Naročnina za Jugoslavijo:	f||	W&L	mA	MS	MUSE ^9»	H	H H	H	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno- fm Or^K 'fei.V MS	WK&£	£b	H	H|	lEft IM, MU ^ Mm BBHI Gregorčičeva ulica23. Tel.
zemstvo: 210 din), za1/, leta	|/J	WSfmg EBSHr Mi Wtk BM	MM P«	IM	25-52. Uprava: Gregor-
00 din, za lh leta 45 din,	*** ^NW	člčeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja ™Vrd$*_____________________________Ljubljana.	sreda 4. oktobra 1939_________________Cena	St	1*50
Kreditiranie gospodarstva
V teh dneh, ko so nakrat tuji dobavitelji zahtevali, da se jim plačajo surovine vnaprej in ko so naravno nato zahtevali vnaprej plačila za svoje dobave tudi tovarnarji in nato še grosisti, se je izkazalo, kako nujno potrebno je, da so v času takšnih izrednih dogodkov in razmer gospodarstvu na razpolago zadostni krediti. Kajti če teh ni, si ne more industrialec nabaviti surovin, če pa teh nima, mora omejiti obrat. Ce grosist ne more naprej plačati blago, bo omejil nakupe in nastalo bo pomanjkanje blaga, s tem pa tudi draginja. Vse to so tako naravni pojavi, da jih ni mogoče preprečiti s prav nobenimi policijskimi ali le upravnimi predpisi, temveč le z zadostnimi krediti industriji in trgovini.
Vprašanje industrijske in trgovske banke postaja s tem vedno bolj nujno, če se ne reši vprašanje kreditiranja gospodarstva na kateri drug način.
Prav za prav se je treba čuditi, da se to vprašanje že ni v vseh teh letih zadovoljivo rešilo, čeprav je bilo tako mnogokrat že postavljeno. Saj je vendar jasno, da ne more biti niti govora o tem, da bi se naša domača in res nacionalna industrija mogla dobro razviti in v vseh panogah, če se ji pa ne pomaga s cenenimi krediti. Če bo še naprej trajala sedanja brezbrižnost za potrebe naše domače industrije, potem se moramo sprijazniti s tem, da bo velika industrijska podjetja ustanavljal le tuji velekapital in da bo industrijski napredek Jugoslavije šel edino v njegovo korist. Ta napredek je večinoma dosežen na podlagi carinske zaščite, ki jo uživajo domače industrije. Vsaka carinska zaščita pa pomeni znatno žrtev prebivalstva, ki mora draže plačevati predmete, kakor bi jih plačevalo, če ne bi bilo nobene zaščite. V zadnji konsekvenci ima sedanji položaj za posledico, da plačuje domače prebivalstvo zaščitene proizvode draže zato, da postaja tuji velekapital tem bolj gospodar naše industrije.
Naravnost nacionalna potreba je, da se nudi domači industriji in trgovini cenen kredit. Pri količkaj dobri volji bi se dalo to vprašanje tudi rešiti, saj se ta kredit ne bi dajal na nič, temveč na faktične vrednosti, na blago, čigar vrednost je zlasti v sedanjih časih v dvigu. Poleg tega pa predstavljajo tudi obstoječa podjetja sama pozitivno vrednost, ki je tem večja, če so polno zaposlena. Samo po sebi pa se razume, da ne more pomeniti nobene rešitve svoječasni predlog, da se ustanovi industrijska banka samo s sredstvi industrije. Če bi imela industrija toliko sredstev, da more ustanoviti lastno banko in zadostno finansirati industrijo, potem je ta banka tudi odveč. Toda naša industrija, zlasti domača in nacionalna je v težavi, ker ima premalo sredstev. Samo logično je zato, če so takšni predlogi tudi propadli takoj, ko so bili izrečeni.
Pa tudi naši domači trgovini je treba zagotoviti v časih stiske potrebne kredite. Ker teh v preteklih dneh ni bilo, je padla vsa trgovina za polovico. Zato je padel tudi donos davka na poslovni pro-
met, zato so padle trošarine, zato morajo nazadovati tudi še drugi dohodki države in samouprav. Ker ni država rešila vprašanja cenenih trgovskih kreditov, zato je škodovala tudi sama sebi, hkrati pa indirektno sama povzročila pogoje za dvig cen.
Država, ki vedno bolj posega
V prvem letošnjem četrtletju je samo Ljubljana izgubila šest industrijskih podjetij. Od takrat so se nova industrijska podjetja preselila iz Slovenije na jug, eno celo v Egipt. Sedaj prihaja zopet iz Maribora vest, da sta v likvidaciji dve industrijski podjetji večjega obsega, in sicer »Tovarna pohištva« in »Mariborska kemična tovarna«. V istem času, ko čitamo o likvidaciji industrijskih podjetij v Sloveniji oz. njih prenosu v druga mesta, pa beremo tudi, da je bilo izdanih v Beogradu samo letos 36 dovoljenj za ustanovitev novih industrijskih podjetij.
V Sloveniji industrijskih podjetij vedno manj, v drugih krajih vedno več, vedno bolj se slabša na ta način razmerje za Slovenijo. Ljudje izgubljajo zaradi likvidacije ali prenosa podjetij delo, v trgovini pada zaradi tega promet, prav tako se niža zaslužek obrtnikov, hkrati pa izgubljajo zaradi tega tudi naše samouprave mnogo na dohodkih. Beg industrijskih podjetij iz Slovenije pomeni resno obu-božanje dežele.
Če se kažejo slabe posledice selitve industrije iz Slovenije v vseh panogah narodnega gospodarstva in vrhu vsega še v samoupravnih financah, bi vendar pričakovali, da bodo odločujoči činitelji v Sloveniji nekaj ukrenili, da se ta beg ustavi. Toda kljub vsem opozorilom, kljub vsem opominom ne moremo nič takega doživeti. Kakor da se ne bi nič zgodilo, tako se mirno gleda, kako se manjša industrijska sila Slovenije.
Ne razumemo in ne moremo razumeti te brezbrižnosti, ker je vendar v interesu vseh nas in vse dežele, da industrializacija Slovenije napreduje, ne pa nazaduje. Kako pa bomo živeli, če ne bo industrializacija naše dežele vsak dan večja? Kmetijska proizvodnja nam ne more dati dovolj zaslužka, ker moramo živila celo uvažati. Trgovina tudi nazaduje, kakor nazorno kaže statistika Zbornice za TOL Tudi obrt nikakor ne more več doseči svojega nekdanjega razmaha. Tudi naše denarništvo si zaman prizadeva, da bi doseglo stanje 1. 1931. Vse naše glavne gospodarske panoge so v zastoju in v nevarnosti smo, da bo tudi tujski promet nazadoval. Od česa naj potem Slovenija živi in krije svoje velike potrebe?
Ni pretirana trditev, da je naravnost eksistenca Slovenije odvisna od tega, kako se razvija njena industrija. Od tega je odvisna zaposlitev letnega prirastka, od industrializacije dežele pa prihaja tudi podnet za oživljenje vseh drugih gospodarskih panog. Z vsemi silami bi morali zato delati za napredek industrializacije. Namesto tega pa vidimo, da se brezbrižno
v gospodarstvo, ki si lasti vedno nove funkcije v gospodarskem življenju, ki danes kontrolira že ves uvoz in izvoz, je dolžna, da tudi prevzame dolžnosti, ki izvirajo iz njenega poseganja v gospodarstvo. Če si lasti država v vsem zadnjo besedo, naj tudi priskrbi gospodarstvu potrebne kre-
gleda, ko že obstoječa podjetja ustavljajo svoj obrat.
Ta brezbrižnost je tem bolj nerazumljiva, ker je vendar znano, zakaj se selijo industrijska podjetja iz Slovenije v druge kraje. Glavni vzrok je v davčni preobremenitvi Slovenije, kateri pa so sokrive tudi naše samouprave. Kljub temu pa nič ne slišimo, da bi te naše samouprave pripravljale ukrepe za olajšanje davčnega bremena industrij. Ne občinske trošarine, ne občinske uvoznine se ne znižajo in še naprej se trpi, da znašajo ponekod občinske doklade tudi nad sto odstotkov. Pri tem pa morajo plačevati industrije v Sloveniji še tako visoke banovinske davščine kakor nikjer v državi. Tudi sicer se mnogo premalo stori za našo industrijo. Tako n. pr. bi se moral pogonski tok še znatno poceniti. Tudi druge stvari bi se mogle storiti, da bi se olajšalo stališče industrije v Sloveniji. Toda nič se ne storil Vse pritožbe industrije se preslišijo, vse njene zahteve prezrejo, da se ni čuditi, če se vedno nova podjetja odločijo za preselitev.
Nova ureditev države more prinesti naši industriji nove težkoče. Ali ne bi bil že sedaj čas, da se o tem razpravlja in da se že sedaj nekaj ukrene v varstvo naše industrije? To je tem bolj potrebno, ker ni izključeno, da bo zaradi
Stalni dopisnik dunajske revije za lesno gospodarstvo »Internati-onaler Holzmarkt« je objavil v njeni zadnji številki z dne 30. septembra zanimivo poročilo o italijanskem lesnem gospodarstvu. Med drugim piše:
V poletnih mesecih je nastal na italijanskem lesnem trgu razveseljiv preobrat. Na političnem polju je pokazala Italija imponujoč mir, kar je bilo v korist njenemu gospodarstvu.
V naslednjem naj sledi kratek pregled italijanskih lesnih nabav v mesecih junij in julij iz Jugoslavije, Romunije in Nemčije. Italija je nabavila rezanega in stavbenega lesa do 26. julija iz Jugoslavije 172.794 ton, Nemčije (Avstrije) 18.641 ton, Romunije 28.727 ton, od tega samo v juniju in juliju iz Jugoslavije 58.487 ton, iz Nemčije oz. bivše Avstrije 14.393 ton in iz Romunije 7.910 ton.
Poleg Jugoslavije je dobavila les tudi Ostniarka (bivša Avstrija), čeprav so dobavile les skoraj izključno samo firme, katerih lastniki so Italijani. Tudi Romunija je precej dobavila, dočim je Ru-
dite, da bo moglo gospodarstvo delati in se razvijati. Nikakor pa ne gre, da bi si država lastila samo pravice nad gospodarstvom, svoje dolžnosti iz teh pravic pa zanemarjala. A zanemarja jih, če ne reši vprašanja kreditiranja gospodarstva.
nove državne ureditve marsikateri naš človek izgubil v drugih krajih zaslužek. Kje bomo zaposlili te ljudi, če ne v industriji in v gospodarstvu? Števila javnih nameščencev vendar ne moremo venomer stopnjevati! Saj imamo že danes birokratizma mnogo preveč.
Vsa ta vprašanja so za življenje ljudi, za njih eksistenco stokrat važnejša ko razna politična vprašanja, ki imajo zlasti v sedanjih časih samo teoretično važnost. In vendar je za ta politična vprašanja vedno zadosti razumevanja, za življenjska gospodarska vprašanja pa ne. Na vse se misli, samo na najvažnejše ne, da bi se ustvarjale vedno nove možnosti za zaposlitev ljudi. Samo od tega pa zavisi blagostanje dežele, samo od tega tudi njen kulturni napredek.
Popolnoma se mora spremeniti naziranje naših odločujočih ljudi na gospodarstvo in zlasti še na industrijo. Tej je treba najprej omogočiti, da more delati in zaslužiti in ko se to doseže, se sme šele misliti na njeno obdačevanje. Ne pa narobe!
Napredek Slovenije zavisi od njene industrializacije in zato dela proti napredku Slovenije vsak, kdor ne podpira njene industrializacije. To edino pravilno naziranje mora prodreti tudi v proračune naših samouprav!
sija popolnoma izostala. Zaradi neprestanega povpraševanja po blagu so cene čvrste s tendenco navzgor.
*
Pa tudi italijanske žage so dobavile veliko lesa. Mnoga podjetja v severni Italiji so bila moderno opremljena. Tudi žage iz Kalabrije dobavljajo mnogo materiala. Ker imajo znatne popuste na italijanskih železnicah, morejo konkurirati tudi na severno-itali-janskih trgih. To velja zlasti za bukev in listnato drevje, ki je začelo konkurirati s slavonskim lesom. Velik uspeh so dosegli južno-italijanski producenti tudi zato, ker so začeli dobavljati blago suho in v fiksnih dimenzijah ter jim daje zato veleindustrija pri dobavah prednost.
Po mnenju dopisnika krije Italija danes 40% svoje potrebe in bo v doglednem času krila že polovico.
*
Pogajanja za zagotovitev dobav iz drugih držav so se začela in deloma tudi ugodno zaključila. Z Jugoslavijo so bili dogovorjeni
zvišani kontingenti, z Nemčijo se prično pogajanja v kratkem. V doglednem času pa se začno tudi pogajanja z Romunijo.
*
Eden najvažnejših dogodkov na italijanskem lesnem trgu je ustanovitev nove lesne uvozne družbe »Compagnia d’importazione legnami«. Pogajanja za ustanovitev te družbe so se začela že lansko jesen in šele 3. junija se je mogla sklicati ustanovna skupščina nove družbe. Pogajanja so se tako zelo zavlekla, ker je bilo treba najprej spraviti v sklad razne želje italijanskih lesnih industrialcev, proizvajalcev in trgovcev.
Glavni namen novo družbe jo:
1. posvetiti vse svoje delo uvozu in predelavi tujega lesa, nadalje lesni trgovini po direktivah visokega deviznega ministrstva ter pod kontrolo I. L. C. I. (Co-mitato Interfederale per la Ripar-tizione e l’Ainministrazione dei Contingenti dTmportazione del I.egname e del Sughero).
2. Razdeliti med tvrdke, tudi one, ki niso članice Compagnije dTmportazione, ki pa so pripu-ščene k lesnemu uvozu, one kvote lesa, ki jim gredo po odredbi federacije oz. I. L. C. I.
Obratna glavnica družbe je bila določena na 25 milijonov lir. Vse tvrdke, ki imajo uvozne dokumente iz let 1933 do 1935 morejo biti soudeležene pri tej glavnici, in sicer morejo podpisati po 5000 lir za vsakih 200 ton svoje kvote.
Z ozirom na različnost proizvodnje, zaradi lažjega upoštevanja želj kupcev ter z ozirom na zemljepisne lege dobavnih držav je bilo načeloma sklenjeno, da se ustanove naslednje družbe:
Compagnia della Vcnezia Giu-lia per Timportazione del lcgna-me s sedežem v Trstu. Ta družba bo nabavljala les v avstrijskem zaledju.
Compagnia Veneta per 1’impor-tazione del legname s sedežem v Benetkah in z nabavno cono v Jugoslaviji.
Tretja takšna družba ima sedež v Cataniji in bo nabavljala les v Romuniji, četrta ima sedež v Na-polju in bo nabavljala les iz Rusije in peta družba bo imela svoj sedež v Genovi in bo nabavljala les v čezmorskih državah.
Vse te družbe bi morale že v septembru začeti s polnim obratom, a so politični dogodki v septembru začetek obratovanja zavlekli.
Reorganizacija francoske zunanje trgovine
Francoska vlada je nadomestila sedanje gospodarsko ministrstvo s komisariatom za narodno gospodarstvo. Za komisarja je bil imenovan Daniel Serruys, ki je avtor gospodarskih klavzul v versajski in drugih mirovnih pogodbah po vojni. Njegova naloga je, da reorganizira francosko gospodarstvo, da bo moglo to popolnoma kriti francoske vojne potrebe. Da se zagotovi uvoz francoski obrambi potrebnih predmetov, bo uvoz iz tujine centraliziran. Pri tem bo sodelovala tudi Anglija. V ta namen bosta ustanovile francoska in britanska vlada nakupne centrale v Washingtonu, New Yorku in Ottawi, ki bodo kupovale blago iz U. S. A. ter iz Kanade. Z nevtralnimi državami bi se začela nova pogajanja.
Slovenila	izgu
strijska podietia
Ali ne bo nobene	pomoči
Slike iz italiianskega lesnega gospodarstva
Ustanovitev nove uvozne družbe
Ožji italijansko-jugoslovanski odbor se v kratkem sestane
Koncem tega meseca se sestane ožji odbor italiiansko-iugoslo-.	•	i-.	••	•	.	,.
,	.	,	3	,	,	„	V	zvezi	s	Francijo izvaja Angli-
vanskega stalnega gospodarskega naistrožio blokado nroti Nem
odbora. Na tem sestanku se bodo | !a..na|stTJ0 _ b!oka,do ProUNe™ proučila vsa vprašanja, ki so na
Gospodarska
Nevtralne države in blokada
I čiji, da bi jo kolikor le mogoče
j” “r čisto odrezala od drugega sveta, stala v medsebojni trgovini Italije L. . . .. MftlraHo tnrm«\nn
in Jugoslavije zaradi sedanje zunanje politične situacije. Ni izključeno, da bodo ti sestanki v bodoče vsak mesec. Na ta način bi se hitro in učinkovito odpravile vse težkoče, ki bi nastale zaradi sedanjih napetih zunanjepolitičnih razmer.
Ce ni bila blokada tudi formalno proglašena, se je to zgodilo le iz razloga, ker ni dejanske možnosti, da bi se povsod onemogočil promet z Nemčijo. Blokadno pravo v stari obliki, kakor se je uporabljalo za blokiranje določene obali, ni v moderni totalitarni vojni več mogoče. Sicer pa je izgubilo to blokadno pravo svojo polno veljavo že v svetovni vojni, ko so >a-vezniki izdajali vedno ostrejše ukrepe proti plovbi nevtralnih držav. Nekaj časa so sicer prišli zavezniki zaradi tega v precejšnje
Pred uvedbo kontrole v proizvodnji in trgovini z rudami
»Jugoslovanski kurir« poroča,
da se na odločilnih mestih pro-.	..	„, v . . . v
,	.	.i	i	.	i	I	nasprotje z Združenimi državami
učuie vprasanie uvedbe kontrole 0	. j- ,
, .	,	Sev. Amerike, ko pa so tudi le
nad proizvodnjo rud in kovin.	1	,
T , v	.	i..	.	j-	.i	vstopile v vojno, so enako utm)-
stočasno naj. bi se tudi uvedla	yge	blokac£e
kontrola nad trgovino s temi '	Nemčiji
predmeti. Verjetno je, da se bo | P ^	ge	britanska	ob.
ustanovil poseben urad, v kate-,	oniraio	na	ukrene	ki
bo koncentrirana kontrola	last.va	ze;0,0piraj0	"a.	ukrePe’	k|
,	,	.	,	.	, •	so jih izdali zavezniki v svetovni
nad rudarskim in kovinskim g°-	Danes pa g0 možnosti na.
spodars vom.	sprotij	z Združenimi državami Sev.
Amerike mnogo manjše, zaradi ve Vložitev prijave za odmero Ijavnih ameriških zakonskih pred-točilne takse	pisov,	po katerih	se	ameriškim
Davčna uprava za mesto v Ljub-	ladjam odreka vsaka	zaščita	za
Morajo pa pozitivno dokazati, da je blago res namenjeno samo za porabo v nevtralnih državah. Oblika teh dokazov ni določena ter je odvisna od vsakega posameznega primera. Dočim morejo firme, ki so na dobrem glasu pri kontrolo izvršujoči državi, doseči oprostitev transporta že samo z zagotovilom, da je blago namenjeno v nevtralne države, zahtevajo kontrabandne oblasti večinoma bolj konkretne dokaze.
Ker imajo kontrolne oblasti dejansko moč, da postopajo po lastnem preudarku, nimajo nevtralne ladijske družbe in nevtralni uvozniki ali izvozniki nobene druge možnosti, kakor da se temu poseganju v svobodo morskih potov vdajo ter da skušajo z lojalno kooperacijo to poseganje čim bolj omiliti. Nekateri pošiljajo svoje ladje prostovoljno v kontrol-
na pristanišča ali pa ustanavljajo v svoji državi posebne organizacije, ki naj jamčijo za nevtralni končni cilj pošiljk. Zahteva po jamstvu, da se pošlje blago v nevtralno pristanišče ni vprašanje prava, temveč vprašanje moči. Če so nevtralne države proti obema nasprotnikoma enako ustrežljive, se jim v zvezi s tem ne more očitati kršitev nevtralnosti.
Jasno je, da je natančna razmejitev uporabe surovin za lastno potrebo in za izvoz v vojskujoče se države silno težavna, če ni dostikrat sploh nemogoča. Upravičena je želja nevtralnih držav, da vojskujoče države ne ovirajo preveč njih zunanje trgovine in da zlasti ne ovirajo uvoza blaga, ki ga nevtralne države potrebujejo za svojo industrijo ali pa za prehrano svojega prebivalstva.
ljani razglaša: V smislu čl. 25. pravilnika za izvrševanje določb tar. post. 62. taksne tarife k zakonu o taksah se začne dne 1. januarja 1940 novo triletno odmer-no razdobje za odmero in plačevanje takse za pravico, točiti alkoholne pijače na drobno in na debelo. (»Služb, list« z dne 19. 8. 1936, 67. kos št. 526).
Zato se pozivajo vsi imetniki pravice za točenje alkoholnih pi
prepovedan promet z vojskujočimi se državami. Vojni material se na ameriških ladjah ne sme prevažati vojskujočim državam, kar je seveda v dobro samo Angliji in Franciji, ki gospodarita nad morji.
Namen sedanje blokade je isti, kakor je bil vedno namen blokad: sovražniku onemogočiti, da si priskrbi za vojno važne potrebščine. V ta namen morajo zavezniki uporabiti vsa sredstva, pišejo london
jač na drobno ali na debelo, da ske »Times«, razen podmorniške vlože radi pravilne odmere takse vojne, ki jo označuje londonski v času od 1. do 30. oktobra 1939 *ist kot barbarsko, pri pristojnem oddelku finančne . Moderni blokadni aparat je zgra kontrole, v čigar območju so obra- ien na nmo£° široki pod agi tcvalnice, prijavo na predpisanem ko prejšnji. Za izvajanje blokade obrazcu in da izkažejo v prijavi uporabljajo zavezniki ne samo vse vse podatke, potrebne za pravilno svoie brodovje, temveč tudi vse odmero takse. Obrazec prijave se I svoie gospodarske in finančne si-
dobi pri oddelku finančne kontrole po nabavni ceni 1 din.
Točilec, ki ne vloži prijave ali je ne vloži v določenem roku, izgubi pravico pritožbe zoper odmero takse, ki se mu odmeri po uradni dolžnosti.
le, zavarovalni aparat in svoje agente v vseh deželah sveta. Vsi dobavni viri se nadzirajo in sku šajo odvrniti od sovražnika, vsaka faza tovornega transporta se nadzira, finančne in zavarovalne težkoče se delajo in firme, ki pro dajajo Nemčiji, pridejo na črno listo. Konfiskacija kontrabande je Naš izvoz lani	|le zadnji korak, ki se dostikrat
Izvoz lesa se je v avgustu po- zavleče samo zato, da se zaseže večal jio količini za 18‘8%, po blago v čim večji bližini lastnega vrednosti pa le za 17-95%, kar pristanišča kaže, da so cene nekoliko padle. Prva dne 8. septembra objavlje-V primeri z lani pa je letošnji na angleška kontrabandna lista je lesni izvoz večji po količini za eno tako obsežna, kakor je bila v sve-tretjino, j)o vrednosti pa za 29‘74%. tovni vojni šele ob koncu vojne. V posamezne države smo izvo- | v tem seznamu so označena kot
Sovjetska
trgovina lani
Po uradnih podatkih je znašala sovjetska trgovina v prvih 11 mesecih 1939.:
izvoz uvoz v milijonih zlatih rubljev Anglija	353'3	206'4
U. S. A.	79'3	373'2
Belgija in Luksem
burg Nizozemska Nemčija Iran Francija Kitajska Mongolija
124‘8
84'5
85'6
57’3
577
39'1
59'3
55'0
84'5
59‘2
63'5
36'e
521
30‘5
Kakor je iz te statistike razvidno, so bile Združene države Severne Amerike glavni dobavitelj Sovjetske Rusije. Nemčija je izvozila celo manj ko Luksemburg.
Zanimivi so podatki o nemško-ruski trgovini z ozirom na ravnokar sklenjeni gospodarski sporazum med obema državama. Po tej pogodbi naj bi se uredila zamenjava blaga med Nemčijo in Rusijo tako, da bi »zavzela naj večji
obseg, kar ga je v preteklosti kdaj koli imela.« Največji obseg je dosegla nemško-ruska zunanja trgovina v 1. 1931. Takrat je dosegel nemški izvoz v Sovjetsko unijo vrednost 762-7 milijonov RM, kar je bilo 7'9°/o vsega nemškega izvoza. Nemčija pa je uvozila iz Rusije blaga za 303'5 milijona RM. Ta izvoz je imel za Sovjetsko Rusijo, katere delež v svetovni trgovini je bil od nekdaj majhen, precejšen pomen, ker je znašal 17'3 odstotka vsega sovjetskega izvoza. Za Nemčijo pa je imel uvoz iz Rusije mnogo manjši pomen, ker je znašal samo 4‘5°/o vsega nemškega uvoza. Kakor pa kažejo uvodoma navedene številke, je od leta 1931. trgovina med Nemčijo in Rusijo znatno nazadovala. Pa tudi če bi dosegla višino iz 1. 1931., bi znašala samo 5 odstotkov celotne nemške zunanje trgovine, ki je znašala v 1. 1938. 60517 milijona RM.
zili lesa v avgustu:
	ton
Albanija	2.241
Alžir	2.068
Anglija	11.898
Argentina	2.884
Belgija	7.402
Četško-Moravska 2.007	
Egipt	7.698
Francoska	2.163
Grčija	5.852
Italija	30.972
Madžarska	15.358
Malta	390
Maroko	2.472
Nemčija	10.605
Nizozemska	1.599
Palestina	589
Španija	168
Švica	2.490
Tunis	1.743
druge države	3.228
skupno	113.827
1939 mil. din 1,8
1.9
14,9 11.973 13,1
2.6	4.338	4,2
6.9	293	0,3
2.6	897	2,1
6,4	2.743	2,4
absolutni kontrabandni predmeti 1938	1	poleg	vojnega	materiala,	transport
t011 din n'k sredstev ter za njih proizvod 711 o 61 ni° uporabnih surovin in postran-1.488 L3 skih proizvodov tudi živila, dočim je tekstilno blago označeno kot pogojna kontrabanda. Nobenega dvoma ni, da se s tem izvaja na vse prebivalstvo sovražne države 3,9	876 1,4 Igilen pritisk, ki je tudi zelo učin
* J-oo kovit in zato menda nepogrešljiv
Zo.olo lo,Z
11,4 4.357 3,4.	,
0,3	354 0,3 država noče več onemogočiti do
2,3 2.193 1,9 voza živil samo za vojne čete.
2L356 2L6 Kontrabandna kontrola zadeva 0,41 seveda izključno nevtralne države Nemške ladje bi se kot sovražno blago kratkomalo zaplenile. Nev-3’7 tralne ladje se morejo prisiliti, da pokažejo vse svoje ladijske pa
Prehrana
V Nemčiji so bila izdana te dni nova določila o izdaji živil ter je bila njih potrošnja znova znižana. Še pred nekaj dnevi se je mogel kupovati kruli v neomejeni količini, sedaj je določena tedenska potrošnja na osebo na 2’4kg. Potrošniki, ki se morejo zadovoljiti z 1’9 kg kruha, morejo kupiti še 375 g moke. Tedenska potrošnja mesa je bila znižana od 700 na 500 g. Potrošnja masti, olja in mlečnih proizvodov je bila znižana od 420 na 332'5 grama tedensko. Potrošnja sladkorja je znižana od 280 na 250, marmelade od 110 na 100 gramov tedensko. Ne-izpremenjena je ostala dovoljena višini 110 gramov te-
svoji izbiri. Nadalje je bilo pred pisano, da je za potrošnjo dovoljeno le posneto mleko. Neposneto mleko dobe le bolniki, otroci in jiorodnice. Računajo, da bo na ta način mogoče proizvesti za približno 80.000 ton več surovega masla. Za delavce, ki opravljajo težke posle, je količina živil zvišana. Ti dobe n. pr. kruha na teden 3-8 kg iti 1 kg mesa, torej še enkrat več mesa ko drugi. Za rudarje so por-cije še bolj zvišane. Krompir, sadje, sveža povrtnina in ribe se dobe še nadalje brez kart. Zaradi blokade pa rib primanjkuje. Od 2. oktobra dalje se bo dobivala tudi v gostilnah in hotelih hrana samo na karte. Ne bo več mogoče, da bi si kdo pomagal na ta način,
potrošnja v
densko predmetov iz kategorije: kaša, zdrob, riž, testenine in kava, da bi šel obedovat v hotel, ki jih more kupovati potrošnik po
0,6
0,1
2.5
1.5 3,9
480
848
1.869
3.312
Centrala za oskrbovanje industrije s surovinami
Iz Beograda se poroča, da nekateri odločujoči krogi zelo pri-
dirigirati v posebna pristanišča, I da se tam temeljito preiščejo. Odkrito sovražno blago na njih se takoj zapleni, tudi če ni na kontrabandni listi. Nevtralno naslovljeno
poročajo ustanovitev državne cen- blago, ki pomeni absolutno ali po-trale, ki bi oskrbovala našo indu- gojno kontrabando in ki bi mo-strijo z vsemi potrebnimi surovi- glo priti v sovražno državo, se nami. Na ta način bi se po mnenju more prav tako zapleniti. V vseh teh krogov popolnoma zagotovila primerih pa je lastnikom ladij da-oskrba naše industrije s potrebni- na možnost, da pred kontraband-mi surovinami.	jnimi sodišči oporekajo zaplembi.
Turško-ruski sporazum se ni podpisan. Saradžoglu pa še ostane v Moskvi.
Rimska radijska postaja je izdala v ponedeljek zvečer uradno sporočilo o obisku zun. ministra Ciana v Rimu. Poročilo pravi, da je bil namen obiska proučitev stališča Nemčije in Italije zaradi novo nastalega položaja. Nemčija in Italija sta za pravičen mir ter v ta namen predlagate: Ustanovi naj se nova poljska država pod protektoratom Nemčije. Ta država bi obsegala Poljsko brez krajev, ki jih je zasedla Rusija in brez krajev, ki so bili 1. 1914. pod Nemčijo. Skliče naj se evropska konferenca, na kateri naj se reši vprašanje kolonij in Sredozemskega morja.
Ministrski predsednik Chamberlain je odgovoril v torek v spodnji zbornici na nemško-ruski dogovor. Dejal je da ta dogovor nikakor ne more spremeniti angleškega stališča. Anglija in Francija ne bosta nikdar opustili cilja, zaradi katerega sta šli v vojno. Nato je govoril o vojnih dogodkih in poudaril, da se angleška vojska že bori ramo ob rami s francosko vojsko, ki je znova napredovala. Pomorski promet med Anglijo in drugimi državami se redno nadaljuje. Ce bo Nemčija začela izvajati neomejeno podmorniško vojsko, bo znala An glija na to odgovoriti.
Minister Churchill je imel po radiu govor, v katerem je odgovar jal na nameravano- Hitlerjevo mi rovno ofenzivo. Dejal je, da je mogel Hitler določiti, kdaj se začne vojna, da pa on in njegovi nasledniki ne bodo mogli določiti, kda. se naj vojna neha. Dejal je nada lje, da je cilj Vel. Britanije ne
spremenen, da namreč reši Angli-a male narode strahu pred nemškim napadom. Dejal je dalje, da so za Anglijo vse angleške kolonije in vsi dominioni, da so na njeni strani tudi simpatije sveta. Anglija popolnoma razume razloge Italije, da ne sodeluje v vojni. Poljska da bo zopet obnovljena. Rusija da je zaprla Nemčiji pot na Cmo morje in v Romunijo ter se izkazala kot zaščitnik zgodovinskih in življenjskih interesov južno vzhodne Ev-ope, ki so tudi interesi Francije in Anglije. Nato je govoril o pomorski vojni in o uspehih, ki jih doseglo angleško brodovje proti nemškim podmornicam. — Chur-chiliov govor so ameriški listi zelo ugodno komentirali.
Po neki Reuterjevi vesti, nameravata ustanoviti Hitler in Stalin novo zvezo narodov, katere članice bi bile naslednje države: Nemčija češko-moravskim protektoratom, Slovaška, Rusija, Španija, vse tri baltiške države ter Finska, vse skandinavske države ter Romuni-a in Turčija. Vest pa ni preveč verjetna.
»Deutsche diplom, pol. Korres-pondenz« piše v svojem poročilu o sedanjem političnem položaju v Evropi naslednje: Balkan, ki je bil nekoč od usode menda obsojen v to, da je bil večno ognjišče nemi-ov, je postal danes eden tečajev miru in pokoja v Evropi. Podobno piše tudi.Goringova »Essener National Zeitung«, ki pravi, da je stremljenje Nemčije, da ohrani Balkan svojo popolno nevtralnost.
Britansko ministrstvo za informacije je opozorilo vse britanske trgovske ladje, da se takoj pripravijo za obrambo proti napadom podmornic, ker bodo Nemci v bodoče smatrali vse britanske trgovske ladje kot bojne in jih brez opozorila potopili. Ta svoj sklep utemeljujejo Nemci s tem, da so britanske trgovske ladje oborožene s topovi in da je zato upravičeno, da jih smatrajo za bojne ladje. Angleži pa temu oporekajo in pravijo, da pomeni napad na trgovske ladje brez predhodnega opozorila kršitev mednarodnega prava.
Francosko poročilo z zapadnega bojišča poroča, da so bili nemški napadi na francoske postojanke odbiti. Pritisk francoskih čet okoli Saarbriickna je vje-dno močnejši. Maršal Gamelin je napovedal, da bodo v bodoče francoska vojna poročila o bojih na zapadni fronti manj lakonična.
Prve večje zračne bitke so bile nad zapadno fronto. Tako je bilo pet -britanskih izvidniških letal napadenih od 10 nemških letal. Tri britanska letala so bila sestreljena, vendar pa se je moglo osem pilotov rešiti s padali. Eno britansko letalo se je moralo spustiti na nemško ozemlje, peto letalo pa se e rešilo in je zbilo dva nemška aparata. Tudi francoska letala so bila v boju z nemškimi letali. Tako sta bila napadena dva francoska izvidniška aeroplana, ki ju je spremljalo 9 francoskih lovskih letal, od 15 nemških letal. Po daljši borbi so bili zbiti trije francoski in pet nemških aparatov.
Nemške čete so vkorakale v Varšavo. V četrtek bo v mestu velika vojaška parada, katere se udeleži tudi Hitler. Pri tej priliki bo izdal Hitler svoj proglas na poljski narod.
Estonski predsednik je že ratificiral pogodbo o medsebojni pomoči s Sovjetsko unijo. V Talin je že prispela sovjetska tehnična komisija, ki bo skrbela za izvajanje sporazuma. V komisiji je 40 oficirjev in tehničnih strokovnjakov. Načeluje ji general Mereckov.
Latiški zunanji minister Munters je odletel z letalom v Moskvo, da se dogovori o novem razmerju med Latiško in Sovjetsko unijo. Latiška bo morala prepustiti Rusiji vsa pristanišča razen Revala. Rusija bo nadalje zahtevala tudi prost prevoz po nekdanji ruski železnici Leningrad-Varšava. Nobenega dvoma ni, da bo Latiška vse zahteve Sovjetske unije sprejela.
V Moskvo pa je bil povabljen tudi litovski zunanji minister. Pravijo, da bo Rusija odstopila Litovski nekaj ozemlja (razen Vilne) v kompenzacijo za svoje zahteve. Tudi Litvi ne bo preostalo nič drugega, kakor da sprejme vse ruske zahteve. Ni še; -dolgo, ko so baltiške države odklonile vsako jamstvo za svojo nedotakljivost in izjavljale, da bodo branile svojo neodvisnost do zadnjega. Sedaj je bilo kar nakrat njih samostojnosti konec čeprav v milejši obliki.
Tudi finski zunanji minister bo povabljen v Moskvo z istim namenom ko vsi drugi zunanji ministri baltiških držav. Sovjeti so mojstrsko izkoristili sedanji položaj.
Poljska vlada v Franciji je prisegla zvestobo novemu predsedniku Poljske Ratkiewiczu. Novi predsednik poljske vlade general Sikor-ski je razpravljal z Daladierom o formaciji poljske vojske v Franciji, ki bi štela 5 do 6 divizij.
Japonci poročajo, da so obkolili 19 kitajskih divizij, ki se zaman prizadevajo, da bi se prebile skozi japonski obroč.
Oenarstvo
Tečaji drž. vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo
Minister za finance je izdal dne 29. septembra 1939. naslednjo odločbo;
Na podstavi § 14., točke 6., finančnega zakona za 1. 1939./40. odrejam za spodaj naštete državne in po državi zajamčene papirje tčle tečaje:
2%°/ona državna renta za vojno škodo v nominalu din 1000'— din 420'—;
7%>no posojilo iz 1. 1921. v nominalu din 300'— din 96'—;
4%ne agrarne obveznice iz leta 1921. v nominalu din 100'— din 57'—;
4%ne agrarne obveznice iz leta 1934. v nominalu din 100-— din 52'—;
6%>ne begluške obveznice v nominalu din 100'— din 76'—;
delnice Privilegirane agrarne banke d. d. v nominalu din 500 din 200'—;
6°/oni dalmatinski agrar v nominalu din 100'— din 73'—;
6%ne agrarne obveznice (za gozdove in goščave) v nominalu din 100'— din 72'—;
7%no stabilizacijsko posojilo v zlatu iz leta 1931. jugoslovanska tranša v nominalu fr. fr. 100'— fr. fr. 96'—;
7°/ono stabilizacijsko posojilo v zlatu iz leta 1931. se mora preračunati v dinarsko veljavo po tečaju 100 fr. fr. — 222'45 din.
Ti tečaji veljajo od 1. oktobra 1939. do preklica in jih morajo uporabljati vse državne naprave in samoupravna telesa v primerih, ko se morajo obveznice na podstavi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejemati za jamstvo (kavcijo) po borznem tečaju.
Zgoraj določena vrednost teh papirjev ostane v veljavi za ves čas, dokler traja jamstvo, obračunano po tej' vrednosti.
Uradni tečaji za oktober
Finančni minister je predpisal za oktober naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor	din	310'—
1 zlata turška lira „ 351'50
1 angleški funt '
1 ameriški dolar 1 kanadski dolar 1 nemška marka 1 zlot 1 belga 1 pengo
1 braziljski milreis 1 egiptovski funt 1 palestinski funt 1 urugvajski pezos 1 argentinski pezos 1 čilski pezos 1 turška pap. lira 100 franc, frankov 100 švic. frankov 100 italijanskih lir
220'-55'-54-70 14'30 8-30 9'30 8'65 2-85 230'-228'-18-60 12-50 1-25 34-— 124— 1241'50 77 228-80 100 nizozemskih gold.	„	2940'—
100 bolgarskih levov	„	46'—
100 romunskih lejev	„	30'—
100 danskih kron	„	1112*—
10° švedskih kron	„	1283'—
100 norveških kron	„	1250'—
100 pezet	„	250'—
100 drahem	„	40—
100 čeških kron	„	150-—
100 finskih mark	„	108'60
100 letonskih lat	„	730'—
100 iranskih rialov	„	100—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«),
*
Italijansko posojilo Poljski iz leta 1924.
Od finančnih posledic poljskega poloma bo najbrže zadeta tudi Italija. Italija je namreč dovolila poljski državi 1. 1924. 7 % posojilo v višini 400 milijonov lir, ki bi se moralo amortizirati v 20 letih. V emisijskem načrtu je bilo predvideno direktno jamstvo v obliki fonda, v katerega bi morala vplačevati Poljska do 1. 1929. letno po
16 milijonov lir, od 1929 nap.ej pa po 12 milijonov lir. Leta 1933. je dosegel ta fond višino 110 milijonov lir. Letne prispevke pa je dobival fond iz dohodkov poljskega tobačnega monopola, ki je tudi zastavil svoje nepremičnine in svoje dohodke. Italijanska vlada je jamčila lastnikom obveznic posojila obresti in amortizacijo, če bi Poljska zaradi sovražne okupacije ne mogla plačevati svojih obveznosti iz tega posojila. To jamstvo italijanske vlade je tudi vzrok, da imajo obligacije tega posojila še vedno primeroma dober tečaj ter se prodajajo obveznice, katerih nominalna vrednost znaša 500 lir, po 300 lir.
*
Zastopniki Hranilnice banovine Hrvatske so obiskali poverjenika SUZORja g. Gašparaca ter ga zaprosili, da bi SUZOR nalagal razpoložljivo gotovino z ozemlja bano-
vine Hrvatske v Hranilnici banovine Hrvatske, ki bo dala SUZORju iste ugodnosti, kakor mu jih dajejo drugi zavodi. G. Gašparac je izjavil, da bo tej prošnji ustregel.
Ban dr. šubašič je imenoval nov upravni svet in novo nadzorstvo Gradske štedionice v Zagrebu. Za predsednika upravnega sveta je' imenovan podpredsednik HSS inž. Košutie. Mesto je častno, torej neplačano.
Zavarovalnica »Feniks« je vložila tožbo proti drugim zavarovalnicam za plačilo prvega obroka v višini 1,800.000 din, ki bi ga morale plačati zavarovalnice po uredbi o likvidaciji »Feniksa«.
Iz Londona zatrjujejo, da niso našli Nemci v Varšavi niti enega kilograma zlata. Poljska je imela pred vojno za 450 milijonov zlotov zlata. Največji del tega zlata pa je bil deponiran na zapadu, predvsem pri Francoski banki. Samo za okoli 100 milijonov zlotov zlata je bilo v Varšavi. To zlato pa je bilo pravočasno prepeljano v tujino.
Po zadnjem izkazu Grške banke se je zmanjšal obtok njenih ban-
kovcev za 41,5 na 10.635 milijonov drahem. Rezerve v zlatu in devizah so se dvignile od 3410 na 3497 milijonov zlotov.
Po izkazu Nizozemske banke z dne 25. avgusta je tezavracija de nar j a popustila. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 14 na 1,142 goldinarjev, obtok srebra pa za 1,2 milijona goldinarjev. Večja potreba nizozemske vlade se' je pokazala v dvigu blagajniških zapisov, ki so se povečale v zadnjih dveh letih za 43 milijonov funtov. Zlata podloga banke je ostala s 1104 milijoni gol dinarjev neizpremenjena.
Odtok deviz, ki se je začel prve dni septembra v Danski, še vedno ni ustavljen. Kot vzrok se navaja potreba plačila uvoženega blaga. Terjatve Nizozemske banke so se pri tujih korespondentih znižale za 22'5 milijona kron. Devizna podloga se je znižala za skupno 23,3 milijona kron. Devize so se zmanjšale za 52 milijonov goldinarjev.
Luksemburška vlada odločno demantira vest, da bi nameravala devalvirati luksemburški frank.
Padec	funta
šterlinškega
Angleška vlada je uvedla devizno kontrolo, določila uradni prisilni tečaj funta ter odpravila fakturiranje poslov zunanje trgovine v funtih. Slednja določba se sicer olepšuje s tem, da fakturiranje v tujih valutah omogoča boljšo devizno kontrolo in da je bilo samo zato tudi uvedeno, toda na drugi strani je dejstvo, da je angleški funt nazadoval in v enem mesecu izgubil 15% svoje vrednosti. Kakor je že pri takšnih prilikah v navadi, nekateri s strahom pričakujejo, kakšen bo konec tega padca, zopet drugi pa z neprikritim veseljem gledajo, kako je padel funt. Ti slednji skušajo dopovedati, da je funt prenehal biti svetovna valuta in da se v tem že vidi slabost britanskega imperija.
Vsekakor je res, da je položaj funta omajan, nikakor pa še ni dokazano, da bodo posledice sedanjega nazadovanja tečaja funta res tako katastrofalne. Funt je že večkrat pokazal, da ima veliko notranjo moč in to se je videlo tudi pri odpravi zlate veljave funta 1.1931.
Takrat je po nekaj dnevih nervoznega razpoloženja na svetovnih borzah finančni minister Snowden sklenil, da razveljavi zakon iz leta 1925., s katerim se je v Angliji zopet 'uvedla zlata veljava. Ves svet se je tedaj spraševal, kaj bo s funtom. Trdilo se je, da se je morala opustiti zlata veljava zaradi revalorizacije funta, ki je za časa vojne izgubil dve tretjini svoje vrednosti. Drugi so bili mnenja, da je opustitev zlate veljave povzročilo preveliko finansiranje nemškega gospodarstva, tretji pa so naglašali posledice bega angleškega kapitala v Ameriko.
Vsekakor je vsak teh razlogov nekaj pripomogel, da je prišlo do opustitve zlate veljave. Malo pred to opustitvijo je Anglija izgubila 200 milijonov funtov zlata in je bila zato prisiljena, da išče pomoč Amerike in Francije, kajti takrat je znašala zlata podloga Anglije samo 130 milijonov funtov. Takrat je bila v resnici situacija za funt obupna, toda funt se je vseeno mogel rehabilitirati.
Sterlinški
Kljub vsem težavam se je vendar v primeroma kratkem času vezalo na funt 24 držav, ki so tvorile potem že tako imenovani šterlinški blok. Temu bloku so pripadale poleg Anglije in njenih kolonij še naslednje države: Argentina, Avstralija, Bolivija, Brazilija, Estonska, Francija, Finska, Indija, Irska, Japonska, Jugoslavija, Kolumbija, Latiška, Nova Zelandija, Norveška, Paragvaj, Portugalska, Švedska, Sijam, Stra-its Settlements in Južna Afrika.
Prva komponenta, ki je vezala države šterlinškega bloka, so bile trgovske zveze Anglije s posameznimi državami bloka. Domi-nione je Anglija trdno navezala na sebe z otavskim sporazumom. London je bil glavni trg za vse surovine, ki jih je proizvajal britanski imperij. Anglija pa glavni posrednik med imperijem in ostalim svetom. Vedno bolj je trgovina posameznih držav gravitirala na Anglijo. Tako je Anglija uvozila 1. 1933. 56% vsega izvoza Danske, 32% izvoza Argentine, 26% Norveške, 25% Švedske itd. Vse te države so se raje odrekle pritisku na cene na svojem notranjem trgu, se priključile funtu, da so laže konkurirale na angleškem trgu ter se tem tudi večale svoj izvoz. Vse te države so tudi več ali manj zmanjšale vrednost svojih valut, kar pa v odnosu do funta ni prišlo do izraza v povečanju tečaja funta, temveč v znižanju cene za zlato. Anglija je od tega imela samo koristi.
Drugi veliki razlog kohezijske sile Anglije je bil v finančni povezanosti Anglije s članicami bloka. Kljub krizi je ohranila Anglija svobodo deviznega prometa in
London je mogel finansirati zunanjo trgovino članic bloka. Za
države, članice bloka se embargo za posojila ni izvajal strogo ter so mogle dobivati v Londonu posojila. To je zopet okrepilo zunanjo trgovino med njimi in Anglijo. Na drugi strani pa so prihajala vsa aktiva plačilne bilance teh držav v London, ki je postal centrala za rezerve vsega šterlinškega bloka. Zaradi vedno večjih sredstev je mogel tudi angleški fond za uravnovešenje voditi svojo lastno politiko za obrambo funta.
Zamenjava blaga se je vršila na kalkulaciji funta. Niti eno gospodarsko središče na svetu se ni moglo meriti s funtom v meničnem poslu. Menica, ki se je glasila na funt, je bilo univerzalno
plačilno sredstvo. Cela vrsta angleških firm se je bavila z dovoljevanjem posojil in kreditov na menice v funtih evropskim in čezmorskim uvoznikom. To je bila posebna, pa zelo dobičkonosna panoga gospodarstva. Ta način poslovanja je bil tako priljubljen, da so nekateri sploh samo sklepali kupčije v menicah na funte.
Stalno slabljenje funta se je začelo lansko leto, ko je bila Anglija v veliki politični krizi in ko je začel kapital odhajati v Ameriko. Takrat je začela popuščati tudi angleška konjunktura. Beg kapitala, večji davki, vojna nevarnost, poslabšanje plačilne bilance, vse to je oslabilo tečaj funta. Takrat je prvič nastalo vprašanje izstopa nekaterih držav iz šterlinškega bloka. Vsi ti pojavi, ki so se pokazali lansko jesen, so se pokazali še v večji meri letos. 25. avgusta je ustavil egalizaeijski foml obrambo funta in to je bilo vzrok, da so mnoge države opustile funt kot osnovo svoje valute. Danes so v šlerlinškem bloku samo še države britanskega imperija, Francija, Portugalska, Bolivija, Paragvaj in Kolumbija. Druge države se hočejo obvarovati nevarnosti inflacije, ki jo more povzročiti vojna. Nemški listi pravijo, da je nastala denarna avtarkija, da Anglija ne bo več mogla dajati posojil in da ne bo več mogla jemati onih količin izvoza tujih držav ko prej.
Toda drugo vprašanje je, če se bo to tudi res zgodilo. Anglija se je otresla svoje politične konservativnosti, zakaj ne bi to storila tudi na gospodarskem polju? Druge države so to storile, kar je sedaj storila Anglija, že davno. Nič se ne ve, če ne bo funt zopet revaloriziran in če se niso prezgodaj veselili oni, ki so se veselili nad njegovim padcem. V funtu je še veliko sile in v njem se zrcali moč britanskega imperija.
Kreditno	društv
hranilnice Uublianske
Po septembrskih dogodkih v letu 1908. so začeli Slovenci dvigati denar pri tedaj nemški Kranjski hranilnici. Da bi ta preprečila nadaljnje dviganje vlog in da bi »e na drugi strani maščevala za dviganje vlog, je Kranjska hranilnica odpovedala posojila številnim slovenskim trgovcem in obrtnikom. Ti so prišli zaradi tega v silno težaven položaj in nujno potrebno je bilo, da se jim drugod omogoči enako cenen kredit, kakor so ga imeli pri kreditnem društvu Kranjske hranilnice. Zato je Mestna hranilnica ljubljanska na predlog dr. Trillerja sklenila dne 4. novembra 1908, da ustanovi posebno kreditno društvo za obrtnike in trgovce ter je v ta namen
dala novemu društvu na razpolago pol milijona kron. Ta vsota pa bi se mogla postopoma in po potrebi zvišati na 15% vsega pri M. H. naloženega denarja.
Novo Kreditno društvo M. H. L. je začelo poslovati 6. septembra 1909, da praznuje sedaj prav za prav svojo tridesetletnico. Obrestna mera je bila določena na 4% odstotka in je torej bila silno ugodna.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske je takoj razvilo veliko delavnost ter je štelo prvo leto 38 članov, drugo leto pa že 94. Število članov je naglo rastlo, doseglo tretje leto 153,1. 1913. že 211 in ob izbruhu vojne 230. Znatneje se je začelo dvigati število član-
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojini odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
stva po vojni in je 1. 1919. na-rastlo na 261, prihodnje leto na 332, nato na 437 in 1. 1922. na 442. Od takrat je zaradi deflacije nekoliko nazadovalo, v dobi konjunkture 1. 1930.. pa štelo 507 članov. Casi krize so naravno število članov znižali in 1. 1938. je imelo društvo 378 članov.
Podobno se je gibal tudi promet društva. Od 376.734 K v prvem letu, se je dvignil drugo leto na 1,113.480, nato je stalno rastel in se posebno dvignil po vojni, ko je narastel od 6-86 na 27‘6 milijona din, dosegel 1. 1920. 45'0, 1. 1921. 97 5 in 1. 1922 celo 171*1 milijona kron. V naslednjih letih se je gibal okoli 20—30 milijonov din in dosegel 1. 1930. s 33-3 milijona din najvišji znesek. L. 1938. je znašal 28 8 milijona din.
Izrabljeni krediti so znašali prvo leto 182.357, že v 4. letu pa presegli 1 milijon kron, nato nekoliko padli, po vojski pa se silno dvignili in dosegli 1. 1922. že več ko 25 milijonov kron. Kasneje so se gibali med 6—9 milijonov din, leta 1938. pa znašali nekaj nad 10 milijonov din.
Društvo si je ustanovilo tudi svoj varnostni in svoj rezervni zaklad. Prvi je znašal 1. 1938. 1 milijon 215.353 din, drugi pa 1 milijon 183.815 din.
Društvo je bilo vedno močna opora za trgovce in obrtnike ter je s svojo nizko obrestno mero zelo koristilo našemu gospodarstvu.
Prvi predsednik društva je bil danes že umrli V. Rolirmann, od 17. XII. 1909 do 1926 soboslikar-ski mojster Franc Stare, nato do 1. 1933. Engelbert Franchetti, za njim pa vodi društvo veletrgovec Anton Pauli.
Argentina omejila izvoz
Argentinska vlada j'e s posebno uredbo znatno zmanjšala uvoz mnogih predmetov. Prvotno se je mislilo, da se bo omejil samo uvoz potrošnih predmetov, da bi se na ta način pospeševala industrializacija dežele. Dejansko pa se je zgodilo drugače in seznam predmetov, za katere velja sedanja omejitev obsega tudi stroje. Ti ukrepi bodo imeli za posledico, da se bo zmanjšal argentinski uvoz iz Velike Britanije, Nemčije, Nizozemske in Švice. Vse te države pa so imele že prej trgovinsko bilanco z Argentino močno pasivno.
Zunanja trgovina
sta odpovedani potovanji velikih motornih ladij »Rex« in »Conte di Savoia« v Ameriko. »Rex« odpluje te dni v Ameriko, parnik »Conte di Savoia« pa 12. t. m.
Med Anglijo in Rusijo so se zaceli razgovori o olajšanju medsebojne trgovine v času vojne. Vodja stalne ruske trgovinske delegacije v Londonu je obiskal angleškega trgovinskega ministra ter se z njim razgovarjal, kako bi se mogla povečati angleško-ruska trgovina.
Nizozemska vlada je prepovedala izvoz avtomobilov, traktorjev, motociklov in njih sestavnih delov.
Letošnja svetovna proizvodnja bakra je znašala v prvi polovici t. 1. 983.685 ton proti 961.091 tonam v istem času lami.
Ker je sedaj pomorski dovoz v Belgijo otežkočen in se je bati, da bo začelo žita primanjkovati, je nemška vlada ponudila belgijski, da ji proda večje količine žita.
Proizvodnja sladkorja v Sovjetski uniji se ceni na skupno 34 milijonov metrskih stotov proti 23'5 milijona stotov pred enim letom.
Dobave - licitacije
DOBAVE
Štab za utrjevanje v Ljubljani
sprejema do C. oktobra ponudbe za napravo stropov, podov in omar v barakah skladišča v Dravljah.
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6 oktobra ponudbe za dobavo raznega stekla za brzinomere in varnostna očala, brzinomerov i. dr.; do 7. oktobra za bakrene pločevine, cevi in žice ter medeninastih drogov.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo 20.000 kg riža.
Komanda podvodnega orožja v
Kumboru sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo smirkovega platna; 16. oktobra raznih olj za torpede; 20. oktobra ključavnic, kljuk, ključev, dimovodnih cevi, Samota in samotne opeke; 31. oktobra raznih tehničnih predmetov in orodja.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 11. oktobra ponudbe za dobavo cementa; 18. in 25. oktobra jelovega jamskega lesa.
2. Hidroplanska komanda v Di-vuljah sprejema do 16. oktobra ponudbe za dobavo raznih jelovih desk.
Artilerijsko tehniški zavod Lepe-tane sprejema do 20. oktobra ponudbe za dobavo raznega tehničnega materiala (papir, tuš, svinčniki, žebljički, lepilo i. dr.).
Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo rezervoarov za vodo iz železnih okvirov s platneno oblogo; 7. oktobra za adaptacijo vojne državne zgradbe v Mariboru in električne instalacije pri odseku za utrjevanje na Sušaku. Dne 10. oktobra bo ofertna licitacija za nabavo 2 terenskih potniških avtomobilov.
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo pisanih cunj za čiščenje in bele bom-baževine za stenj ter IT plošč.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 7. oktobra ponudbe za dobavo črnih bombaže-vinastih nogavic; 10. oktobra bo licitacija za dobavo konstruktivnega jekla; 11. oktobra motornega bencina in dne 1. novembra konstruktivnega jekla (profili).
2. Hidroplanska komanda v Di-vuljah sprejema do 12. oktobra ponudbe za dobavo ležajev in koles iz litega železa ter štauferovih ma-zalic.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo alkali akumulatorskih svetilk; 11. oktobra kopalnih kadi, bakrenih kotlov, kompletnih kloze-tov, 15 kosov klobučevine za izolacijo cevi, ventilov, cevi, gumenih podlog i. dr., 40.000 kg sena, hrastovega jamskega lesa ter raznih vrst tušev.
Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do 11. oktobra ponudbe za dobavo žepnih in ročnih električnih svetilk ter rezervnih baterij in gumenih rokavic; 12. oktobra usnjenih gasilskih mask; 13. oktobra raznih potrebščin za gasilce; 16. oktobra raznega orodja (krampi, lopate, sekire), jeklene vrvi, raznih ključev i. dr.;
17. oktobra raznega materiala za motorje gasilskih avtomobilov in nadomestnih delov za gasilsko črpalko.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 9. oktobra ponudbe za dobavo raznih meril (mikrometrov, jeklene vrvice), raznih čopičev, rezervnih delov za motorje, raznih svedrov za les, azbestnega kavčuka, klingerita, raznih vijakov, žice, cevi i, dr.; 11. oktobra gasilskih aparatov, kalcium-karbi-da, brodskega in gumenocevnega kabla, brodskih stropnih svetilk, železnih vijakov, nikelinžice, para-boličnih ogledal, cevi iz plavljenega jekla, svinčene pločevine, kositra.
v Ljubljani licitacija za oddajo del na popravilu vojnih objektov vojašnice »Kralja Petra I.« v Ljubljani.
Dne 9. oktobra bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo 3.000 torbic za maske in lesenih zabojev za hranitev teh mask; 13. oktobra višinskih rezervoarjev; 20. oktobra zračnih kompresorjev, raznih ventilatorjev ter ročnih sesalk.
Dne 9. oktobra bo pri Upravi
vojnotehničnega zavoda v Kragu jevcu licitacija za dobavo kositra v blokih; 13. oktobra ležajnega olja in 14. oktobra za dobavo nafte.
Dne 9. oktobra bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu lici tacija za dobavo raznih vrst lesa
Dne 10. oktobra bo pri Vojno sanitetskem zavodu v Zemunu li citacija za dobavo raznega lane nega platna in vrvice; 28. oktobra raznih kavčukastih predmetov.
Prestopki zoper banovinske trošarine nai se amnestir
Akcija mariborskih trgovcev in gospodarstvenikov
Poročali smo že, da v Beogradu zbirajo podatke za obširno amnestijo, ki naj bi je bili deležni vsi oni, ki so se kakor koli pregrešili zoper davčne predpise. Ta korak je hvalevreden in tudi potreben, saj je pri nas toliko najrazličnejših davkov in davščin in dostikrat tako nejasnih predpisov glede pobiranja davčnih bremen, da mora biti davkoplačevalec že strokovnjak, da se spozna v tem labirintu predpisov. Prekrškov davčnih predpisov je zato vse polno. V vprašanju nameravane amnestije so razne gospodarske, predvsem trgovske organizacije v Sloveniji odločujočim mestom že poslale svoje predloge, v katerih so obrazložile svoje stališče in pokazale, kje in glede katerih davčnih bremen je abolicija najbolj potrebna. Ni dvoma, da bo amnestija zelo blagodejno učinkovala na vse gospodarstvo.
Današnje težke prilike pa nujno zahtevajo, da se uvede slična akcija tudi za prestopke zoper banovinske davščine, v prvi vrsti zoper banovinske trošarine. Saj je splošno znano, da so ravno v naši banovini dajatve največje. To velja predvsem za trošarine, ki so
se zadnja leta postopoma uvedle in to baš na najbolj neobhodne življenjske potrebščine, kot riž, kavo, kavne dodatke, električni tok itd, Banovinskih davščin, taks in trošarin je toliko, da tudi tu ni čuda, da se dogajajo pogreške in prestopki, ki se potem kaznujejo z vso strogostjo.
V tem vprašanju so mariborski gospodarski krogi, v prvi vrsti Združenje trgovcev za mesto Ma ribor, uvedli akcijo, da bi se izdala amnestija tudi zoper banovinske dajatve. Združenje se je že obrnilo na nekatera odločilna mesta in jih zaprosilo, naj se zavzamejo za zadevo, da bi bili gospodarski krogi, zlasti severne Slovenije, deležni tudi banovinske amnestije. Čimprejšnja uvedba banovinske amnestije, in seveda tudi splošne davčne abolicije, bi ze lo razbremenila marsikaterega trgovca, obrtnika, industrijca, gostilničarja itd. Če bi ga že ne razbremenila, bi ga pa gotovo obvarovala občutne škode, ki mu grozi s kaznijo. Upati je, da bo ta akcija, ki jo odločujoča mesta podpirajo z vso odločnostjo, rodila dober uspeh.	A.	B.
LICITACIJE
Dne 9. oktobra bo pri III. oddelku štaba za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo raznih živil.
Dne 9. oktobra bo v pisarni in-ženjerije dravske divizijske oblasti
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično gnati obleke, klobnke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. snši, monga Id lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 3 Telefon št 22 72
Švicarsko voino gospodarstvo
V obrambo svoje dežele je morala Švica poleg splošne mobilizacije izvesti tudi mnoge gospodarske ukrepe. Tako je dala Švicarska banka v promet bankovce po 5 frankov, da se je s tem ustreglo povečanemu povpraševanju po plačilnih sredstvih. Švica je mogla to tudi storiti, ker je stanje njene narodne banke zelo ugodno. Po zadnjem izkazu Švicarske banke je znašala njena zlata in devizna podloga nad 3 milijarde šv. frankov, to je petnajstkrat več, kakor pa so znašale rezerve banke 1. 1914. Te rezerve bi zadostovale, če ostanejo sedanje cene primeroma iste, za plačilo vsega švicarskega uvoza za celi dve leti. Zato tudi ni bilo treba izdati švicarski vladi nobenih posebnih finančnih ukrepov.
Švicarski frank ni niti v najmanjši nevarnosti, ker je likvidnost Švicarske banke tako velika, da more zadostiti vsaki zahtevi po izplačilu naloženih denarnih sredstev. A tudi likvidnost švicarskih bank je zadovoljiva, švicarske banke imajo sedaj nad 700 milijonov šv. fr. takoj razpoložljivih sredstev v obliki kratkoročnih vrednostnih papirjev. Da bi se preprečila draginja, je odobril zvezni svet prepoved, s katero se prepoveduje vsako zvišanje cen blaga, najemnine, električnega toka in plina. Švicarska vlada pa pripravlja tudi ukrepe, ki naj popolnoma zagotove prehrano prebivalstva. Na drugi strani pa je prepovedala Švica izvoz orožja, municije in drugega vojnega materiala.
iO in po svet«
Težkoče v plačilnem prometu z Madžarsko
V plačilnem prometu z Madžarsko so nastale velike težave in že nekaj časa kliring z Madžarsko zelo slabo funkcionira. Naše terjatve proti Madžarski so narasle že na 60 milijonov din. Naši izvozniki morajo čakati na plačila po več mesecev. Sedaj je Madžarska vlada predlagala, da se plačilni promet na novo uredi. Verjetno je, da se bodo v ta namen pogajanja začela v kratkem. Če bi se pogajanja ugodno zaključila, bi se naš izvoz v Madžarsko znatno dvignil.
Opozorilo uvoznikom blaga iz neklirinških držav
Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva je obvestil trgovinsko zbornico v Zagrebu, da
blago, ki se je uvozilo iz neklirinških držav do 11. septembra opolnoči in ki ni bilo ocarinjeno, ne pride pod občno kontrolo uvoza blaga iz neklirinških držav.
Zainteresirani trgovci oz. pridobitniki napačno tolmačijo to pojasnilo. Ne smejo namreč misliti, da morejo to blago uvoziti brez vsakega predhodnega dovoljenja. Za uvoz blaga iz neklirinških držav, ki je bilo dne 12. septembra nezacarinjeno v naši državi, je potrebno predhodno dovoljenje devizne direkcije oz. uvoznega odbora pri Narodni banki. Verjetno je, da se bo 100% uvoz teh predmetov dovolil. Izdaja teh dovoljenj pa zavisi od plačilnih pogojev v deviznih državah. Kajti čim bolj ugodni bodo plačilni pogoji za nas, tem prej se bodo tudi dala zaprošena uvozna dovoljenja.
Nj. Vel. kralj Peter je začel svoje vseučiliške študije ter svojo vojaško naobrazbo.
Izšla je uredba, po kateri dobe rodbine vpoklicancev, če so ostale zaradi vpoklica svojih vzdrževate-ljev brez sredstev, podporo 8 din na dan, če žive v mestih I. draginj-skega razreda, sicer pa 5 din. Za vsakega otroka pod 16 let dobe še 3 din.
Pravosodni minister je izdelal uredbo o odlogu plačevanja stanovanjske najemnine za osebe, ki so vpoklicane za najmanj 15 dni v vojsko,
Hrvatski listi razpravljajo o novih skupščinskih volitvah ter na-
glašajo, da bi mogle biti nove volitve še pred božičem. Istočasno poudarjajo željo Hrvatov, da bi se tudi razpisale volitve v hrvatski sabor.
Banska oblast v Zagrebu rešuje vse predmete, ki so prešli v njeno kompetenco in zato v teh vprašanjih ni več pritožbe na ministrstvo v Beogradu.
Izšla je uredba o organih mestnih občin v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Po tej uredbi more pristojna oblast, dokler se ne izvolijo redni občinski sveti po zakonu o mestnih občinah, razreševati predsednike občin ter člane mestnega sveta njih dolžnosti ter imenovati na njih mesto druge ali pa imenovati poverjenike, ki imajo vse pravice predsednikov občinskih svetov in občinskih svetov.
V Novem Sadu je bil v nedeljo odkrit spomenik velikemu srbske mu rodoljubu in enemu izmed ustanoviteljev srbske radikalne stranke Svetozarju Miletiču. Slav nostnega odkritja spomenika se je udeležil tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Spomenik je delo velikega kiparja Meštroviča.
V prisotnosti patriarha Gavrila e bila v nedeljo slovesno blago
slovljena nova srbska pravoslavna cerkev na Sušaku. Cerkev je velika in ima za tisoč ljudi prostora.
V nedeljo je bila slovesno pro slavljena stoletnica prve moške gimnazije v Beogradu.
Zaradi zadnje amnestije političnih krivcev je bilo puščenih na svobodo oz. ustavljeno proti njim postopanje na območju okrožnega sodišča v Šibeniku 800 oseb.
Vlada Združenih držav Severne Amerike priznava novo poljsko vlado v Parizu kot zakonito poljsko vlado. Ameriški poslanik v Varšavi bo še nadalje poslanik pri poljski vladi v Parizu.
Poljski veleposlanik v Moskvi Gsibovski je bil povabljen od italijanskega veleposlanika Rossa na večerjo, kar je vzbudilo v Moskvi veliko pozornost.
Na veliki narodni skupščini slovaške ljudske stranke je bil soglasno izvoljen za naslednika patra Hlinke sedanji ministrski predsednik dr. Tiso. Ta je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je naglašal, da jel Slovaška storila samo svojo dolžnost hvaležnosti, ko se je borila ramo ob rami z nemško vojsko proti Poljski. Slovaška je danes z Nemčijo neraz-družljivo združena. Na koncu svojega govora je govoril dr. Tiso o smernicah, v katerih se bo zgradila nova slovaška država. Slovaki nočejo nič slišati o zastarelem liberalizmu, temveč bodo razvili svojo državo v duhu nove Evrope.
Neka nemška podmornica je torpedirala danski parnik »Vendia«, ki se je kmalu nato potopil. Od 17 članov posadke je 11 utonilo.
Britansko vojno ministrstvo je odpoklicalo svoje monitorje na reki Jangce, ker jih namerava na drugem mestu koristneje uporabiti.
Nemško-jugoslovanska trgovina v 1. 1939.
Po naših uradnih podatkih smo izvozili v Nemčijo in Češko-Morav-sko v prvih 8 mesecih 1939:
Nemčijo Češko-Moravsko v vrednosti 1000 din
konj
goveje živine svinj mesa slanine masti
mesnih izdelkov žive perutnine zaklane perutnine jajc
rib (tudi v kon-servah) sira
surovega masla črev pšenice
pšenične moke detelje koruze fižola
oljnatih plodov in semen svežega sadja posušenega sadja čežane čebule čebuljčkov mrve vina
oljnatih pogač lanu tulja
nepredelanih kož usnja puha boksita ekstraktov rud kovin
zdravilnih rastlin ferosilicija ferokroma metilnega alkohola moke za krmo tobaka
stavbenega lesa železniških pragov
skupno 963.844 474.705 Poleg tega je izvozila Jugoslavija še manjše količine rakov, divjačine, sočivja, lista, ščetin, dog, lesnih izdelkov in v Češko-Moravsko še nekaj hmelja in lesnih izdelkov.
Uvozila pa je Jugoslavija iz Nemčije v prvih osmih mesecih: ton v vrednosti 1000 din
1939	254.042	1.521,264
1938	314.545	1.374,252
Uvoz se je torej po količini zmanjšal za 60.500 ton, kljub temu pa je po vrednosti narastel za 147 milijonov dinarjev.
Konkurzi - poravnave
482	—
37.621	—
175.339	183.968
28.024	2.673
6.482	33.858
26.587	44.585
699	5.199
5.047	1.411
8.583	6.882
41.546	38.146
2.304	3.382
3.351	1
23	691
384	2.581
160.451	—
175	—
724	87
26.285	4.321
5.993	1.922
7.865	517
13.976	17.942
4.110	796
378	247
41	711
372	136
3.654	277
2.458	13.068
1.404	2.535
33.388	7.522
45.502	6.879
22.222	5.119
1.606	2.121
31.861	629
34.565	—
20.161	5.514
26.129	8.849
8.702	8.729
9.888	390
4.887	—
10.419	19
1.555	—
2.675	—
—	36.948
58.269	14.553
10.202	—
Muholovec
AEROXON
polovi vse muhe!
mnogo
oosname //'	Tore/
zahtevajte izrecno
„ Aeroxon "
Ustavlja sc prisilna poravnava
o premoženju Mateja Mišiča, posestnika in mizarskega mojstra v Novi vasi.
Odobruje se prisilna poravnava trgovca Osterca Štefana v Mirni peči.
Radio Ljuhllana
Četrtek, 5. oktobra. 12.00: Orkestralni koncert (plošče) — 12.45: Poročila—13.00: Napovedi —13.20: Šramel »škrjanček« — 14.00: Na-P°Vi^i — 18.00: Radijski orkester
— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Nac. ura — 20.00: Cimermanov trio — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe (češka filharmonija, dirig. V. Ta-lich) — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Petek, 6. oktobra. 11.00: Šolska
ura — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Slovanska glasba (radijski orkester) — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: O konserviranju sadja
— 18.20: Plosce — 18.40: Vtisi s svetovne razstave v New Yorku (p. Viktorijan Demšar) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Kotiček SPD — 19.40: Nacionalna ura 20.00: Klavirski koncert ge. Ducy Temmel-Belec — 20.45: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.