IZ CELJA IN ZALEDJA z dobro voljo bomo premagali težave - pravijo v Ljubečni Nedavni občni zbor organizacije So- cialistične zveze v Ljubečni je bil zelo dobro obiskan. Razpravljali so o ne- štetih problemih svojega kraja, član občinskega odbora SZDL tov. Stane Kokalj pa jih je seznanil o marsičem doma in po svetu. Ker je skrb za vzgo- jo mladega človeka ena najvažnejših nalog SZDL, so se zavzemali, da bi naj tudi v Ljubečni čim prej ustanovili društvo prijateljev mladine. Na kraju so sklenili, da bodo reševali osnovne probleme na svojem terenu z upor- nostjo in dobro voljo. ZLATA POROKA Dolgoletna naročnika in zvesta bral- ca »Celjskega tednika«, Josip in Ana Cepin iz Lave pri Celju sta praznovala pred dnevi zlato poroko. Zakonsko zvezo sta sklenila v letu 1908 v Brežicah. Josip Cepin, davčni upravitelj v pokoju, je služboval v raz- nih krajih Slovenije v davčni službi, njegova žena Ana pa kot učiteljica. Oba jubilanta sta še krepka, čeprav imata oba že skoraj devet križev. Si- vobradi Josip je še zelo živahen in ima zelo rad bonbone. Želimo, da bi jubilanta preživela še mnogo zadovoljnih in zdravih let v krogu svoje družine. OČETA STA PRETEPALA Pred dnevi sta hči Tili in njen mož Franc Resnik v postelji napadla s fi- žolovkami 74-letnega Martina Mimika iz Ljubečne. Težko sta ga poškodovala po levi roki, ušesu in glavi, da je mo- ral iskati zdravniško pomoč in se bo zaradi poškodbe na roki moral verjetno zdraviti v bolnišnici. Zet in njegova žena sta lani prevzela posestvo in ker sta oče Martin in nje- gova žena Neža ostala lastnika po- sestva do smrti, sta hotela hči in zet pokončati očeta, da bi se čim prej oko- ristila z njegovim posestvom. Pred kratkim sta zakonca Mimik namreč prejela od opekarne v Ljubečni za pro- dano parcelo odškodnino, s katero sta si hotela izboljšati svoje borno živ- ljenje. Mož od hčerke Resnik pa očetu tega ne dovoli, češ da bo vse zapil. Zares je žalostno in sramotno, da zet tako postopa s starim človekom, na- mesto da bi mu izkazal spoštovanje in zahvalo. Se žalostneje je za hčerko, ki se na tak način hoče iznebiti svojega očeta, da bi se okoristila s posestvom, ki ga je oče dolga leta trdno držal v rokah in na njem uspešno gospodaril. M. M. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor Krompir 13—14 (14—20), čebula 46 do 70 (60—100), česen 160 (160—200), fižol vis. 90 (70—95), fižol niz. 56 (50—70), solata 64—70 (55—100), cvetača 60 (—), Bpinača — (150—200), motovileč 100 (200), radič 146 (200—250), zelje gl. 14—20 (14 dc 30), zelje rib. 40 (35—45), repa sv. 8 (15), repa riib. — (30—35), pesa 30 (30 do 35), ohrovt 25—34 (30—40), peteršilj 40 (70—100), zelena 40 (70—100), korenjček 40—50 (20—60), koleraba — (30—40), hren — (150), kis — (30—40), paprika — (60), por 40 (60), redkev 18 (30—40), red- kvica 100 (—), sadje suho — (80—100), glive suhe 280 (—), fige suhe 160 (—)- gobe suhe — (1300), orehi celi 210 (200 do 220), orehi lušč. 700 (700—750), rozine 400 (—), med v stekl. 100—200 (—), li- mone 300 (—), pcanaranče 210 (—), man- delni 1400 (—), orašidi 380 (—), jabolka 80 (40—50), mleko — (36), maslo — (480 dc 560, skuta — (160), smetana — (240), kure — (400—750), piščanci — (280 do 370),zajci — (400), jajca 18—20 (15 do 24), koaruza — (45—50), oves — (45), ječ- men — (45), pšenica — (50), rž 38 (—), purani — (800), vino — (150), žganje — (360), sLpoi — (140), kumere — (60). V čas« o 4. do 11. januarja 1>58 je bilo ro- jenih 22 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Jožef TrotoTŠek, elektrostrojnik in Barbara Kuhar, delavka, oba iz Celja, Stanislav Ver- ^všck, skladiščnik iz Celja in Jožefa Ravnak, šiviiljska pomočnica iz iskofje vasi. Umrli so: Božena I^renčak, otrok iz Celja, stara 12 dni. Elizabeta Kumer, gospodinja iz i^tanja, stara 69 let. Ljudniiiia Slatav, gospodinja iz Stor, stara 51 let. Uršula Oblak, gospodinja liz Celja, stara 86 let. Marija Pišnar, upokojenka iz Hrast- nika, sta 70 let. Uozalija Stare, upokojenka iz Celja, stara 70 let. Jožef PerčLč, otrok iz Ce- lja, star t mesec. V Drami j ah so se stepli šolarji. 14-letnega D. M. je sošolec z nožem zabodel v trebuh in ga teže poškodoval. V Ojstriški vasi pri Taboru je bil v pretepu z nožem zaboden v prsa Ferdo Fekonja iz Podvrha pri Braslovčah . Pri delu v gozdu si je zlomil desno nogo kmet Silvester Funtek iz Pod- volovjeka pri Lučah. Petnajstletni Martin Klinar iz Ljub- nega si je pri igranju s strelnim orož- jem prestrelil desno roko. V Dornovem kamnolomu v Celju je padel kamen na nogo delavcu JožeUi Ogrizku in mu prizadejal težjo po- škodbo. Pri delu se je vsekal s sekiro v levo nogo Ferdinand Zabukovnik iz Dobri- ča pri Polzeli. Pri padcu s kolesom se je težje po- škodoval na glavi Ivan Lipovšek iz Lo- čice pri Vranskem. Z zidarskega odra je padel na Otoku v Celju več metrov globoko delavec Franc Martinčič. Poškodoval si je rebra in prsni koš. Metod Frajtag iz Zg. Hudinje je na cesti padel s kolesom. Dobil je težje poškodbe in se zdravi v bolnišnici. Po Zgornji Savinjski dolini PRIPRAVE ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE V POLNEM TEKU V mozirski občini so s pripravami za volitve začeli takoj po novem letu. Ob- močje občine je razdeljeno na 34 vo- lilnih enot, ,in sicer za volitve v zbor na 14, za volitve v zbor proizvajalcev pa na 20 volilnih enot. O političnih pripravah sta najprej razpravljala ob- činski odbor SZDL in občinski komite ZKS, nekaj dni pozneje pa tudi ob- činski sindikalni svet. Te dni pa so bili po vseh krajih ob- čine uspeli sestanki s tamkajšnjimi predstavniki množičnih organizacij. Ob- činski sindikalni svet pa je še pOsebsj sklical sestanek z vsemi predsedniki sindikalnih podružnic, predsedniki de- lavskih svetov in direktorji podjetij. Na tem sestanku so se podrobno pogo- vorili o pripravah za volitve poslan- cev v zbor proizvajalcev. Razen tega pa je tudi predsednik občine sklical na posvet vse predsednike krajevnih od- borov in predsednike upravnih odbo- rov kmetijskih zadrug. Na zborih volivcev, ki bodo oprav- ljeni do 19. januarja, bodo izvolili 113 delegatov za kandidacijske konference. Prvi zbori volivcev so že bili v ne- deljo, in sicer v Lučah in Smihelu nad Mozirjem. Skoraj po vseh krajih v ob- čini bodo prve zbore volivcev združili z zbori kmetijskih zadrug. Na teh zbo- rih bodo volili tudi nove krajevne od- bore. KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST NI ZADOVOLJIVA Na področju mozirske občine deluje 10 prosvetnih društev, ki vključujejo nad 500 članov. 2e to število kaže, da je razmah kulturnoprosvetne dejavnosti v občini nezadovoljiv. Razveseljivo pa je dejstvo, da je skoraj polovica članov iz vrst mladine. Na nedavni občinski konferenci pro- svetnih društev so kritično ocenili de- lo prosvetnih društev in ugotovili, da je tudi občinski svet Svobod in pro- svetnih društev slabo delal. Komisije sploh niso zaživele. Najboljši uspeh so pokazale ljudske knjižnice, vendar jim primanjkuje novih knjig. Od ljudskih univerz je bila najdelavnejša mozirska. Dramske sekcije so dale na odre lani le 14 predstav. Njihovo delo zavirajo slabo opremljeni odri. Pevskih društev je komaj 6 in v njih je premalo mla- dine. Občina je lani prispevala prosvetnim društvom pol milijona din, pomoči, za kar so društva kupila predvsem knji- ge in opremo za odre. POL »TRPLJENJA« JE ZA NAMI »modrujejo« velenjski srednješolci. Prvo polletje je zaključeno! Uspeh se je od prve redcvalne konference precej izboljšal. Na velenjski osemletki, ki jo obiskuje 1056 otrok, je v nižjih razredih izdelalo 75% dijakov, v višjih pa je od- stotek nekoliko nižji — 64%. Usi)eh je zadovoljiv. Napredek je v prvi vrsti plod večjega zanimanja staršev za delo v šoli. Roditeljski sestanki so bili dobro obiskani. Zanimivo je, da največ star- šev »padlih« dijakov v šolo sploh ni bUc! PETJE — ZDRAVO RAZVEDRILO Glasbena sekcija velenjske Svobode posveča mladini veliko skrb. O tem na- zorno pričata že dva komorna koncerta v glasbeni šoli. Poslušalci so se odzvali v velikem številu. Glasbena sekcija tes- no sodeluje 's prosvetnim društvom France Prešeren iz Celja in je skupaj z njim pripravila kvaliteten nastop za srednješolsko mladino v Celju. Upamo, da se bo to sodelovanje še okrepilo. Na- stope, ki služijo zdravemu razvedrilu šolske mladine, je treba pozdraviti! NA KRATKO! Pravimo zato, ker veliko besed za- enkrat verjetno še ne bi veliko zaleglo. Pa vendar! Pred kratkim smo prejeli pismo našega bralca iz Planine pri Sev- nici, ki se zelo pritožuje nad avtobu- som, katerega zmogljivost v zadnjem času še zdaleč ne more zadovoljiti vseh potreb. 32 sedežev in 8 stojišč za naj- večkrat 60 do 80 ljudi! Kaj pa zakon- ske odredbe? Seveda, v tem primeru bi tisti, ki ne bi mogli v vozilo, bili z njimi nezadovoljni, če bi se izpol- njevali. Nekaj pa bo vseeno treba ukre- niti. Potniki iz Planine žele, da bi Av- tobusno podjetje iz Celja ,zamenjalo sedanji avtobus z večjim. Morda bi šlo tudi z dvema vožnjama na dan? Zanimivo bi bilo vedeti, kaj pravijo potniki z ostalih lokalnih avtobusnih prog. Verjetno ne veliko drugače. Eno je jasno vsem: Naš avtobusni vozni park je zastarel in premajhen! Treba ga bo kar najhitreje nadomestiti z no- vim — večjim. Drugače bo pritožb in negodovanj vedno več. CAK GOSTUJE! V nedeljo popoldne je v Velenju go- stoval Celjski akademski klub z vese- lim sporedom. Velenjčani so do zadnje- ga kotička napolnili kino-dvorano, kar kaže, da je »kulturna lakota« v tem vedno bolj razvijajočem se industrij- skem središču precejšnja. Študentje sc. opravičili sloves s pestrim in kvalitet- nim programom. Iz Konjiške občine SPOZNAVAJMO NOVE ZAKONE! je geslo, ki ga ne kaže zametovati. Talko mislijo tudi v Konjicah. Komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri občinskem odboru Soci^istične zveze delovnega ljudstva je ,pred kratkim sklenila, da je treba delavskim svetom, posebno v manjših podjetjih nuditi pri tem vso ix>moč. Po predlogu naj bi se pripravil krajši (eno ali dvodnevni) se- minar, na katerem bi se udeleženci sez- nanili z novimi zakoni v gospodarstvu; predvsem z zakonom o deliitvi dchodka in delovnem razmerju. Na seminar bi povabili člane delavskih svetov, uprav- nih odborov in sindikalne odbornike. Predavatelji morajo biti vodilni gospo- darski in politični funkcionarji podjetij in političnih organizacij. Seminarski na- čin dela bi bil predvsem primeren za manjša podjetja, kjer za preostale na- čine nimajo dovolj sposobnih ljudi. Ko- misija bo v kratkem sklicala predstav- nike podjetij, ki se bodo odločili za ta načrt ali pa ga odklonili. Ce bo sprejet,, bodo seminarje lahko pripravili že ta mesec. TA TEDEN — NOV PROGRAM Te dni bo v Slov. Konjicah prvo za- sedanje novoizvoljenega plenuma občin- skega sindikalnega sveta. Ob tej priliki bo posebna komisija predložila program dela za letošnje leto. Program je sestav- ljen na osnovi poročil in predlogov, ki so jih predstavili delegati na zadnjem občnem zboru in obsega najvažnejše na- loge sindikatov na področju konjiške občine. Izvolili bodo tudi več komisij, ki bodo reševale najrazličnejša vpraša- nja, da lx) sindikalno vodstvo lahke- uspešneje reševalo pereče probleme. V komisije bodo poleg članov' plenuma predlagali tudi več strokovnjakov iz udarno! Pol za šalo, pol zares V gostilni „Pri Lisjaku*' Sep se je vračal s popoldanskega šihta. Noč je bila jasna. Mesec je pla- val po nebesnem morju in zvezde so mežikale v srebrno mesečino. Sep je segel po robec in si obrisal potno čelo. 2e celo uro je od dela, to- da telo se ni in ni hotelo ohladiti. Za- bukovška jama je pač taka, da izčrpa iz knapa vse, kar se pač iz žilavega telesa izčrpati da. 2e stokrat se je bil Sep zaklel, da bo dal zabukovški martri slovo in se preselil v moderen velenjski rudnik. Toda knapi so že taki ljudje, ki se ns selijo radi. Tak je tudi Sep. Štirinajst let je bil star, ko si je šel v zabukovško jamo služit kruh. Zdaj pa ima za seboj že polnih petindvajset let in v njem je dozorel sklep: kjer sem začel, bom tudi nehal! Prišel je do gostilne in nenadoma začutil žejo. Sep ni kroničen pijanec, včasih pa se mu kak liter pošteno pri- leže. Stopil je noter in naročil. »Dva deci, belega!« Naročil je v pra2Uio, nihče ga ni sli- šal. Krčmar, gospodar Lisjak, je v po- sebni sobi metal karte, žena pa je_v kuhinji pripravljala turško kavo. »Dva deci, rdečega!« je naročil še enkrat in potrkal na kuhinjsko lino. »Kdo pa tako nesramno razgraja?« je jezno zakokodajsala krčmarica. Po- tem se je čez čas pokazala v lini debela, ženska glava. Ko je zagledala Sepa, še vsega umazanega od premogovnega prahu in znoja, je nejevoljno zahre- ščala. »Tri noči sem prebedela, nocoj pa ne bom! Pol noči bo kmalu. To pa ne, nocoj hočem mir. Kršenmatiček, jaz sem tudi človek!« Zaloputnila je z vratci na lini in Sep je ostal sam v zakajenem lokalu. Stisnil je zobe in že je hotel ven, v srebrno noč. Toda nekaj, sam ni vedel kaj, mu je zastavilo pot in zdelo se mu je, da mu nekdo govori. »Sep, si ali nisi? Ali ne čutiš, kako te prosi razsušeno telo? Daj Sep, saj pol litra si ga privošči!« Kakor strela iz jasnega je odprl vrata in stopil v posebno sobo. »Pol litra, belega!« je še enkrat od- ločno zahteval. V kotu, pri veliki okrogli mizi, so sedeli kvartači. Med njimi je bil tudi rej eni krčmar Lisjak. Ne on in ne ostali niso slišali Sepa. »Stavim pet sto!... Hopam!... Sta- vim dva tisoč!... Ajnc pelja!... Ni res ... Imam štiri kenike.., Ha, ha, ha...« se je nazadnje zarežal krčmar Lisjak in pomašil tisočake po žepih. »Liter vina, rdečega!« je Sep udaril s pestjo po mizi. »Hej, stara, gosti te kličejo!« je za- kričal Lisjak in igral dalje, ne da bi se ozrl po prišlecu. Prišla je krčmarica, natočila liter rdečega, ga postavila pred Sepa in ga T rahlem zasmehu vprašala. »Se jim boste pridružili?« in je na- mignila na kvartopirce. Sep ji ni odgovoril. Odštel ji je denar in jo tako neusmiljeno pogledal, da je pri priči utihnila in jo popihala v kuhinjo. Ko je Sep spil že dobro polovico in ko se je čas približeval polnoči, je za krčmo zapeljala dolga, črno obarvana limuzina. Vstopili so trije, elegantno oblečeni »gospodiči«. Pridružili so se skupini pri okrogli mizi in že so imeli v rokah tudi karte. Sep je pil in se zagledal v enega izmed treh novih gostov. Nekje ga je- že moral srečati. Brskal je po spominu in vrtal v znani obraz. In bolj ko je Sep premišljeval, hitreje je praznil, tudi kozarce. Liter je bil prazen, v Sepu pa je zaplala kri. »Se pol litra!« je udaril s steklenico ob mizo. Krčmar je udaril z nogo nekajkrat ob tla, prikazala se je krčmarica, natočila in šla. Sep je pil, v kotu, pri okrogli mazi pa so metali karte in kričali. Spet se je prikazala krčmarica, po- stregla goste s fruškogorcem in kok- tajlom, vprašala, kdaj prinese tiirško in že je ni bilo več. Kvartopirci so začeli trkati s ko- zarci in med tem se je Sepu zazdelo, da ga je »gospodič«, ki ga je Sep ves čas opazoval, s pogledom izzivalno opla- zil. Sep pa se je še bolj izzivalno na ves glas zakrohotal. »Ha, ha, ha, me gleda, kakor bi mu mater ubil!« Gospodič je pograbil kozarec in ga s polnim zamahom zalučal v kot, kjer je sedel Sep. In kakor strela z jasnega se je v Sepu raz vozi j al spomin. Spo- znal je napadalca. »Bunkeraš, prekleti skrivačj se še spominjaš, kako te je Sep potegnil iz bunkerja in te pognal v brigado? Ta- krat si mi na tihem obljubil eno po piskru. Danes, po trinajstih letih, pa. bi rad obračunal! Vprašam te: staviš tudi na delavske žulje ali samo na li- muzino, ki te čaka tam zunaj? Govori, skrivač!« Kvartopirci so prenehali z igranjem, krčmar Lisjak pa je »gospodiče« lju- beznivo opozoril. »Ne igrajte se z njim, poznam ga. Med vojno je bil za hudiča in pol.. .<« »Kaaaj...!? ...« je zarjul »gospod« v črni obleki in se s polno steklenico fruškogorca pognal proti Sepu. Toda Sep ne bi bil Sep, ne bi bil zabukovški knap, če b« ne zmogel po- mehkuženega fičfiriča. Kakor lev ga je pričakal, ga zgrabil z jeklenimi rokami in že sta bila na cesti. Kaj se je na cesti zgodilo, je videl le zahajajoči me- sec, so slišali le petelini, ki so oznanjali decembrsko jutro. POZIV k vložitvi prijav za odmero taks po tar. štev. 61-66 ZOT. Po uredbi o spremembah in dopolnitvah taksne tnrife Zakona o taksah (Ur. listi FLRJ štev. 6/56, 16 in 18/57) se morajo plačati takse za: 1. cestna motorna voz'la, 2, vprcžna vozila, 3. delovno živino, 4. žganjarske kotle, mlaUlnice, potočne mline in mline na strojni pogon, 5. hibridno trto in O. pse. Takse za cestna prometna vozil), morajo plačati gospodarske organizacije in drugi posestniki motornih vozil razen tistih, ki so po Uredbi oproščeni plačUa. Za cestna motorna vozila ni treba vlagati posebnih prijav, marveč morajo pla- čati te takse: a) gospodarske organizacije najpozneje do 50. aprila 1958 za prvo polletje 1958 in najpozneje do 15. oktobra za drugo polletje 1958 pri Upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora. b) drugi posestniki cestnih motornih vozil pa ob registraciji vozila. Zaradi odmere taks na vprežna vozHa, delovno živino, žganjarske kotle, mlatil- Rice, potočne mline in mline na strojni pogon, hibridno trto in pse, morajo vložiti pismeno prijavo: 1. za vprežna vo^la — vsi lastniki oziroma posestniki. Prijave se ne vlagajo za vprežna voalla, ki se uporabljajo izključno za gasilsko službo in za vprežna vozila komunalnih podjetij in obratov ter drugih komunalnih orgamizacij, ki se uporabljajo izključno le za vzdrževanje snage, lovljenje psov in opravljanje pogrebne službe; 2. za delovno živino — samo zasebni lastniki; 3. za žganjarske kotle, mlatilnice, potočne mline in mline na strojni pogon — samo zasebni lastniki; 4. za hibridno trto — vsi posestniki vinogra^or ne glede na to, ali so vinogradi zasebna ali družbena last; 5. za pse — vsi tisti lastniki psov, ki so dolžnsi plačati takso po odloku o ob- činski taksi za pse. Prijave za takse je treba vložiti najpozneje do 31. JANUARJA 1958 pri Uprari za dohodke tiste občine, v kateri je sedež takšnega zavezanca, za hibridne vinograde pa izjemoma pri Upravi za dohodke tiste občine, na področju katere se nahaja zemljišče. Takse je treba plačati najkasneje do 15. marca 1958, za hibridno trto pa do 30. junija 1958. Lastniki oz. posestniki vozil aLi drugih priprav za prcfizvodnjo morajo prijaviti neuporabna ali neuporabljena vozila, ali neuporabne ia neuporabljene druge priprave za proizvodnjo, nc plačajo pa takse. Po IX. splošni pripombi k tar. štev. 62 — 66 ZT plača taksni zavezanec, ki ne da občinski Upravi za dohodke podatkov ali pa ji da nepravilne podatke o premo- ženju, za katerega je treba plačati takso, poleg redne takse še enkratni znc.sek redne takse kot zvišajio takso. IV. Tiskovine za vložitev prijav so na razpolago pri vratarjn ObLO in pri vseh krajevnih uradih. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za finance Jadran TRGOVSKO GROSISTICNO IN DETAJLISTICNO PODJETJE Telefon: uprava 24-^ STANETOVA ULICA 13/1 engro 22-54 Nudi cenjenim odjemalcem vse vrste oljnatih barv, lakov, firncžev, pleskarske in slikarske potrebščine, pralne in čistilne praške ter vse osta- le kemične proizvode na debelo in na drobno. V poslovalnici »Drogerija« pa Vas postrežemo z vsem drogerijskim in kozmetičnim blagom. Postrežba strokovna in solidna! Priporoča se KOLEKTIV PODJETJA »JADRAN«