GRADBENI VESTNIK G LA S ILO ZVEZE DRUŠTEV G R A D B E N IH IN ŽEN IR JEV IN TEH N IKO V S LO V E N IJE □ □ □ □ □ □ M6REC 2000 Glavni in odgovorni urednik: Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Pro f.d r. Janez DUHOVNIK Lektor: Alenka RAIČ - BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Doc.dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL, u.d.i.g . Mag. G ojm ir ČERNE D oc.dr. Franci STEINMAN P ro f.d r. Miha TOMAŽEVIČ Tisk: Tiskarna TONE TOMŠIČ d.d Ljub ljana Količina: 9 0 0 Izvodov Revijo izdaja ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/faks: 01 422-46- 22, ob finančni pomoči Ministrstva RS za znanost in tehnologijo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5000 SIT; za študente in upokojence 2000 SIT; za gospo­ darske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40500 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Žiro račun se nahaja pri Agenciji za plačilni promet, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregledata dva recenzenta, ki ju določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. Besedilo mora biti izpisano z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); imena in priimke avtorjev; naslov POVZETEK in povzetek v slovenš­ čini; naslov SUMMARY, naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov nasled­ njega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki označeni še z A, B, C, itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski obliki, m o r a j o biti priložene prispevku v originalu in dveh kopijah. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki [priimek prvega avtorja, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označena še z oznakami a, b, c, itn. 11. V poglavju LITERATURA so dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime avtorja, priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organi­ zator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 13. Pod črto na prvi strani, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in priimek, strokovni naziv, podjetje ali zavod, naslov. 14. Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu ured-niku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek pri­ meren. Prispevke je treba poslati v treh izvodih in v elektronski obliki (WORD, EXCEL, AVTOCAD, DESIGNER). Uredniški odbor G R A D B E N I V E S T N I K G L A S I L O Z V E Z E D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V I N T E H N I K O V S L O V E N I J E U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 L J U B L J A N A , M A R E C 2 0 0 0 L E T N I K X X X X I X S T R . 4 9 - B 8 VSEBINfi - CONTENTS Stran 50 Janez Reflak POM EN IN U V A JA N JE EVROPSKIH STANDARDOV EUROCODE V REPUBLIKI SLO VEN IJI THE MEANING AND THE ACCEPTANCE OF THE EUROPEAN STANDARDS “EUROCODES” IN SLOVENIA Mnenja in odmevi □ pinions and Resounds Stran 61 Syetko Lapajne ___________________ GLEDIŠČA STATIKA - KONSTRUKTERJA NA POTRESNO VARNO GRADNJO Stran 63 DRUŠTVA GIT V SLO VENIJI Stran 64 Anka Holobar ALI SLO VENSKI G RADBENIK I POTRE­ BUJEJO SVOJO STANOVSKO ZVEZO IN SVOJ ČASOPIS ALI NE? POVZETEK S SEJE IZVRŠNEGE ODBORA ZDGITS IN KOMENTAR J . R E F L A K : P o m e n in u v a j a n j e e v r o p s k i h s t a n d a r d o v E u r o c o d e v R S POMEN IN UVAJANJE EVROPSKIH STANDARDOV EUROCODE V REPUBLIKI SLOVENIJI THE MEANING ANG THE ACCEPTANCE OF THE EUROPEAN STANDARDS »EUROCODES« IN SLOVENIA STROKOVNI ČLANEK U D K : 0 0 6 ( 4 9 7 . 1 2 ) E U R O C O D E S T A N D A R D I : 6 2 4 J A N E Z R E F L A K P O V Z E T E K V prispevku so prikazane aktivnosti na področju evropskih s tanda rdo v za kons trukc ije in način spre jem anja novih slovenskih standardov (SIST). Prikazana je organizacija standardizacije v Republiki Sloveniji pri Uradu za standard izacijo in meroslovje [USM). Podrobno je opisan sestav tehničnega odbora za področje konstrukcij (USM/TC KÜN) z njegovimi delovnimi skupinami. Podan je pregled že spre je tih evropskih predstandardov (ENV) s področja konstrukcij pri Evropskem odboru za standard izacijo [CEN/TC250) do konca leta 1999 , pregled sp re je tih slovenskih standardov CSIST ENV) te r naloge, ki čakajo slovenske strokovnjake pri prevzemanju teh standardov v bodoče. S U M M A R Y In th e paper, the a c tiv itie s in th e field of th e European standards fo r s tru c tu re s and the way of th e acceptance o f new S lovenian s ta n d a rd s SIST a re p re se n te d . The d e ta ile d o rg a n is a t io n of s tandard isa tion in Slovenia a t S tandards and M etro logy In s titu te [USM] as well as the com position of Technical C om m ittee fo r S tru c tu re s (USM/TC KOI\D w ith all its working groups are described. The overview of th e already accepted European prestandards [ENV) in the field of s tru c tu re s a t th e European C om m ittee fo r S tandard isa tion [CEN/ TC250) t ill the end of 1999 , th e overview of the already accepted Slovenian s tandards [SIST ENV), and all th e im po rtan t questions to be solved in the fu tu re by th e Slovenian experts when accepting these s tandards are also presented. A v t o r : □oc.dr. JANEZ REFLAK, univ.dipl.inž.gradb., Faku lte ta za g radben ištvo in geodezijo v Ljubljani, Jamova 2 1 . UVOD D r ž a v n i z b o r R e p u b l i k e S l o v e n i j e je s p r e j e l Z a k o n o s t a n d a r d i z a c i j i , ki je bil o b j a v l j e n v U r a d n e m listu R S št. 1 / 9 5 z d n e 1 0 . 1 . 1 9 9 5 in je v e l j a v e n o d 2 5 . 1 . 1 9 9 5 . Z a k o n u r e j a s p r e j e m a n j e , i z d a j o in u p o r a b o t e h ­ n i č n i h p r e d p i s o v in s t a n d a r d o v ter p o s t o p k e z a u g o t a v l j a n j e s k l a d n o s t i , ki n a n e p o s r e ­ d e n ali p o s r e d e n n a č i n z a g o t a v l j a j o , d a s o i z p o l n j e n e z a h t e v e iz t e h n i č n i h p r e d p i s o v in s t a n d a r d o v [ Z a k o n , 1 9 9 5 ] , K o t o s r e d n j e u p r a v n o in s t r o k o v n o telo, p r i s t o j n o z a v s a o p e r a t i v n a v p r a š a n j a , ki s o p o v e z a n a s s p r e j e m a n j e m , i z d a j a n j e m in u p o r a b o s t a n - J . R E F L A K : P o m e n in u v a j a n j e e v r o p s k i h s t a n d a r d o v E u r o c o d e v R S d a r d o v , in z a s o d e l o v a n j e s p r i s t o j n i m i m i n i s t r s t v i pri p ripravi t e h n i č n i h p r e d p i s o v ter i z v a j a n j e p o s t o p k a a k r e d i t a c i j e , ki je s e s t a v n i d e l s i s t e m o v u g o t a v l j a n j a s k l a d n o ­ sti, d o l o č a z a k o n U r a d R e p u b l i k e S l o v e n i j e z a s t a n d a r d i z a c i j o in m e r o s l o v j e ( U r a d ) . 2. SPREJEM ANJE SLOVENSKIH STANDARDO V SIST S l o v e n s k i s t a n d a r d i S I S T v e č i n o m a n a ­ s t a j a j o s p r e v z e m a n j e m m e d n a r o d n i h in e v r o p s k i h s t a n d a r d o v p o e n i o d m e t o d v s k l a d u z I S O / I E C V o d i l o m 2 1 . Pri t e m v S l o v e n i j i u p o r a b l j a m o p r e d v s e m tri m e t o ­ d e [ S t a n d a r d i z a c i j a , 1 9 9 4 ] : - p r e v o d , - m e t o d o p l a t n i c e , - r a z g l a s i t e v . N a j z a h t e v n e j š a m e t o d a p r e v z e m a n j a m e d ­ n a r o d n i h in e v r o p s k i h s t a n d a r d o v je p r a v g o t o v o p r e v o d , z a k a r je p o t r e b n o v e l i k o č a s a in t r u d a , p r e d v s e m p a d o l g o t e r m i n o ­ l o š k o u s k l a j e v a n j e . M e t o d a p l a t n i c e je b i s t v e n o e n o s t a v n e j š a , k e r i m a t a k š e n s t a n d a r d s a m o s l o v e n s k o n a s l o v n o s t r a n in p r e d g o v o r z n e k a t e r i m i pojasnili, ki v s e b u j e j o o b i č a j n o tudi n a c i o ­ n a l n e faktorje, č e s o ti d r u g a č n i , k o t jih p r e ­ d v i d e v a e v r o p s k i s t a n d a r d , t e m u p a je d o d a n o r i g i n a l e n p r e v z e t s t a n d a r d . R a z g l a s i t e v je n a j h i t r e j š a m e t o d a u v e l j a ­ v l j a n j a m e d n a r o d n i h in e v r o p s k i h s t a n d a r ­ d o v v R S in m e n i m o , d a je v t e m o b d o b j u t u d i n a j p r i m e r n e j š a z a z a m e n j a v o J U S s t a n ­ d a r d o v . V s e t o je t r e b a t e m e l j i t o pripraviti in p o s a ­ m e z n e d o k u m e n t e d o s l e d n o preveriti. T o d e l o p o t e k a v t e h n i č n i h o d b o r i h in d e l o v n i h s k u p i n a h . 3. NASTAJANJE SLOVENSKIH STANDARDO V V POVEZAVI S TEHNIČNIM I PREDPISI V V n a d a l j e v a n j u s e b o m o o s r e d o t o č i l i n a ti­ sti d e l z a k o n a o s t a n d a r d i z a c i j i , ki o b r a v n a v a p r o b l e m a t i k o s t a n d a r d o v in t e h n i č n i h p r e ­ slika 1: Organizacijska struktura standardizacije v RS pri USM J . R E F L A K : P o m e n in u v a j a n j e e v r o p s k i h s t a n d a r d o v E u r o c o d e v R S p i s o v [ P o g a č n i k , 1 9 9 5 ] , O r g a n i z a c i j s k o s t r u k t u r o n a p o d r o č j u s t a n d a r d i z a c i j e v S l o ­ veniji k a ž e s l ika 1 . N a p o d l a g i Z a k o n a o s t a n d a r d i z a c i j i je U r a d v s k l a d u s 7. č l e n o m t e g a z a k o n a pripravil p r a v i l n i k o s p r e j e m a n j u in i z d a j a n j u s l o v e n ­ s k i h s t a n d a r d o v in n a tej o s n o v i U r a d i z d a j a s l o v e n s k e s t a n d a r d e . Le-ti b o d o p r e d v s e m p r e v z e t i m e d n a r o d n i in e v r o p s k i ter v i z j e m ­ n i h p r i m e r i h tuji n a c i o n a l n i s t a n d a r d i . V tehničnih odborih (USM/TC) je t r e b a i z b r a ­ ti p r i m e r n o m e t o d o p r e v z e m a n j a s t a n d a r ­ d o v . N a l o g a t e h n i č n i h o d b o r o v je s p r e j e m a n j e u s t r e z n i h s l o v e n s k i h s t a n d a r d o v , n a l o g a s t r o k o v n i h k o m i s i j pri p r i s t o j n i h m i n i s t r s t v i h p a je p r i p r a v a u s t r e z n i h t e h n i č n i h p r e d p i s o v . D e i o n a p o d r o č j u t e h n i č n i h p r e d p i s o v naj bi b ilo v o k v i r u p r i s t o j n i h m i n i s t r s t e v č i m ­ b o l j k o o r d i n i r a n o s strani v l a d e in p o v s e ­ b i n i h a r m o n i z i r a n o s s m e r n i c a m i in p r i p o r o č i l i E U . D e l o U S M / T C in s t r o k o v n i h k o m i s i j pri p r i s t o j n i h m i n i s t r s t v i h n a j bi p o t e k a l o č i m b o l j s o č a s n o . T e h n i č n i o d b o r i , ki p r i p r a v l j a j o in s p r e j e m a j o s l o v e n s k e s t a n d a r d e , s e n e m a ­ lokrat s r e č u j e j o s p r o b l e m o m , k a t e r e s t a n ­ d a r d e n a j s p r e j m e j o in p r e v z a m e j o ter p o kateri m e t o d i . O b t e m je m o r d a t r e b a tudi p o j a s n i t i p r i p o r o č i l a U r a d a , d a n e bi prišlo d o r a zl i č n i h razlag. 1 . Č e je t e h n i č n i o d b o r p r e d odlo č i t vi j o , ali n a j p r e v z a m e e v r o p s k i ali m e d n a r o d n i s t a n ­ d a r d , i m a p r e d n o s t e v r o p s k i s t a n d a r d p r e d m e d n a r o d n i m s t a n d a r d o m , k a d a r g r e z a p o d r o č j a , ki s o p o v e z a n a s t e h n i č n o r e g u ­ lativo. S l o v e n i j a želi p o s t a t i č l a n i c a E U . Z a r a d i t e g a m o r a t u d i n a p o d r o č j u s t a n d a r ­ d i z a c i j e uveljavljati e v r o p s k a p r a v i l a o p r e ­ v z e m a n j u e v r o p s k i h s t a n d a r d o v v s i s t e m s l o v e n s k e s t a n d a r d i z a c i j e . G l e d e n a t o je o d l o č i t e v t e h n i č n e g a o d b o r a o p r e v z e m u e v r o p s k e g a s t a n d a r d a lažja in b o l j u t e ­ m e l j e n a . S t e m s e b o m o izognili k a s n e j š i m t e ž a v a m pri u r e j a n j u in h a r m o n i z i r a n j u r e ­ g u l a t i v e , p o s e b n o t a m , k jer s o d o k u m e n t i t e h n i č n e r e g u l a t i v e p r i p r a v l j e n i t a ko, d a s e s k l i c u j e j o n a e v r o p s k e s t a n d a r d e . V t a kih p r i m e r i h m o r a m o z a g o t o v o pr ev z e t i e v r o p s k i s t a n d a r d , č e p r a v je l a h k o n j e g o v a v s e b i n a i d e n t i č n a z v s e b i n o v m e d n a r o d n e m s t a n ­ d a r d u . Pri t e m p a je t r e b a pri o b j a v i z a g o ­ toviti s l e d l j i v o s t d o m e d n a r o d n e g a s t a n d a r d a , č e l e - t a o b s t a j a . P r i p o r o č i l o U r a d a p a je, d a t e h n i č n i o d b o r i n e bi p o n e ­ p o t r e b n e m širili o b s e g a s l o v e n s k i h s t a n d a r ­ d o v , k e r j e l e - t e t r e b a t u d i n a d a l j e v z d r ž e v a t i . 2. T e h n i č n i o d b o r l a h k o s p r e j m e t u d i tuji n a c i o n a l n i s t a n d a r d , č e i m a U r a d s t u j o n a ­ c i o n a l n o o r g a n i z a c i j o z a s t a n d a r d i z a c i j o p o d p i s a n s p o r a z u m o s o d e l o v a n j u ( p r i m e r D I N , B S I ) . 3. T e h n i č n i o d b o r je pri o d l o č a n j u s a m o ­ s t o j e n in m o r a s p r e j e m a t i o d l o č i t v e s a m o ­ s t o j n o n a p o d l a g i p o t r e b n i h s t r o k o v n i h a r g u m e n t o v . Pri t e m p a m o r a u p o š t e v a t i u s m e r i t v e in politiko s t a n d a r d i z a c i j e v R S , k e r n a j bi bila le-ta n a r a v n a n a n a s p l o š n e u s m e r i t v e p o l i t i k e R S ( v k l j u č e v a n j e v E U , E F T O , G A T T , ipd). 4. T e h n i č n i o d b o r p r e v z e m a tiste s t a n d a r ­ d e , ki s o v R S d o s e g l j i v i o z i r o m a s o ž e n a v o l j o v U r a d u . 5. T e h n i č n e m u o d b o r u ni p o t r e b n o p r e v z e ­ m a t i tistih s t a n d a r d o v , ki s o v p r e v z e t e m s t a n d a r d u n a v e d e n i oz. s e le-ta n a n j e s kli­ c u j e . Ti s t a n d a r d i m o r a j o biti p r a v i l o m a d o s e g l j i v i v U r a d u , č e p a jih ni, jih je t r e b a n a r o č i t i ( I C - U S M ) . 6 . M e t o d o p r e v z e m a n j a d o l o č i n a o s n o v i u s m e r i t e v U r a d a t e h n i č n i o d b o r n a p o d l a g i k o n s e n z a , v e n d a r je pri t e m u m e s t n o u p o ­ števati v s a j n a s l e d n j a i z h o d i š č a . Pri p r e v o - ŠT. TC IME Delovne skupine WG 1 CAA Cement, apno in vlaknatocementni izdelk i 1 2 3 4 2 BBB Beton, armirani in prednapeti beton 1 2 3 4 5 6 7 8 3 POO Požarno preskušanje materialov in konstrukc. 1 2 3 4 GPO Gradnja poslopij 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5 CES Ceste 1 2 3 4 5 6 KON Konstrukcije 1 2 3 4 5 6 7 1 8 97 KER Keramika 1 2 3 4 5 6 8 GFI Gradbena fizika 1 2 3 4 5 6 9 APZ Aktivna požarna zaščita 1 2 3 4 5 10 OVO Oskrba z vodo 1 2 3 4 5 11 Lil Les in lesni izdelki 1 2 3 4 5 6 Slika 2: Tehnični odbori za področje gradbeništva s prikazom števila delovnih skupin G r a d b e n i v e s t n i k • L j u b l j a n a 4 9 J . R E F L A K : P o m e n in u v a j a n j e e v r o p s k i h s t a n d a r d o v E u r o c o d e v R S d u je p r a v g o t o v o t r e b a u p o š t e v a t i m o ž n o s t p r o d a j e t a k i h s t a n d a r d o v ( n a p r i m e r n a j ­ m a n j 1 5 0 i z v o d o v ) in m a t e r i a l n e m o ž n o s t i f i n a n c i r a n j a z a l o ž n i š t v a . M e t o d a p l a t n i c e s e u p o r a b i , k a d a r s o p o t r e b n i u v o d z d o d a t n i ­ m i p o j a s n i l i , r a z l a g a i z r a z o v ali p o s r e d o ­ v a n j e d o l o č e n i h p o d a t k o v , ki s o d o l o č l j i v i p o s e b e j z a S l o v e n i j o . M e t o d a r a z g l a s i t v e je n a j e n o s t a v n e j š a in je z e l o p r i m e r n a p o v s o d t a m , k j e r š e n e p o t r e b u j e m o p r e v o d a ali d o d a t n i h razlag, s t a n d a r d p a je t r e b a č i m - p r e j p r e v z e t i v s i s t e m s l o v e n s k i h s t a n d a r ­ d o v . 4. STANJE NA PODROČJU GRADBENIŠTVA D e l o n a p o d r o č j u s t a n d a r d i z a c i j e je o r g a ­ n i z i r a n o p o p r o g r a m s k i h p o d r o č j i h , ki i m a j o u s t r e z n e p r o g r a m s k e s v e t e , ka te r i h n a l o g a je s p r e m l j a n j e r a z v o j a m e d n a r o d n e in e v r o p s k e s t a n d a r d i z a c i j e . E n o i z m e d p r o g r a m s k i h p o d r o č i j je G r a d b e ­ n ištvo, k o v i n s k i in n e k o v i n s k i m a t e riali. N a p o d r o č j u G r a d b e n i š t v o je v o k v i r u U S M u s t a n o v l j e n i h 1 1 t e h n i č n i h o d b o r o v in z n o ­ traj t e h t e h n i č n i h o d b o r o v d e l u j e r a z l i č n o š t e v i l o d e l o v n i h s k u p i n ( W G ) , ( s l i k a 2). Z a p o d r o č j e k o n s t r u k c i j je z a č e l d e l o v a t i t e h n i č n i o d b o r T C K O N - K O N S T R U K C I J E ( o k r a j š a v a U S M / T C K O N ) , ki je i m e l p r v o z a s e d a n j e 1 0 . n o v e m b r a 1 9 9 3 . G l a v n a n a ­ l o g a t e h n i č n e g a o d b o r a je pripraviti p r e v ­ z e m e v r o p s k i h s t a n d a r d o v z a k o n s t r u k c i j e [R e f l a k , 1 9 9 4 ] , O b r a v n a v a n i e v r o p s k i s t a n ­ d a r d i z a k o n s t r u k c i j e i m a j o p o d n a s l o v E U - R O C O D I . E u r o c o d i n i s o pravilniki, t e m v e č s t a n d a r d i . S t a n d a r d e je n a m r e č e n o s t a v n e j e o b n a v l j a t i in v a n j e v k l j u č e v a t i n o v o s t i s t r o ­ ke. P o s t o p e k s p r e j e m a n j a p r a v i l n i k o v je v p r i m e r j a v i s s t a n d a r d i d o l g o t r a j n e j š i . Z a i z d a j a n j e p r a v i l n i k o v s o v e v r o p s k i h d r ž a v a h z a d o l ž e n a p r i s t o j n a m i n i s t r s t v a in t a k o je t u d i v S l o v e n i j i (s li k a 3). P r e v z e t i e v r o p s k i s t a n d a r d i in p r e d s t a n d a r d i z a p o ­ d r o č j e k o n s t r u k c i j b o d o n a d o m e s t i l i c e l o v r s t o j u g o s l o v a n s k i h s t a n d a r d o v in v e l i k d e l Slika 3. Shema nastajanja tehničnih predpisov J . R E F L A K : P o m e n in u v a j a n j e e v r o p s k i h s t a n d a r d o v E u r o c o d e v R S v s e b i n e p r a v i l n i k o v z a r a z l i č n e v r s t e k o n ­ s t r u k c i j [ S a j e 1 9 9 3 ] , V s v e t u p r e v l a d u j e p r a k s a , d a s o t e h n i č n e r e š i t v e o b d e l a n e v s t a n d a r d i h . Pravilniki, ki s o u p r a v n i akti oblasti, p a s e p o t e m s a m o s k l i c u j e j o n a te s t a n d a r d e . P r e v z e m E U R O - C O D O V je v e l i k p rojekt, t a k o p o p r e v a j a l s k i , s t r o k o v n i , r a z v o j n i in t udi r a z i s k o v a l n i p l a ­ ti. M n o g e n o v o s t i , ki jih b o d o pr i n e s l i S I S T E N V 1 9 9 1 d o S I S T E N V 1 9 9 9 , b o d o z a h t e ­ v a l e p r e d u v e d b o v p o u k in p r a k s o t u d i r a ­ z i s k o v a l n o d e l o . 5. STANJE NA PO DRO ČJU TO KON - KONSTRUKCIJE T e h n i č n i o d b o r z a p o d r o č j e k o n s t r u k c i j U S M / T C K O N je o r g a n i z i r a n v d e v e t i h d e ­ l o v n i h s k u p i n a h . V s a k a d e l o v n a s k u p i n a p o v s e b i n i p o k r i v a p o d r o č j e e n e g a E U R O G O - D A . V s p o d n j i p r e g l e d n i c i je p o d a n a t r e n u t ­ n a z a s e d b a v s e h d e l o v n i h s k u p i n U S M / T C K O N . O z n a k e E U R 0 C 0 D 0 V v s i s t e m u e v r o p s k i h s t a n d a r d o v b o d o E N 1 9 9 0 d o E N 1 9 9 9 , pri č e m e r p o m e n i z a d n j a š t e v i l k a š t e v i l k o E U - R O C O D A . S l o v e n s k e o z n a k e b o d o p o s p r e j e t j u in p r o g l a s i t v i d o b i l e š e o z n a k o S I S T (n.pr. S I S T E N 1 9 9 5 ) . D o s e d a j je b ilo v S l o v e n i j i p o m e t o d i p l a t ­ n i c e s p r e j e t i h : - 5 z v e z k o v S I S T E N V iz v s e b i n E C - 1 - 2 z v e z k a S I S T E N V iz v s e b i n E C - 2 - 3 z v e z k i S I S T E N V iz v s e b i n E C - 3 - 1 z v e z e k S I S T E N V iz v s e b i n E C - 4 - 1 z v e z e k S I S T E N V iz v s e b i n E C - 5 in - 2 z v e z k a S I S T E N V iz v s e b i n E C - 8 (Ti z v e z k i s o v p r e g l e d n i c i o z n a č e n i s p o š e ­ v n o p i s a v o in d e b e l o p o u d a r j e n i m i č r k a m i ) . P o l e g t e g a p a s o bili s p r e j e t i p o m e t o d i p r e v o d a 4 z v e z k i S I S T E N V iz v s e b i n E C - 8 , ki s o v celoti v s l o v e n s k e m j e z i k u ( v p r e g l e ­ d n i c i s o v t e m n i h poljih), [ Zaključki, 1 9 9 3 - 2 0 0 0 ], V s i n a v e d e n i S I S T E N V s o bili s p r e j e t i p o o b r a v n a v a h n a d e l o v n i h s k u p i n a h ter p o p o t rditvi n a T e h n i č n e m k o m i t e j u T C / K O N . N e k a t e r i v s e b u j e j o tudi n a c i o n a l n e faktorje, ki jih je d o l o č i l a d e l o v n a s k u p i n a . V s i s o bili p o p o s t o p k u , ki je p r e d p i s a n , o b j a v l j e n i v u r a d n e m g l a s i l u U S M v S p o r o č i l i h . P r o g r a m d e l a T C / K O N v n a s l e d n j i h letih o b s e g a n a d a l j e v a n j e o b j a v l j a n j a o s t a l i h E N V p o m e t o d i p l a t n i c e n a p o d l a g i t e m e l j i t e g a d e l a v p o s a m e z n i h d e l o v n i h s k u p i n a h in p r i p r a v l j n j e p r e v o d o v z a n a j n u j n e j š e d e l e p o s a m e z n i h E C . C e l o t n o d e l o n a p o d r o č j u E u r o c o d o v b o v e r j e t n o trajalo n a j m a n j p e t let, kajti s k u p n o je o k o l i 7 5 s t a n d a r d o v v o b s e g u o k oli 6 . 0 0 0 strani. D o s e d a n j e d e l o n a t e m p o d r o č j u je f i n a n c i r a l o M i n i s t r s t v o z a o k o l j e in p r o s t o r , ki p a k l j u b z a h t e v i E v r o ­ p e p o p r i b l i ž e v a n j u n a š e g r a d b e n e r e g u l a ­ t ive e v r o p s k i z a k o n o d a j i v z a d n j e m letu t e m u p r o j e k t u n e n a m e n j a v e č n o b e n i h s r e ­ d s t e v . Z a i n f o r m a c i j o , k a k š n o d e l o n a t e m p o ­ d r o č j u č a k a T C / K O N in s t r o k o v n j a k e v p o ­ s a m e z n i h d e l o v n i h s k u p i n a h , p o d a j a m o p r e g l e d d o k u m e n t o v s p o d r o č j a E u r o c o d o v . V s i n a v e d e n i deli E u r o c o d o v s o d o s t o p n i v U r a d u . Oznaka delovne skupine Vsebina - naslov Predsednik USM/TC KON dr. J. Reflak predsedniki WG Št. članov v delovni skupini WG 1 Osnove projektiranja EC -1 dr. Janez Duhovnik 8 WG2 Betonske konstrukcije EC-2 dr. Franc Saje 16 WG3 Jeklene konstrukcije EC-3 dr. Darko Beg 7 WG4 Sovprežne konstrukcije EC-4 dr. Franci Kržič 3 WG5 Lesene konstrukcije EC - 5 dr. Srečko Vratuša 6 WG6 Zidane konstrukcije EC - 6 dr. Miha Tomaževič 4 WG7 Geotehnika EC -7 dr. Bojan Majes 11 WG8 Potresnovame konstrukcije EC-8 dr. Peter Fajfar 13 WG9 Aluminijaste konstrukcij e EC-9 dr. Mirko Pregl 10 PREGLED EU RO CO DO V EU RO CO DE 1*: BASIS OF DESIGN A N D A C T IO NS O N STRUCTURES ___ EU RO CO DE 1*: O SN O VE PROJEKTIRANJA IN VPLIVI N A KONSTRUKCIJE 1. SISTENV1991 -1:1998 Part 1: Basis of design 1. del: Osnove pro jektiranja 2. SIST EN V1991 -2-1:1998 Part 2 -1: Actions on structures - Densities, self-weight and imposed loads Del 2 -1: Vplivi na konstrukcije - Gostote, lastna teža in koristne obtežbe 3. i ENV 1991 -2-2:1995 Part 2 -2: Actions on structures - Actions on structures exposed to fire Del 2 -2: Vplivi na konstrukcije - Vplivi požara na konstrukcije 4. SIST ENV 1991 -2-3:1998 Part 2-3: Actions on structures - Snow loads Del 2 -3: Vplivi na konstrukcije - Obtežba snega 5. SIST ENV 1991 -2-4:1998 Part 2-4: Actions on structures - Wind actions Del 2 -4: Vplivi na konstrukcije - Vplivi vetra 6. ENV 1991 -2-5:1997 Part 2 -5: Actions on structures - Thermal actions Del 2 -5: Vplivi na konstrukcije - Vplivi temperaturnih sprememb 7. ENV 1991 -2-6:1997 Part 2 -6: Actions on structures - Actions during execution Del 2 -6: Vplivi na konstrukcije - Vplivi med gradnjo 8. ENV 1991 -2-7:1998 Part 2 -7: Actions on structures: Accidental actions due to impact and explosions Del 2 -7: Vplivi na konstrukcije: Nezgodni vplivi zaradi udarov in eksplozij 9. 2 -X Part 2 -x: Actions on structures - Currents and waves Del 2 -x: Vplivi na konstrukcije - Tokovi in valovi 10. 2 -X Part 2 -x: Actions on structures - Soil and water pressure Del 2 -x: Vplivi na konstrukcije - Zemeljski in vodni pritisk 11. 2 -X Part 2 -x: Actions on structures - Atmospheric ice loads Del 2 -x: Vplivi na konstrukcije - Atmosferske obtežbe snega 12. SIST ENV 1991 -3:1999 Part 3: Traffic loads on bridges 3. del: Prometne obtežbe mostov 13. ENV 1991 -3/ACT998 Part 3: Traffic loads on bridges 3. del: Prometne obtežbe mostov, dodatek AC 14. ENV 1991 -4: 1995 Part 4: Actions in silos and tanks 4. del: Vplivi v silosih in rezervoarjih 15. ENV 1991 -5: 1998 Part 5: Actions induced by cranes and machinery 5. del: Vplivi žerjavov in strojev EU R O C O D E 2: DESIGN OF C O N C R E TE STR U C TU R E S _____ EU R O C O D E 2: PROJEKTIRANJE BETONSKIH KONSTRUKCIJ 1. SISTENV1992 -1-1:1999 Part 1-1: General rules and rules for buildings Del 1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe 2. SISTENV1992 -1 - 1/AC:1999 Part 1-1: General rules and ruels for buildings Del 1 -1: Splošna pravila in pravila za stavbe; dodatek AC 3. ENV 1992-1-2:1995 Part 1 -2: General rules - Structural fire design Del 1 -2: Splošna pravila - Projektiranje požarno varnih konstrukcij 4. ENV 1992 -l-2/AC:1996 Part 1 -2: General rules - Structural fire design - Amendment AC Del 1 -2: Splošna pravila- Projektiranje požamovamih konstrukcij - Dodatek AC 5. ENV 1992-1-3:1994 Part 1 -3: General rules - Precast concrete elements and structures Del 1 -3: Splošna pravila - Montažni betonski elementi in konstrukcije 6. ENV 1992-1-4:1994 Part 1 -4: General rules - Lightweight aggregate concrete with closed structure Del 1 -4: Spl ošna pravila - Beton iz lahkega agregata z zaprto strukturo 7. ENV 1992-1-5:1994 Part 1 -5: General rules - Structures with unbonded and external prestressing tendons Del 1 -5: Splošna pravila - Konstrukcije z nepovezanimi in zunanjimi prednapetimi kabli 8. ENV 1992-1-6:1994 Part 1 -6: General rules - Plain concrete structures Del 1 -6: Splošna pravila - Nearmirane betonske konstrukcije 9. ENV 1992 -2:1996 Part 2: Concrete bridges 2. del: Betonski mostovi 10. ENV 1992 -3:1998 Part 3: Concrete foundations 3. del: Betonski temelji 11. ENV 1992 -4:1998 Part 4: Liquid retaining and containment structures 4. del: Opome in zadrževalne konstrukcije za tekočine 12. 5 Part 5: Post tensioning systems - Requirements and tests 5. del: Naknadno prednapeti sistemi - Zahteve in preskusi E U R O C O D E 3: DESIGN OF STEEL STRUC TUR ES E U R O C O D E 3: PROJEKTIRANJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ 1. S IS T E N V 1993 -1 -1 :1 9 9 6 Part 1-1: G eneral rules and rules for buildings Del 1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe 2. S I S T E N V 1993 -1 - 1/A l : 1996 Part 1 -1/A1: G eneral rules and rules for buildings — A m endm ent A l Del 1 -1 /A l: Splošna pravila in pravila za stavbe - D odatek A l J . R E F L A K : P o m e n in u v a j a n j e e v r o p s k i h s t a n d a r d o v E u r o c o d e v R S 3. EN V 1993 -1 -1 /A 2 :1998 Part 1 -1/A 2: G eneral —G eneral ru les and ru les for build ings —A m endm ent A 2 Del 1 -1 /A 2: Splošno -S p lošna p rav ila in prav ila za stavbe - D odatek A2 4. S IS T E N V 1993 -1 -2 :1 9 9 9 Part 1 -2: G eneral ru les - S tructu ral fire design Del 1 -2: S p lošna prav ila - P ro jek tiran je požarnovam ih konstrukcij 5. EN V 1993 -1 -3 :1996 Part 1 -3: G eneral ru les - S upp lem entary ru les fo r cold form ed th in gauge m em bers and sheeting D el 1 -3: S p lošna p rav ila — D odatna p rav ila za h ladno ob likovane tankostenske p rofile in p ločevine 6. E N V 1993 -1 -3 /A C :1997 P art 1 -3: G eneral ru les — Supp lem entary ru les fo r cold form ed thi n gauge m em bers and sheeting Del 1 -3: S p lošna p rav ila — D od a tn a p rav ila za h ladno ob likovane tankostenske pro file in p ločevine 7. E N V 1993 -1 -4 :1996 P art 1 -4: G eneral ru les — Supp lem entary ru les for stain less steels Del 1 -4: S p lošna p rav ila - D o d a tn a p ra v ila za nerjavna jek la 8. EN V 1993 -1 -5 :1 9 9 7 Part 1 -5: G eneral ru les - S upp lem entary ru les fo r p lanar p lated structu res w ithou t tran sv erse loading Del 1 -5: S p lošna p rav ila - D o d a tn a p rav ila za p loščaste konstrukcije b rez p rečne obtežbe 9. prE N V 1993 -1 -6 :1 9 9 8 P art 1 -6: G eneral ru les - S upp lem entary ru les for the strength and stab ility o f shell structures Del 1 -6: S p lošna pravila: D odatna prav ila za trdnost in s tab ilnost lupin 10. p rE N V 1993 -1 -7 :1998 Part 1 -7: G eneral ru les — S treng th and stability o f tran sversely loaded p lanar structu res Del 1 -7: S p lošna prav ila — T rdnost in s tab ilnost prečno obrem enjen ih p loščatih konstrukcij 11. E N V 1993 -2 :1997 Part 2: Steel b ridges 2. del: Jek len i m ostovi 12. E N V 1993 -3 -1 :1997 Part 3 -1: T ow ers, m asts and ch im neys — Tow ers and m asts Del 3 -1: S to lp i, j am bori in d im nik i - S to lp i in jam bori 13. E N V 1993 -3 -2 :1 9 9 7 Part 3 -2: T ow ers, m asts and ch im neys - C him neys Del 3 -2: S to lp i, jam bori in d im nik i - D im nik i 14. prE N V 1993 -4 -1 :1 9 9 8 Part 4 -1: S ilos, tanks and p ipelines - S ilos Del 4 -1 : S ilosi, rezervoarji in cevovod i - S ilosi 15. p rE N V 1993 -4 -2 :1998 P art 4 -2: S ilos, tanks and p ip e l in e s - Tanks D el 4 -2: S ilosi, rezervoarji in cevovod i - R ezervoarji 16. p rE N V 1993 -4 -3 :1998 Part 4 -2: S ilos, tanks and p ip e lin es - P ipelines D el 4 -2 : S ilosi, rezervoarji in cevovodi - C evovodi 17. E N V 1993 -5 :1998 P art 5: P iling 5. del: P ilo ti 18. E N V 1993 -6 :1999 P art 6: C rane supporting structu res 6. del: Ž erjavne proge 19. 7 P art 7: M arine and m aritim e structu res 7. del: P ristan iške konstrukcije in konstru k c ije v m orju 20. 8 P art 8: A g ricu ltu ra l structures 8. del: K onstrukcije v km etijs tvu EURO CO DE 4: DESIGN OF C O M PO SITE STEEL A N D C O N C R E TE STR U C T U R ES EURO CO DE 4: PROJEKTIRANJE SO VPREŽNIH KONSTRUKCIJ 1. SIST EN V1994 -1-1:1998 Part 1 -1: General rules and rules for buildings Del 1 -1: Splošna pravila in pravila za stavbe 2. ENV 1994-1-2:1994 Part 1 -2: General rules: Structural fire design Del 1 -2: Splošna pravila - Projektiranje požamovarnih konstrukcij 3. ENV 1994-1-2/AC: 1994 Part 1 -2: General rules: Structural fire design/Corrigendum Del 1 -2: Splošna pravila - Projektiranje požamovarnih konstrukcij/Popravek AC 4. ENV 1994 -2:1997 Part 2: Composite bridges 2. del: Sovprežni mostovi EU RO C O D E 5: D ESIGN OF TIM BER STRUCTURES EU R O C O D E 5: PROJEKTIRANJE LESENIH KONSTRUKCIJ 1. SIST ENV 1995 -1-1:1998 Part 1-1: General rules and rules for buildings Del 1 -1: Splošna pravila in pravila za stavbe 2. ENV 1995 -1 -1/AC:1994 Part 1 -1: General rules and rules for buildings/Corrigendum Del 1 -1: Splošna pravila in pravila za stavbe/Popravek 3. ENV 1995-1-2:1994 Part 1 -2: General mles: Structural fire design Del 1 -2: Splošna pravila - Projektiranje požamovarnih konstrukcij 4. ENV 1995 -2:1997 Part 2: Bridges 2. del: Mostovi EU R O C O D E 6: DESIGN OF M A S O N R Y STRUCTURES EU R O C O D E 6: PROJEKTIRANJE Z IDA NIH KONSTRUKCIJ 1. ENV 1996-1-1: 1995 Part 1-1: General rules and rules for buildings - Rules for reinforced and unreinforced masonry Del 1 -1: Splošna pravila za stavbe - Pravila za armirano in nearmirano zidovje 2. ENV 1996-1-2:1995 Part 1 -2: General rules: Structural fire design Del 1 -2: Splošna pravila - Projektiranje požamovarnih konstrukcij 3. ENV 1996-1-3:1998 Part 1 -3: General mles for buildings - Detailed mles on lateral loading Del 1 -3: Splošna pravila za stavbe - Detajlna pravila za bočno obtežbo 4. 1 -X Part 1 -X:Complex shape sections in masonry buildings Del 1 -X: Prerezi zidanih konstmkcij sestavljenih prerezov J . R E F L A K : P o m e n in u v a j a n j e e v r o p s k i h s t a n d a r d o v E u r o c o d e v R S 5. ENV 1996 -2: 1998 Part 2: Design, selection of materials and execution of masonry 2. del: Projektiranje, izbira materialov in izvedba zidovja 6. ENV 1996 -3: 1999 Part 3: Simplified calculation methods and simple rules for masonry structures 3. del: Poenostavljene računske metode in enostavna pravila za zidane konstrukcije 7. 4 Part 4: Constructions with lesser requirements for reliability and durability 4. del: Konstrukcije z manjšimi zahtevami za zanesljivost in trajnost EURO CO DE 7: G EO TEC H N IC A L DESIGN EURO CO DE 7: G EO TEH N IČ N O PROJEKTIRANJE 1. ENV 1997-1:1994 Part 1: General rules 1. del: Splošna pravila 2. ENV 1997 -2:1999 Part 2: Design assisted by laboratory tests 2. del: Projektiranje s pomočjo preskušanja v laboratoriju 3. prENV 1997 -3:1997 Part 3: Design assisted by field testing 3. del: Projektiranje s pomočjo preskušanja na terenu EURO CO DE 8: DESIGN PR O VISIO NS FOR EARTHQUAKE RESISTANCE OF STRUCTURES EURO CO DE 8: PROJEKTIRANJE KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH PO DROČJIH 1. SISTENV 1998 -1-1:2000 Part 1 -1: General rules - Seismic actions and general requirements for structures ' Del 1 -1: Splošna pravila - Potresna obtežba in splošne zahteve za konstrukcije 2. SISTENV 1998 -1-2:2000 Part 1-2: General rules - General rules for buildings Del 1 -2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbe 3. SISTEN V -1-3:2000 Part 1 -3: General rules - Specific rules for various materials and elements Del 1 -3: Splošna pravila - Posebna pravila za različne materiale in element e 4. SISTENV 1998 -1-4:2000 Part 1 -4: General rules - Strengthening and repair of buildings Del 1 -4: Splošna pravila - Ojačevan je in popravila stavb 5. SISTENV 1998 -2:1995 Part 2: Bridges 2. del: Mostovi 6. ENV 1998 2:1995/AC:1997 Part 2: Bridges , Amendment AC 2. del: Mostovi, Dodatek AC 7. ENV 1998 -3:1996 Part 3: Towers, masts and chimneys 3. del: Stolpi, jambori in dimniki 8. ENV 1998 -4:1998 Part 4: Silos, tanks and pipelines 4. del: Silosi, rezervoarji in cevovodi J . R E F L A K : P o m e n in u v a j a n j e e v r o p s k i h s t a n d a r d o v E u r o c o d e v R S 9. SIST EN V1998 -6:1995 Part 5: Foundations, retaining structures and geotechnical aspects 5. del: Temelji, oporne konstrukcije in geotehnični vidiki EU R O C O D E 9: DESIGN OF A L U M IN IU M STRUCTURES EU R O C O D E 9: PROJEKTIRANJE KO NSTRUKCIJ IZ ALUM IN IJEVIH ZLITIN 1. ENV 1999-1-1:1998 Part 1 -1: General rules - Seismic actions and general requirements for structures Del 1 -1: Splošna pravila - Potresna obtežba in splošne zahteve za konstrukcije 2. ENV 1999-1-2:1998 Part 1 -2: General rules: Structural fire design Del 1 -2: Splošna pravila - Projektiranje požarno varnih konstrukcij 3. ENV 1999 -2:1998 Par 12: Structures susceptible to fatigue 2. del: Konstrukcije, občutljive na utrujanje Legenda: EUROCODE 1 ali ENV 1991 ali EC1 ENV-XXXX-1 -X evropski predstandard, del 1-X PrENV-XXXX-1-X predlog evropskega predstandarda, del 1-X -1-X del 1 -X -e n a od pripravljalnih faz evropskega predstandarda, ki še ni predlog P o s a m e z n i n a v e d e n i E u r o c o d i s o v z e l o r a z l i č n i h f a z a h o b d e l a v e v C E N / T C 2 5 0 . D o k u m e n t i s o v d e l o v n i h s k u p i n a h ali v s a m e m t e h n i č n e m k o m i t e j u C E N ž e o d o ­ b r e n i ali p r e d l a g a n i k o t E N V o z i r o m a k o t p r E N V , m n o g o p a je š e d o k u m e n t o v , ki s o v p r i p r a v l j a l n i h f a z a h p r e d l o g o v . L IT E R A T U R A I S O / I E C G u i d e 2 1 , 1 9 8 1 P o g a č n i k A n t o n , U s m e r i t e v s l o v e n s k e s t a n d a r d i z a c i j e , U S M M Z T , L j u b l j a n a , 1 9 9 5 R e f l a k J a n e z , P e r o v i c - M a r o l t J a n j a , S l o v e n s k o g r a d b e n i š t v o v fazi u s k l a j e v a n j a z e v r o p s k i m i s t a n d a r d i , Z b o r n i k 1 6 . z b o r o v a n j a g r a d b e n i h k o n s t r u k t o r j e v S l o v e n i j e , B l e d , 1 9 9 4 S a j e F r a n c , S n o v a n j e s l o v e n s k i h s t a n d a r d o v s p o d r o č j a g r a d b e n i š t v a , Z b o r n i k 1 5 . z b o r o v a n j a g r a d b e n i h k o n s t r u k t o r j e v S l o ­ v e n i j e , B l e d , 1 9 9 3 S t a n d a r d i z a c i j a , S p o r o č i l a , U S M M Z T , L j u b l j a n a , 1 9 9 4 Z a k l j u č k i s e s t a n k o v U S M / T C K O N in U S M / T C K 0 N / W G 8 , 1 9 9 3 - 2 0 0 0 Z a k o n o s t a n d a r d i z a c i j i , U r a d n i list R S , št. 1 , 1 9 9 5 6. SKLEP Iz p r e g l e d a s t a n j a n a p o d r o č j u a k t i v n o s t i pri s p r e j e m a n j u n o v i h e v r o p s k i h s t a n d a r d o v n a p o d r o č j u k o n s t r u k c i j u g o t a v l j a m o , d a n a s č a k a š e o g r o m n o d e l o . D o k o n č n o s p r e j e t j e s t a n d a r d o v , ki b o d o v s k l a d u z d i r e k t i v o E v r o p s k e u n i j e in ki b o d o o b s e g a l i v e č ti­ s o č s t r a n i , z a g o t o v o ni s a m o d o b r a v o l j a n a j e m i n e n t n e j š i h s t r o k o v n j a k o v S l o v e n i j e , a m p a k p r e d v s e m t u d i o d g o v o r n o s t in fi­ n a n č n a o b v e z a u s t r e z n e g a m i n i s t r s t v a . L e s p r i m e r n o f i n a n č n o p o d p o r o u s t r e z n e g a m i ­ n i s t r s t v a b o m o u s p e l i a n g a ž i r a t i n a j b o l j š e s t r o k o v n j a k e , d a s e b o d o l a h k o vključili v d e l o T C pri C E N in d a b o d o l a h k o a ž u r n o p r e n a š a l i n a j n o v e j š e u g o t o v i t v e t e h T C tudi p r e k d e l o v n i h s k u p i n v s l o v e n s k o g r a d b e ­ n i š t v o . M RD S M cD ID in \M \ [M W □ V rubriki s o o b j a v l j e n a m n e n j a , ki s p o d b u j a j o r a z m i š l j a n j a o a k t u a l n i h p r o b l e m i h g r a d b e n e s t r o k e in o d m e v e n a ž e o b j a v l j e n e p r i ­ s p e v k e v G r a d b e n e m v e s t n i k u ali d r u g o d . P r i s p e v k i iz r a ž a j o o s e b n a s t a l i š č a n j i h o v i h a v t o r j e v . GLEDIŠČA STATIKA- KONSTRUKTERJA NA POTRESNO VARNO GRADNJO S V E T K O L A P A J N E KAKO S M O VČASIH RAČUNALI STAVBE N a k o n c u p r v e p o l o v i c e t e g a s t o l e t j a s m o v s e o b j e k t e z a č e l i p r e r a č u n a v a t i in d i m e n ­ zionirati p o p r e d p i s u P T P 2 [ P T P , 1 9 4 5 ] , N a č e l n o n i m a m p r i p o m b k t e m p r e d p i s o m , p a tudi v s e s t a v b e , z g r a j e n e v s k l a d u z nji­ m i , s o i z k a z o v a l e z a d o s t n o v a r n o s t z a u p o ­ r a b n i k e . L e pri p o t r e s u v S k o p j u s o o d p o v e d a l e v m n o g i h p r i m e r i h . N a v a d n o je inženir-statik iz d a n i h z u n a n j i h o b t e ž b u g o ­ tavljal n o t r a n j e sile ( o s n e in p r e č n e sile ter u p o g i b n e m o m e n t e ) v k o n s t r u k t i v n i h e l e ­ m e n t i h in iz t e h d o l o č a l m e r e t e h e l e m e n ­ t o v n a p o d l a g i k o n t r o l e d o p u s t n i h n a p e t o s t i v g r a d i v u . T e d o p u s t n e n a p e t o s t i s o b ile p o n a v a d i d v a k r a t d o d v a i n p o l k r a t n i ž j e o d p o r u š n i h t r d n o s t i g r a d i v a . T o p o m e n i , d a bi m o r a l i v s a k e l e m e n t o b r e m e n i t i v s a j z d v a k r a t n o ali c e l o trikratno s t a l n o in k o r i s t n o o b t e ž b o , č e bi g a hoteli porušiti. P r e d p i s P T P 2 z a h t e v a , d a m o r a biti v s a k o b j e k t p r o j e k t i r a n t udi n a m i n i m a l n o v o d o ­ r a v n o o b t e ž b o z a r a d i v a r n o s t i v p r i m e r u p o t r e s a . R a z u m e s e , d a je t r e b a t o s ilo j e m a t i v o b e h p r a v o k o t n i h s m e r e h , s č i m e r bi bila d a n a v a r n o s t z a p o l j u b n o s m e r d e ­ l o v a n j a p o t r e s n i h sil. T o d a ta sila je p o P T P 2 g l o b o k o p o d c e n j e n a , saj z n a š a le 1 , 0 d o 3 % v s o t e v e r t i k a l n i h sil, ki s e p r e n a š a j o p r e k o p a z o v a n e g a p r e r e z a . N a j b o d o t o o p e č n i n o s i l n i z i d o v i ali st eb r i v o j a č e n e m b e t o n u z n o s i l c i , l a h k o t u d i j e k l e n i stebri. D e j a n s k i i z m e r j e n i p o s p e š k i pri p o t r e s u p a z n a š a j o c e l o 2 0 d o 4 0 % g [ B u b n o v , 1 9 9 6 ] , P o tej teoriji bi s e m o r a l i p o d r e t i p r a v vsi o bjekti. V p r a š a n j e je torej, z a k a j s e n e k a t e ­ ri o b j e k t i n i s o p o d r l i , kaj je z a d r ž a l o njih r u š e n j e ? O BNAŠANJE STAREJŠIH ZIDANIH ZGRADB M ED POTRESI N a v a d n o s m o r a č u n a n j e z i d a n i h s t a v b o p r a ­ vili z u g o t a v l j a n j e m u p o g i b n i h m o m e n t o v v r a z p o n s k i h k o n s t r u k c i j a h ( s t r o p o v i h ) in z u g o t a v l j a n j e m o s n e o b r e m e n i t v e v z i d o v i h o z i r o m a z i d n i h s l o p o v i h , č e s o v z i d u o k n a . P o d o b n o v e l j a z a s r e d n j e n o s i l n e z i d o v e , ki s o o s l a b l j e n i z o d p r t i n a m i z a vrata. T a k a k o n s t r u k c i j a , s e s t o j e č a iz n o s i l n i h z i d o v ali ž e l e z o b e t o n s k i h s t e b r o v z n o silci, n e n u d i s k o r a j n i k a k r š n e g a o d p o r a proti v o d o r a v n i m o b r e m e n i t v a m p r a v o k o t n o n a n o s i l n i zid. P o d v p l i v o m t a k i h o b r e m e n i t e v z a r a d i p o ­ t r e s o v s o s e k o n s t r u k c i j e m o č n o p o d a l e , p o p o k a l e in n a s l o n i l e n a p o d r u ž n e z i d o v e p r e č n e s m e r i , ki v o r i g i n a l n i h r a č u n i h s p l o h n i s o bili u p o š t e v a n i . V v s e h p r i m e r i h , k o s e s t a v b e n i s o zrušile, je t r e b a iskati r a z l o g v n a s l o n i t v i n a p o d r u ž n e z i d o v e . Pri s i s t e m u v z d o l ž n i h n o s i l n i h s t e n ( f a s a d n e g a , s r e ­ d n j e g a in d v o r i š č n e g a z i d u ) s o p o d r u ž n i z i d o v i u s m e r j e n i p r a v o k o t n o n a v z d o l ž n e : to s t a o b a s t o p n i š č n a z i d o v a in k o n č n a č e l n a p o ž a r n a z i d o v a . V l o g a g l a v n i h in p o d r u ž n i h z i d o v je l a h k o t udi z a m e n j a n a . G l a v n i n o s i ­ lni z i d o v i s o takrat u s m e r j e n i p r a v o k o t n o n a o b i č a j n o d a l j š o f a s a d o . V t a k i h p r i m e r i h bi igrali v l o g o p o d r u ž n i h z i d o v f a s a d n i , s r e d n j i in z a d n j i d v o r i š č n i zid. V i d e t i je, d a v n e k a ­ terih k r it i č n ih p r i m e r i h t e h z i d o v ni bilo, l a h k e p r e d e l n e s t e n e p a n i s o m o g l e n a d o ­ m e s t i t i s t a t i č n e f u n k c i j e p o d r u ž n i h z i d o v . P o g o j a z a u s p e š e n p r e n o s o b t e ž b e n a p o d r u ž n e z i d o v e s t a d v a : prvi p o g o j je z v e z ­ n o s t t e h z i d o v o d t e m e l j a d o v r h a , d r u g i p o g o j s o p a z e l o t o g e s t r o p n e p l o š č e o b o b r e m e n i t v i n a u p o g i b v ra vn i n i s t r o p o v . Pri l e s e n i h s t r o p o v i h bi t o s t a t i č n o f u n k c i j o l a h k o p r e v z e l e z e l o m o č n e s t r o p n e vezi. N j i h o v a n a l o g a je p r e n a š a t i v z t r a j n o s t n e sile z m e s t a n j i h o v e g a n a s t a n k a n a p o d r u ž n e z i d o v e . PRIPOROČILA ZA ' POTRESNO VARNE ZIDA NE STAVBE V s i z i d a n i o b j e k t i m o r a j o i m e t i p o l e g g l a v ­ n i h n o s i l n i h s t e n t u d i s o l i d n o g r a j e n e p o d r u ž n e z i d o v e . T e p o d r u ž n e z i d o v e l a h k o d o b r o i z k o r i s t i m o t udi z a p r e n o s v e r t i k a l n i h o b t e ž b v t e m e l j e . T a k o bi d o b i l i s i s t e m n o ­ silnih z i d o v v o b e h s m e r e h . Z a k o n s t r u k c i j o s t r o p o v bi bila g o t o v o n a j e l e g a n t n e j š a r e ­ š i t e v v m o n o l i t n i h p o l n i h p l o š č a h p o v z o r u b r e z r e b r n i h p l o š č . V s i z i dni s l o p o v i bi m o ­ rali biti z v e z n i p o višini, pri č e m e r bi b i l o z e l o d o b r o , d a bi bili v s p o d n j i h n a d s t r o p j i h d e b e l e j š i , v višjih p a tanjši z a z g r a d b e , ki i m a j o v e č k o t 4 n a d s t r o p j a s kletjo v r e d . V [ N a d i l o , 2 0 0 0 ] j e o p i s a n o , k a k o s o o b n a ­ vljali o b j e k t e n a o t o k u H v a r u . V e č i n a o b j e k ­ t o v je i m e l a ž e n o s i l n e z i d o v e o b e h s m e r i , g r a j e n e iz k a m n a . P o s p r e d a j n a v e d e n i te- S V E T K O L A P A J N E : G l e d i š č a s t a t i k a - k o n s t r u k t e r j a n a p o t r e s n o v a r n o g r a d n j o oriji, s o j i m m a n j k a l e le š e t o g o s t n e u č v r ­ stitve s t r o p o v , o b s t o j e č i l e s e n i s t r o p o v i j i m n a m r e č t e p r e d n o s t i n i s o nudili. S t r o p o v e s o o j a č e v a l i n a d v a n a č i n a . P o p r v e m s o n a o b s t o j e č i s t r o p z a b e t o n i r a l i 8 c m d e b e l o p l o š č o iz o j a č e n e g a b e t o n a . R a z u m e s e , d a s o i s t o č a s n o d o g r a j e v a l i š e z i d n e v e z i ter ustvarili d o b r o v e z m e d t e m i v e z m i in p l o ­ š č o . U v e d l i s o torej n e k e v r s t e » l e s o b e t o n « . D r u g i n a č i n p a je bil š e e n o s t a v n e j š i : n a o b s t o j e č i s t r o p s o nabili š e d v e plasti o p a ž a iz d e s k , ki p a s o b i l e v t lorisu n a k l o n j e n e g l e d e n a s m e r n o s i l c e v (ali s t a r e g a o p a ž a ) z a 4 5 s t o p i n j . S e v e d a o s t a n e j o š e v p r a š a n j a g l e d e n a č i n a n e p o m i č n e z v e z e l e s e n i h s t a ­ rih n o s i l c e v z z i d n o v e z j o , n a č i n a n e p o m i č ­ n e z v e z e d o d a n e g a d i a g o n a l n e g a o p a ž a z n o v o z i d n o v e z j o in g l e d e k o l i č i n e ž e b l j e v z a d o d a t n i o p a ž . O BNA ŠA NJE SKELETNIH SISTEM O V S k e l e t n i s i s t e m i s o s e o b p o t r e s i h n a č e l n o n e k o l i k o b o l j š e o b n a š a l i k o t z i d a n e s t a v b e . T e ž a v e s o bile v d e j s t v u , d a s o bili s k l a d n o s p r e d p i s i d i m e n z i o n i r a n i n a b i s t v e n o p r e ­ m a j h n e v o d o r a v n e o b t e ž b e . Isto v e l j a tudi z a p r i m e r e t a k o i m e n o v a n e g a m e h k e g a pri­ tličja ( s k e l e t v pritličju in z i d o v i v višjih n a d s t r o p j i h ) . KAKŠNE POSPEŠKE BI BILO TREBA UPOŠTEVATI PRI PROJEKTIRANJU STAVB? P r e d p i s P T P 2 z a h t e v a z a v o d o r a v n o o b r e ­ m e n i t e v m i n i m a l n e sile v i z n o s u 1 , 0 d o 1 , 5 % v e r t i k a l n e o b t e ž b e ( V ) o p a z o v a n e g a v o ­ d o r a v n e g a p r e r e z a . P a m e t n o in g o s p o d a r ­ n o je, d a s e z a te o b t e ž b e p r i v z a m e p o l n a s t a l n a o b t e ž b a , k o r i s t n a o b t e ž b a p a le v p o l o v i č n e m i z n o s u . K e r s o o p a z o v a n i p o ­ s p e š k i z n a š a l i v n a j u g o d n e j š i h p r i m e r i h c e l o 2 0 d o 4 0 % z e m e l j s k e g a p o s p e š k a , p o m e n i , d a s o p r e d p i s a n e m i n i m a l n e o b t e ž b e b i s t v e n o p r e n i z k e . O s e b n o bi p r i ­ p o r o č a l n a s l e d n j e m i n i m a l n e o b t e ž b e : z a kraje, k jer ni p o t r e s o v , v s a j 5 - 7 % V , z a k r a j e z r a h l i m i p o t r e s i 1 0 - 1 4 % V , z a k r a j e s h u ­ d i m i p o t r e s i p a 1 5 - 2 0 % V . O s e b n o s e m p r e p r i č a n , d a bi vsi s k e l e t n i o b jekti, t u d i č e s o s a m o v p r i t l i č n e m d e l u o b j e k t a , n a v e d e ­ n e k a t a s t r o f a l n e p o t r e s e vz dr ž a l i b r e z p o r u ­ šitve, č e bi bili p r e r a č u n a n i in d i m e n z i o n i r a n i n a p r e d l o ž e n e o k r o g 1 0 krat v e č j e v o d o r a v n e o b r e m e n i t v e v p r i m e r j a v i s P T P 2 . P o s e b n o n e v a r n a p a je r e s o n a n c a , ki s e p o j a v i tedaj, č e s e n i h a j n a d o b a v z b u j e v a l - n i h t r e s l j a j e v u j a m e z l a s t n o f r e k v e n c o o b j e k t a . T a p o j a v p a i z s t o p a iz n a š e statike in s p a d a v d i n a m i k o k o n s t r u k c i j . L IT E R A T U R A B u b n o v , S., P o t r e s i , M l a d i n s k a k n j i g a , 1 9 9 6 N a d i l o , B., O b n o v a u d u b r o v a č k o - n e r e t v a n s k o j ž u p a n i j i , G r a đ e v i n a r , letnik 2 0 0 0 , št.2, strani 1 0 9 - 1 1 3 , 2 0 0 0 P T P 2, P r i v r e m e n i t e h n i č k i p r o p i s i št. 2 , 1 9 4 8 N O V I C E iz D G I T S in Z D G I T S NOVICE I Z D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V I N T E H N I K O V S L O V E N U E I N Z D G I T S Gradbeni vestnik je tudi člansko glasilo, zato smo v letošnjem letu začeli v njem objavljati no­ vice iz naših društev. Zveza dru­ štev gradbenih inženirjev in teh­ nikov Slovenije ima v svoji sestavi 9 regionalnih društev gradbenih inženirjev in tehnikov ter 4 specializirana društva. R e g i o n a l n a d r u š t v a G IT: 1. D G I T M a r i b o r , V e t r i n j s k a 1 6 , 2 0 0 0 M a r i b o r P r e d s e d n i k : S t i p a n M u d r a ž i j a , u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . , T r g B o r i s a K i d r i č a 1 , 2 0 0 0 M a r i b o r 2. D G I T P o m u r j e , P o m u r s k i s e j e m d.d., C e s t a n a s t a d i o n 2, 9 2 5 0 G o r n j a R a d g o n a P r e d s e d n i k : J a n e z E r j a v e c , inž. g r a d . 3. D G I T C e l j e , O G P R E M O N T , d .d. C e l j e , O b l a k o v a 3 0 , 3 0 0 0 C e l j e T a j n i k : B o g o A m o n , inž. g r a d . , O G P R E M O N T P r e d s e d n i k : D a n i l o S e n i c , u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . P U V N I V O , L a v a 1 1 , 3 0 0 0 C e l j e 4. D G I T V e l e n j e , G I P V E G R A D V E L E N J E , p.o., P r e š e r n o v a 9/a, 3 3 2 0 V e l e n j e P r e d s e d n i k : M a t i j a B l a g u š , inž. g r a d . , J e r i h o v a 1, 3 3 2 0 V e l e n j e S p e c i a l i z i r a n a d r u š t v a GIT: 1. S l o v e n s k o d r u š t v o z a p o t r e s n o i n ž e n i r s t v o F G G - I K P I R , J a m o v a 2 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a P r e d s e d n i k : A k a d e m i k , prof.dr. P e t e r Fajfar, u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . 2. D r u š t v o k o n s t r u k t e r j e v S l o v e n i j e F G G - K M L K , J a m o v a 2 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a P r e d s e d n i k : P rof.dr. F r a n c S a j e , u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . 5. D G I T N o v o m e s t o , N o v i trg 9, p .p. 1 0 4 , 8 0 0 0 N o v o m e s t o P r e d s e d n i k J o ž e B a r i č , u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . , M i l a n a J a r c a 3 0 , 8 0 0 0 N o v o m e s t o 6 . D G I T K o p e r P r e d s e d n i k : P a v e l K o v a č i č , u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . , P r a d e , C e s t a X V I / 7 , 6 0 0 0 K o p e r 7. D G I T N o v a G o r i c a - A j d o v š č i n a , S G P G O R I C A , E r j a v č e v a 1 9 , 5 0 0 0 N o v a G o r i c a P r e d s e d n i k A l e k s a n d e r P etrič, u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . , S G P G O R I C A 8 . D G I T T o l m i n s k e in Idrije, G R A D B E N I K T O L M I N d.o.o., P o d l j u b i n j 8 9 - h , 5 2 2 0 T o l m i n T a j n i k : I g o r S t e r g a r , u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . , G R A D B E N I K T O L M I N P r e d s e d n i k : J o ž e f L e m u t , u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . , I N Š P E K T O R A T T o l m i n 9. D G I T K o č e v j e i P r e d s e d n i k : J a n k o V e b e r , u.d.i.g., Ul. H e r o j a M a r i n c l j a 9, 1 3 3 0 K o č e v j e 3. S l o v e n s k o g e o t e h n i č n o d r u š t v o U n i v e r z a v M a r i b o r u , F a k u l t e t a z a g r a d b e n i š t v o , S m e t a n o v a 1 7 , 2 0 0 0 M a r i b o r P r e d s e d n i k : P r of.dr. L u d v i k T r a u n e r , u n i v . d i p l . i n ž . g r a d . T a j n i k : M a g . Z d e n k o Z o r i č 4. S l o v e n s k o d r u š t v o z a z a š č i t o v o d a K e m i j s k i inštitut, H a j d r i h o v a 1 9 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a P r e d s e d n i k : P r of.dr. M i l e n k o R o š Vsa društva delujejo samostoj­ no in v okviru ZDGITS. V vsaki številki bi radi predstavili posa­ mezno društvo in njegovo akti­ vnost, zato pozivamo upravne odbore društev in njihove pred­ sednike, da se oglasijo s čim­ bolj izčrpnimi prispevki! Uredništvo A N K A H O L O B A R : P o v z e t e k s e j e I O D G I T S in Z D G I T S NOVICE I Z D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V I N T E H N I K O V S L O V E N I J E I N Z D G I T S ALI SLOVENSKI GRADBENIKI STANOVSKO ZVEZO IN SVOJ ČASOPIS ALI NE ? POVZETEK S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ZDGITS IN KOMENTAR Zadnja seja Izvršnega odbora ZDGITS, dne 18.maja 2000, je bila v osnovi posvečena pregledu poslovanja v letu 1999. Člani Izvršnega odbora so s li­ šali poročilo Nadzornega odbora, ki ugotavlja, da Zveza posluje dobro, varčno in pošteno, da so rezultati po­ slovanja pozitivni, vendar pa v zadnjih letih močno upada realizacija, kar lahko pomeni, da se zmanjšujejo ak­ tivnosti, ki Zvezi prinašajo dohodek, istočasno pa se povečujejo njene fi­ nančne obveznosti. Iz pregleda zaključnega računa je razvidno, da prihodki iz sponzorstva ugašajo, da izdajanje Gradbenega vestnika finanč­ no podpirata samo še Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo ter Fakulte­ ta za gradbeništvo in geodezijo Uni­ verze v Ljubljani. Zanimanja za oglaševanje v Gradbenem vestniku praktično ni, ker se profitno naravna­ nim podjetjem zaradi nizke naklade in specifične ciljne skupine ne zdi do­ volj donosno. Nekdanja, dobro uteče­ na založniška dejavnost je tudi zamrla, čeprav se kažejo potrebe in zanimanje zlasti po zbranih temah iz gradbeniške regulative. Za oživitev te dejavnosti pa bi zopet potrebovali dodatna finanč­ na sredstva. Veliko razlogov za nastale težave je kasneje razkrila burna razprava pri obravnavi članarine in članstva. Pono­ vno je bilo ugotovljeno, da Zveza nima enotne in celovite evidence svojih individualnih članov, ker se je nekoč zapisalo v njenem Statutu, da so čla­ ni ZDGITS njena društva, ki delujejo in gospodarijo samostojno in suvere­ no. Za nekatere je sicer samoumev­ no, da je član posameznega društva GIT istočasno član ZDGITS, za neka­ tere pa seveda ne, ko gre za obveznost do svoje krovne organizacije. Predsednik ZDGITS, dr. Janez Reflak, si že vse svoje mandatno obdobje prizadeva razčistiti ta problem in vpeljati obveznost plačevanja člana­ rine tako, kot to poteka pri vseh dru­ štvih in zvezah v Sloveniji in drugod po svetu. Če bi seji prisostvoval nepristranski poslušalec, bi se čudil tako finančnim kot programskim rezultatom Zveze, potem ko bi izvedel, da člani svoji Zvezi že deset let ne plačujejo člana­ rine, medtem ko le-ta v svoji funkciji izpolnjuje in brani njihove interese še zmeraj učinkovito, predstavlja n jiho­ vo stroko in znanje v svetu, jim utira pot v Evropo z uspešnim, a ne lahko dosegljivim sprejemom ZDGITS v članstvo ECCE (European Council of G r a d b e n i v e s t n i k • L j u b l j a n a 4 9 A N K A H O L O B A R : P o v z e t e k s e j e I O D G I T S in Z D G I T S NOVICE I Z D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V I N T E H N I K O V S L O V E N I J E I N Z D G I T S Civil Engineers) in FEANI (Federation Europeenne d issoc ia tions Nationa­ les d ’ lngenieurs), kar bo v bližnji bo­ dočnosti še večjega pomena pri zaposlovanju kadrov pod enotnimi evropskimi merili strokovne usposo­ bljenosti in delovanju po enotnem evropskem kodeksu, ki ga pripravlja in vzpostavlja ECCE. Do pridobitve na­ ziva »evroinženir«, ki ga podeljuje FE­ ANI, je mogoče priti le članom ZDGITS (med gradbeniki). Izdajanje takšnih potrdil na sedežu ZDGITS ne­ nehno narašča, kar pomeni, da se povečuje zanimanje za pridobitev na­ ziva, narašča pa tudi pomen ZDGITS, ki jim pot do pridobitve naziva omo­ goča. Kje se torej zatika? Pomislekov je ve­ liko. Nekateri so morda neutemeljeni, so pa vredni presoje: Ali se ZDGITS morda premalo afirmira v javnosti, da bi povečala zanimanje med gradbe­ niki? Ali so člani regionalnih društev GIT, zlasti tisti, ki ne prejemajo Gra­ dbenega vestnika, ustrezno sez­ nanjeni o pomenu in delovanju ZDGITS? Ali so ustrezno informirani in motivirani njihovi predsedniki in ali svojim članom na terenu posredujejo informacije s sej Izvršnega odbora verodostojno in korektno? Pričujoča razprava je vendarle navrgla dvom, da med prisotnimi (vsi so pre­ dsedniki regionalnih in specializiranih društev GIT) ni enotnega pogleda o pomenu in ciljih ZDGITS. Nekateri ne uvidijo niti temeljne razlike med svojo stanovsko zvezo in Inženirsko zborni­ co Slovenije (IZS), ki jo pogosto izpo­ stavljajo kot razlog zmanjšanega zanimanja za prvo. Pri tem pa se za­ stavlja vprašanje, ali je modro, da najvišji funkcionarji ZDGITS zasedajo tudi pri IZS visoke funkcije, če izkazujejo, da je težko istočasno pol­ no motivirano zasledovati ene in dru­ ge cilje? Na seji je bilo tako že nekajkrat izpostavljeno vprašanje, ali slovenski gradbeniki sploh še hočejo (in potrebujejo) svojo stanovsko zve­ zo in svoj časopis ali ne? Komentar avtorice: Prihodnje leto slavi ZDGITS že svojo 50-letnico in 50-letnico izdajanja re­ vije Gradbeni vestnik. ECCE ocenjuje ZDGITS za uspešno, Evropi dostojno organizacijo, FEANI njene člane za strokovnjake (srednješolski in fakul­ tetni izobraževalni programi so, tudi s sodelovanjem člana ZDGITS, priznani). ECCE je ZDGITS, prav tako za prihodnje leto, naložila organizacijo kongresa ECCE v Slove­ niji, kar ni le obveznost, je tudi priz­ nanje. Še veliko je vspodbudnih motivov, da se ZDGITS ohrani in na­ daljuje s svojim poslanstvom, nena­ zadnje tudi v čast tistim , ki so jo osnovali in ji 50 let utirali pot. Seve­ da pa mora biti poslanstvo ZDGITS najprej jasno in prioritetno njenim funkcionarjem. Pri takšni ali drugačni odločitvi nosijo veliko breme odgovornosti. Stara modrost iz prakse pravi: »Vse gre po ljudeh gor in po ljudeh dol«. Eni snujejo, drugi uničujejo; eni gradijo, drugi rušijo.. Slednje zahteva manj časa (prikladno za sodobno ljudstvo, ki ga nikoli nima dovolj) in je enosta­ vnejše, je pa podpis pod izvedbo strahotno težak in ima trajne posledi­ ce. Anka Holobar, ZDGITS S L O V E N S K O D R U Š T V O Z A Z A Š Č I T O V O D A S L O V E N I A N W A T E R P O L L U T I O N C O N T R O L A S S O C I A T I O N S L O W E N I S C H E V E R E I N I G U N G F U R G E W A S S W E S C H U T Z H A J D R I H O V A 1 9 , p .p . 3 4 3 0 , 1 0 0 1 L J U B L J A N A , S L O V E N I J A TEL:(01) 476-02-00; FAX: (01) 425-92-44; Žiro račun: 50101-678-000-0708177; Spletna stran: http://www.sdzv-drustvo.si/index.html Slovensko društvo za zaščito voda organizira v sodelovanju s: Kemijskim inštitutom, Ljubljana, Laboratorij za kemijo, biologijo in tehnologijo voda, z Univerzo v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), Ljubljana, Katedra za ekološko tehnologijo in Univerzo v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor strokovni sem inar VODNI DNEVI 2000 2. in 3. oktobra 2000 Portorož Hotel Emona Letošnji VODNI DNEVI so nam enjeni predvsem problem atiki izcednih voda iz kom unalnih in industrijskih odlagališč in načrtovanju, gradnji ter m odeliranju čistilnih naprav. V se inform acije (prijave, razstava, prenočišča itd.) dobite pri agenciji A lbatros (Tel.: (04) 574-10-10, Fax: (04) 574-10-31; e-mail: n.dolar@ g- kabel.si; albatros@ albatros-bled-sp.si); Spletna stran: http://w w w .albatros-bled-sp.si Vljudno vabljeni! Predsednik SDZV: prof. dr. Milenko Roš S L O V E N S K O D R U Š T V O Z A Z A Š Č I T O V O D A S L O V E N I A N W A T E R P O L L U T I O N C O N T R O L A S S O C I A T I O N S L O W E N I S C H E V E R E I N I G U N G F U R G E W A S S W E S C H U T Z H A J D R I H O V A 1 9 , p .p . 3 4 3 0 , 1 0 0 1 L J U B L J A N A , S L O V E N I J A TEL.:(01) 476-02-00; FAX: (01) 425-92-44; Žiro račun: 50101-678-000-0708177; Spletna stran: http://www.sdzv-drustvo.si/index.html Vabilo Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV) obvešča vse člane in zain­ teresirane, da organizira redno letno skupščino društva, ki bo dne 2. oktobra 2000 v prostorih hotela Emona, v Portorožu. D nevni red skupščine bo: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in 2 overoviteljev za pisn ika 2 . Poročilo predsednika, blagajnika, predsednice nadzornega odbora in predsednika častnega razsodišča 3. V olitve novih organov SDZV 4. Program dela SDZV za leto 2001 5. Č lanarina za leto 2001 6. Razno Vljudno vabim o vse člane društva in vse tiste, ki Vas tem atika društva zanima, da se skupščine društva udeležite. Predsednik SDZV: prof. dr. Milenko Roš Slovensko društvo za zaščito voda Hajdrihova 19 1000 Ljubljana tel.: (01) 476-02-00 fax: (01) 425-92-44 e-mail: milenko.ros@ki.si NAROČILNICA ZA “GRADBENI VESTNIK” Do preklica naročam(o) . . . . . . izvod(ov) revije GRADBENI VESTNIK in se obvezujem(o), da bom(o) naročnino poravnal(i) v zakonitem roku po prejemu računa ali položnice. Naročnik: Ime in priim ek:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podjetje, ustanova:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naselje, ulica, hišna št. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poštna številka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ime poš te . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Davčna številka naročnika:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Status (velja samo za individualne naročnike), obkroži: -zaposlen -upokojenec -študent Kraj in datum Podpis Naročilnico izrežite in pošljite v kuverti na naslov: G R A D B E N I V E S T N I K , K a r l o v š k a 3 1 0 0 0 L j u b l j a n a 1000 LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 25A TEL: 01/42 63 219 • FAX: 01/25 18 646 Cenjeni poslovni partnerji! Nudimo vam kvalitetne in hitre usluge stavljenja, preloma, ofsetnega tiska, knjigotiska in različne vezave. Obiščite nas in se prepričajte! Nudimo kvalitetne izdelke po konkurenčnih cenah. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI TER IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE V GRADBENIŠTVU, ARHITEKTURI IN KRAJINSKI ARHITEKTURI V LETU 2 0 0 0 MESEC SEMINAR IZPITI GRADBENIKI ARHITEKTI KRAJINARJI S e p t e m b e r 1 8 . - 2 2 . O k t o b e r 2 3 . - 2 7 . p i s n i : 2 1 . 1 0 . p i s n i : 2 1 . 1 0 . n i s n i : 2 1 . 1 0 . N o v e m b e r 2 0 . - 2 4 . u s t n i : 6 . - 9 . 1 1 . o i s n i : 1 8 . 1 1 . u s t n i : 6 . - 9 . 1 1 . u s t n i : 6 . - 9 . 1 1 . D e c e m b e r 1 8 . - 2 2 . u s t n i : 4 . - 7 . 1 2 . A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana (telefon/fax: 01 /422-46-22). Arhitekti in krajinarji so vabljeni na predavanja iz splošnega dela izpitnega programa (prvi trije dnevi) in plačajo 33.000,00 SIT. Cena 5-dnevnega seminarja za gradbenike znaša 65.000,00 SIT. V ceno je vštet DDV. Seminar ni obvezen! Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20 kandidatov). Udeležca prijavi k seminarju plačnik. Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju najkasneje 20 dni pred pričetkom določenega seminarja. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), in naslov prijavljenega kandidata ter naslov in davčno številko plačnika. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu. Žiro račun ZDGITS je 50101-678-47602; davčna številka 79748767. B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Dunajska 104, 1000 Ljubljana. Informacije je mogoče dobiti pri ge. Terezi Rebernik od 10.00 do 12.00 ure, po telefonu 01 / 568-52-76!