp
J3aKa c-Ia/14.1
Nevarnosti velikomestnega življenja.
V Daily Mailu razpravlja nek angleški zdravnik o nevarnostih velikomestnega in sploh modernega načina življenja. Pravi, da dandanes najhitreje uničujejo človeka in mu krajšajo življenje sledeči trije strupi: 1. ropot, ki je mogočen in smrten strup, 2. napačna razsvetljava, to se pravi, pomanjkanje dnevne luči, ali bolje rečeno solnca, neprestano delanje v zaprtih prostorih večinoma pri umetni luči in naglo menjavanje umetne in dnevne luči, 3. napačno prehranjevanje.
Ali je mogoče ta trojni problem znanstvenim potom rešiti? V neki meri gotovo da. Toda obramba ni vedno dovolj močna, da bi se zoperstavljala tem napadom in tako vsled njih človeški organizem silno trpi in se mnogo hitreje ugonobi.
Zoper cestni ropot in šum, ki posebno v velikih mestih naravnost uničevalno upliva na človeško živčevje, so se že ustanovila pred mnogimi leti društva, ki ta nedostatek pobijajo na razne načine s sodelovanjem policije in zakonodaje. Šum zavisi od vrste cestnega tlaka in vozov. Asfalt in leseni tlak delata manj ropota kot kamenite kocke. Kocke so se do pred kratkim uporabljale tam, kjer se je ce-
sta dvigala, ker asfalt nima, predvsem za konj ska vozila, dovolj trenja. Danes se granitne kooke, ki so vsled ropota in prahu (odkruše-vanja mikroskopično majhnih delcev) nehigi-jenične, nadomeščajo na strminah s ka (ranjenim lesenim tlakom, ki se je izborno obnesel (primer: Pariz). Motorna vozila morajo imeti po zakonu zaprt izpuh, da ne ropotajo, sicei pa danes vsi boljši avtomobili vozdjo že skoraj popolnoma brezslišno. Boj se vodi tudi zoper premočne avtomobilne sirene, ki bi se smele uporabljati edinole na prostem. Za mesto zadostuje troblja. Po načinu trobljenja razlikujemo oprezne, hladnokrvne šoferje od nervoznih in nesigumih. Slednji neprestano trobijo m mislijo, da s tem odvrnejo vsako nevarnost in — odgovornost, kar je pa popolnoma napačno mnenje.
Da cesnti ropot ne prihaja premočno skozi okno v sobo, so Angleži iznašli >noise re-flector« (odbijalec ropota). Vsakomur je znano, da ni ropot nič drugega kot valovanje zraka. Če pa ti zračni valovi udarjajo na bolj ali manj trdo ploskev, jih ta odbija. Če na primer zaprete vrata, ne boste več čuM tako močno, kaj se godi zunaj vrat. Na tem principu je zgrajen reflektor.
Nemogoče je, vedno imeti zaprta okna. Da se pri odprtem oknu ropot odbija, za to služi reflektor. To je prozorna plošča, ki je
pritrjena na zunanji strani hiše pred oknom in katere gornji del je naprej nagnjen. Kot nagnjenja se da določiti le s poskusi. Če je soba v višjem nadstropju, mora biti plošča močno nagnjena, da odbija ropot od okna, če je pa okno nizko spodaj, mora biti plošča sko raj navpično pritrjena. V vsakem slučaju pa je princip isti. Zvočni valovi, ki prihajajo* s ceste, se odbijajo na čisto enak način od tega reflektorja, kot se solnona luč odbija od ža-luzij.
Kar se tiče delanja pri umetni luči, je za oko in telo škodljivo. Treba je kolikor le mogoče omejiti delavni čas na dan in opustiti delo pri umetni luči. Če človek stopi iz delavnice, kjer je delal pri umetni luči, ven na prosto, kjer sije solnce, naj bi takoj nataknil temne naočnike, kajti nagla sprememba od umetne razsvetljave na močno solnčno luč silno škoduje retini, posebno če se to stalno dogaja vsak dan. Po nekaj letih oči močno oslabe in so podvržene raznim boleznim.
Slednjič zdravnik velikomestnim prebivalcem toplo priporoča, naj nosijo gumijeve podpetnike. »Nekateri ljudje so mnenja«, tako pravi, >da so gumijevi podpetniki neelegant-ni in smešni, toda v resnici so neobhodno potrebni vsakemu, ki hodi vedno po trdem tlaku in sd tako neprestano pretresuje svoje živčevje. Narava ne pozna tlaka. Narava ni ustva-
rila človeškega telesa za neprestano pretresa« nje hrbtenice in njenega živčevjac. Kdor si torej hoče ohraniti zdrave živce in gibčnost ter zdravje hrbtenice, naj vedno nosi gumijeve podpetnike, če hodi po tlaku.
Izrodki vročine v Ameriki.
V Ameriki je lepa družba Ku-klukc, ki smatra samo v Ameriki rojene protestante za vredne, da se parijo v omotični vročini, in ki hoče vse drugo vreči iz Amerike ven: katolike, Romane, črnce, Slovane itd. Najbolj to družbo jezi, ker je Kolumb Ameriko odkril in ne kakšen domačin. Italijani so pa na Kolumba tudi jezni, češ, kaj nam odkrivaš dežele, ko pa sedaj tja ne smemo. Ubogi Kolumb. Ameriški Italijani ga pa spoštujejo in so zbrali v Richmondu v Virginiji 20.000 dolarjev, da mu postavijo dostojen spomenik. Zahtevali so od mestne občine prostor, kamor bi prišel spomenik, Ku-lduksarji so se pa uprli in so rekli, da je Kolumb dvakrat omadeževan: 1. ni bil protestant; 2, ni bil Amerikanec. Temu izbor-nemu utemeljevanju se je občinski svet vdal; Italijani so se obrnili na someščane, ka jfh solnčarica še ni tako oplazila kakor blago-rodne mestne očete. In s plebiscitom so someščani ovrgli sklep mestnega sveta. Ta resnična zgodba se je dogodila v maju leta 1925 po Kristovem rojstvu.
U NDERWOO.O
pri lAacL Baraga^ Iijubljana
Selenburgova ul. 6/1. Telefon Stev. 9SO.
Vsaka drobno vrstica Rim 1'50 ali vsako beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1
UČENKO z dobrimi spričevali, lepega vedenja, ki bi imela posebno veselje do trgovine, sprejmem. Popolna oskrba v hiši. Prednost imajo one brez staršev oz. sredstev ter bi rade ostale po izučenju trajno v službi. — FeTd. Hlebš, trgovina z mešanim blagom, Kranj.
PR1KROJEVALKO,
direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega (samo prvovrstno moč), se išče. - Ponudbe na upravo lista pod: »Perilo« št. 4094.
SRAJCE ZA GOSPODE
priproste, toda trpežne........Din 50— 75
najfinejše bele, pikč prša ......Din 88— 95
modne z 2 ovratnikoma iz najnovejših čeških
in angleških cefirjev........Din 95—125
športne panama, bete in drap.....Din 70— 95
spodnje hlače: molino, platno, gradi, dolge
in kratke............Din 35— 70
rse lastnega izdelka, vsled tega cene tako nizke!
Oglejte si izložbo pri F. in J. GORIČAR. Ljubljana. Sv. Petra c. 29.
I BENCIN- MOTOR
Opekarna
fkrožna peč) išče radi bolezni družabnika. Interesenti naj se obrnejo na g. arh. Vrhovnika — Vrhovčeva ulica št. 3, Ljubljana.
| Realitetna pisarna
Franc Scfeantel
Ljubljana, Mestni trg 18/1, se priporoča za nakup in prodajo nepremičnin (hiš, j vil, posestev itd.) pod naj-I ugodnejšimi pogoji!
Po ceni ter solidno ln trpežno
pohištvo m iapetnfšlte predmete
nudi tvrdka
KOLIZEJ-OP« 3TIMTHJ, družbe i o.z.
LliiDfiana. tiosposveisha c. 13 zahtevajte načrte in proračune
išče na deželi v kaki večji trgovini mešto za učenje. Stara je 16 let, močna ter ie nekoliko vajena. Naslov v upravi pod št. 4162.
' DEKLICA
poštenih staršev, zdrava, z dvemi leti učne dobe v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti učno mesto, z oskrbo v hiši. Nastopi lahko s 1. avg. Kje, pove
uprava lista pod »Zvesta in poštena« St. 4164.

NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.

TRGOVEC
išče do novembra STANOVANJE v sredini mesta s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, sobo za služkinjo in električno razsvetljavo. -Plača po dogovoru. - Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »BREZ OTROK« štev. 4139.
H
«KfKoeeav>.i
Oinorltsir cvetličarne!
Uljudno naznanjam, da v udobnost občinstva v mestu
otvorim v sobote 27. junija t. I.
sta Sv. Petra cesti št. 33 v Ljubljani
lepo urejeno in
oskrbljeno	g» »» ™ ««mv|
kjer se sprejemajo vsa naročila za šopke, vcnce, napisne trakove, cvetlične dekoracije in dekoracije dvoran v hitro in ceneno izvršitev. — Vsak dan sveže cvetje. Ob jednem se priporočam za uravnave, nasaditev ia popolno oskrbo grobov pri sv. Križa.
Vabimo prijszno na ogled cvetličarne.
Z odličnim spoštovanjem
Pavel Šimenc pokopališki vrtnar pri sv. Križu.
Proda se dobro ohranjena oprava za spalnico in kuhinjo. Čret, vila »Vckoslava« pri Celju.
LEPA PARCELA se proda v Zg. Šiški. Meri 1080 m=. Izve se pri upravi pod 4158.
FOTOAPARAT 10X15 kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Začetnik« na upravo »Sovenca«.
Oskrbo na deželi
išče poštar s pokojnino pod »tudi uradno pomoč« štev. 4155 na »Slovenca«.
I v dobrem stanju, 12 PS, se I Doceni proda. — Elektrc-na | MOZIRJE.	4137
; JERMENA ŽA ČEPE"
j gože, biče (gajžle), tržaške | bičevnike, različne krtače, i motvoz (špago) in pasove I (gurtne), dreto in perilne j vrvi kupite najccneje v veletrgovini
! OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Kupim eno- ali dvedružiasko
HIŠO
v sredini mesta Ljubljane, v kateri bi lahko dobil novembra stanovanje 3 sob in pritiklin. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čim preje štev. 4140«.

Čast nam je sporočiti, da smo pričeli voditi trgovino jeklenih predmetov, ter imamo stalno v zalogi vse vrste žag, kakor polnojarmenske, krožne, tračne in druge v vseh dimenzijah, dalje skobelne nože, pile itd. od svetovnoznane kot najboljše tovarne žag in orodja David Dominicus & Co, Remscheid z znamko »Saegenkoeuig«.
Za obilen obisk se priporoča
tvrdka »JEKLO« d. z o. t Ljubljana — Tavčarjeva ul. 1.
Bi	h
URADNI LIST, 1918—1924
se kupi. Ponudbe na »Vero«, Ljubljana, Aleksandrova 8.
Proda se velika
špecerijska stelaža
in predali za moko. Ogleda se lahko v skladišču »Balkan«, Dunajska cesta.
Kupim SESALKO
za v vodnjak. Naslov pove uprava lista pod št. 4180.
Samo kratek čas
se zaradi prenovitve trgovine po jako nizkih cenah še prodaja blago: moške in fantovske obleke, dežni plašči, delavsko perilo, čevlje, sandale, dežnike, potne ko-Sare, klobuke, čepice, nogavice, gamaše, itd. pri
Antonu Tkalec
MARIBOR GLAVNI TRG štev. 4.
~Ku5i se hiša
v Ljubljani s prostim stann-vanjem 4—5 sob in pritikii-nami. Ponudbe pod »Prosto stanovanje 4152«.
KDOR MI POSODI
15.000 Din, dobi veliko sobo za stanovanje z uporabo kuhinje. Naslov pove uprava lista pod štev. 4156.
Službo dobi
pri velikem podjetju v Ljubljani, kdor posodi proti zmernim obrestim
večjo vsoto,
za katero dobi popolno varnost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, visokost posojila in z navedbo zahteve obresti ter plače nn upravništvo pod »STALNO MESTO«. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.
pleskarskih del, vseh oken in vrat šole v Hruššci. Ponudbe je vložiti do 3. julija 1925 do 12 opoldne. Natančna pojasnila daje upravitelj šole istotam. — Krajni šolski svet v Hrušici pri Ljubljani.	4146
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, i katere napravlja moj sin I Aleksander Moreno, bodisi j v denarju ali blagu, za moj račun ali za račun M e -d i n a i Moreno, Beo-, grad. — Moriz Moreno, tr-' govec, Beograd.
POZOR, KMETOVALCI in OBRTNIKI!
Prevozni milni za domače mletje (pogon 2—3 KS) so na ogled in prodajo pri: PODBOJ, Sv. Petra c. 95.
KOSTANJEV
taninski les
kupujem vsako množino — svež ali suh, na vseh dolenj. l postajah. Ponudbe na upravo i lista pod šifro »Tanin« 4105.
K
za nizke objesti proti odstopitvi prazne sobe z drvarnico in če mogoče tudi kuhinjo, po zmerni ceni — samo od hiš. gospodarja. .Tako mirna in solidna oseba. Ponudbe do 15. sept. na upravo pod »Posojilo 100«.
Prisin i naravni
MAUNOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko
nndi lekarna dr. G. PICCOLt
LJubljana
Steklene omare in pulti pripravni ia juveiirje ali boljše trgovine
naprodaj. Ogledajo se lahko Krekov trg 10, pritličje, desno.
tnbtbMiMilLfc
Oddelek I

tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za v?" namene.
Oddelek II.
STROKOVNA mmIA
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve
Oddelek III.
STROJI |
B B B B B B
la dalmatinski
Portland cement
svetovno znann znamke	„
,TiTHH4 tvornice ,Dalmatia' d. d.
Sučurac pri Splitu
Obrnite se za ponudbe na izključno zastopstvo
za Slovenijo
bregovi* & Co., LJubljana
Selenburgova ulic« Stev. 7 Telefon 956	Poštni predal 167
B B
■ B
B B
igaaBBBBaBBHHBiBBBBBBBBBBBBBB
Sodelovanjem naših oddelkov I.in II.najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stav-beao vodstvo.
RadebeuS-Dresden (Deutschland).
I ffiftt or ffl^sa v* ogijen - indigo - h@Ktogra?Unl |
voščeni - kožni ln strojepisni®
l prvovrstne kakovosti talji: FRA^C BAR, Cankarjevo nabr. 5 «
BB»»BBMIIBB»B»BBBBB*SHBBfflBBR«MaBBSBiE!aBBHBWTraeBH!80BBB3BB«?»Xi
najnovejših oblik, pa najnižjih cenah kupite pr tvrdki
Anica Tramu, narlbor. Grafski inž i.
ln Zfttfflmgeirc Mave
NAJNOVEJŠIMI EMSPPCS PAROBRODI"
5 Krat na teden
iz Cherbourga - Antwerpena - Hamburga -Liverpoola.
Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno
canadian pmihc
LJUBLJANA. JOS. ZIDAR, DUNAJSKA C 31
ZAGREB, PatrhtjsMa ulica 40
Izdaja konzorcij >81ovenca<.
sHd2ovorni urednik: Viktor Cenčič.,
Jugoslovanska tiskarna v LiublianL