11 Glasujmo proti raznarodovalni politiki DC in njenih zaveznikov • • Obrnimo hrbet proti njim! J |Obnovljena izdaja* Leto v' v. 15 (615) - Trst -12. aprila 1963 I Socdlz. in abb post. - Gruppo I —j | -- ) hi) loraj •elilj nizi; DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino Sfiligojeva in Kacinova skupina v Gorici sta končno pokazali svoje pravo obličje. Povedali sta kaj v resnici sta, namreč navaden demo-kristjansici privesek, to je privesek zagrizenih raznarodovavcev naše narodne manjšine. To sta jasno potrdili z resolucijo, s katero pozivata Slovence v goriški pokrajini, naj na bližnjih volitvah glasujejo za kandidate Krščanske demokracije. To jejo demokristjani. In to ponavljamo tudi danes. Na Goriškem so demokristjani menili, da bi bilo bolje, a ko jim Skupna slovenska lista ne bi odjedala glasov in Skupna slovenska lista se ni predstavila. Na Tržaškem so demokristjani menili, da bi bilo umestno, da se Skupna slovenska lista predstavi ter skuša odjedati glasove slovenskemu kandidatu KPI, ki ima možnost, da bo Ne na pot razdora! K * A v*.A »IVA bLAS VAZEN SESTANEK slovenskih volivcev vGorici JO0 Že večkrat smo poudarili, da nam je polemika neljuba. Toda voditelji in pristaši drugih političnih gibanj, x> ([ °čividno, niso tega mnenja. In med lieti istimi, ki niso tega mnenja, so, polj ?.a'- tudi socialisti. In prav socia-1 'isti so tisti, ki so v sedanji volilni 1 av! kamPauj' naperili puščice proti ^ kljub temu, da niso imeli za ‘ j, t° prav nobenega tehtnega razloga. c Najprej so začeli nekateri govorčki PŠI — in med temi se je od li «oval zlasti Slovenec Dušan Hreščak — polemizirati z nami, nas celo izzivati in klevetati. Menili Srn°. da gre za izolirane pojave in Hm zato nismo pripisovali večje resnosti. Toda kasneje se je izkazalo, da ima stvar mnogo globlje korenina in da ne gre, torej, za izolirane pojave. V nedeljo se je namreč sestala slovenska sekcija PSI v Trstu ( temu sestanku je prisostvoval i.'ndi tajnik federacije Pittoni! ) in | le velik del razpravljanja posvetila d .]<•!Prav naši Partiji, kakor da ne bi animilo nešteto drugih zelo važnih vpra-jerD-sam o katerih bi bilo potrebno raz-sktfpravi]ati. Med drugim so na omenjen,/n sestanku ocenili sklep KPI, a omogoči izvolitev slovenskega Poslanca kot «očiten volilni mane-,er”> nadalje, da je «veljavnost ne-.e kandidature predvsem v tem, ali lc politična usmeritev stranke, ki Postavlja to kandidaturo taka, da ^ore prispevati k učinkovitejšemu ^Sevanju vprašanj slovenske manj- ob- 2 ÌC ič i so jegf 'M .red- ired ((■ a j£ me< a v chi '''ne v Italiji»; nato pa so poudarili, s ki'1 je taka le politična usmeritev °cialistične stranke». Končno so . f1? omejenem sestanku tržaški so- ls 'nlisti poudarili, «da je priznanje arodnostnih pravic, ki ga ustava Predvideva za razne etnične skupili ne- med temi tudi za slovensko na-icl 1 odno manjšino, moč doseči z ne-‘aČ nehno demokratično borbo, skupno inJ| f vsemi ljudskimi silami, na čelu 'n-'J «aterih se PSI bori, da bi dosegli iej1J demokratično obnovo italijanske nìc c ružbe in s tem stvarno priznanje demokratičnih in narod-rnostmh pravic vseh državljanov». red Že prej smo omenili, da ima vsa edV stvar mnogo globlje korenine. In vin* da je tako, nam potrjuje tudi pisa-kt! "ie osrednjega glasila PSI «Avan-n# '.», ki je prav tako kot skupina ' \j- °venskih socialistov, zbrana na se-f'anku v Trstu, označilo kandidatu-Marije Bernetičeve za poslansko ernico «kot taktično potezo». vi»; t v n is1 •itr’ irb" iaŠc i j« ;ra" /itd' 1 d l.iil! ire1 ira'" ,2ares se ne moremo prečuditi ta- ^ trditvam. Zelo se čudimo «po-^mu» tistih, ki si to upajo trditi, Osebno še socialistom slovenske Rodnosti, ki prav gotovo dobro ] Cc*o, da naša Partija ni nikoli de-a «taktičnih potez», ko je šlo za levice Slovencev. Da pa delajo ta-Poteze drugi, je znana stvar. Iz-^ |>tev inž. Pečenka v tržaški občin-i ' svet — ki je bil prav gotovo 'v°ljen Se je z glasovi Slovencev in t,. -- moral odpovedati svojemu tP,stu — je zelo jasna «taktična po- kà^ar^tca Marija Bernetič je bila hiCri 'datka KPI za poslansko zbor-že leta 1958. Tedaj je naša Par- tija sprejela obveznost, da čim bo- j sta izvoljena dva komunistična par- | lamcntarca v Trstu, bo eden izmed I teh Slovenec. Zato tudi letošnja kan i didatura Marije Bernetičeve ni nič j novega, nič taktičnega. Po drugi i strani pa so to kandidaturo odobri- j li komunisti v vsej deželi in tudi ■ osrednje vodstvo KPI. Socialisti govore o tem, da imajo samo oni tako politično usmeritev, ki lahko more prispevati k učinkovitejšemu reševanju vprašanj slovenske manjšine, toda mi, do danes še ne poznamo nobenega u-radnega stališča PSI glede tega I vprašanja, niti nobene njihove točne obveznosti. Stališče naše Parti- J je do vprašanj slovenske narodne j manjšine pa je zelo jasno izraženo j tudi v zgodovinski resoluciji vodstva j Partije od maja 1962 ! Da je PST kdaj sprejela kako jasno in točno obveznost, nam v resnici ni znano. In tudi zato zelo dvomino v učinkovitost njihovih retoričnih trditev. Pač pa poznamo stališča, ki jih je njihov ugledni parlamentarec zavzel glede Slovencev že pred več leti v rimski poslanski zbornici in leta 1962 tudi v republiškem senatu. (Kaj je tovariš Tolloy govoril objavljamo na 4. strani našega lista.) Mnenja smo, da je nujno potrebno. da se zlasti slovenski socialisti zelo jasno izrazijo v vsem tem, To, kar smo uvodoma omenili, poudarjamo še enkrat : polemike ne ljubimo in zelo smo užaloščeni, da se kljub vsemu moramo s polemiko ukvarjati. Toda spregovoriti smo morali, ker smo bili k temu prisiljeni, četudi bi bili raje prostor, ki smo ga porabili za te stavke posvetili problemom, ki so nam tako pri srcu, to je utrjevanju enotnosti Slovencev in delavskega gibanja na splošno. V soboto 20. aprila ob 19.30 bo v lju Iškem domu v Trstu (u*. Madonnina 19) l o temi : Politične stranke in slovenska narodna manjšina v deželi Govoril bo Dr. Karel Šiškovič V wJt-ha Sl. marcu ,> bit p Gorici . v sianek s faveti., somi.tjauikov Stav* *1 tka demokratske ZVvzc it vttft kr,i tev dštite. Vdeleieimv /> bito $e%uie%et Ka iinevtu'tn redu fe bo 0 uta itki luti ga slovenski tlemokr.dušni volovi na Goriškem zavzamejo pri tv»//. tvuh v (ir*aun zlu». CtsUh ivUtlVti $!)?. .sa obintto In i; trimo p* >ročali o spfa'Win političnem poloiaiu. o pitxadevuujìh fa uspehih St)?, zlasti «to di'- na rprjiiutja poHtičncru Šr*hk<\ ho >/>Z pripmtn'il >, od ? . do 1 Nfdeljjt : KUD f*t CV /vtxln Ite» ~ 21.W Iz st lika« j : 12.00 'Pniiika /18.00 1 - jfm rt.aiij-( l1^- »V/ muij in * * * !‘ , Vd'.UCi UuNžvniV. - (1 OseOnfk saUisuktt ?» r„ i.uiScm-m m lofah<> v insonni hi mufa*’! i:kt ki /<> Sa gto /jvr<.k’ r sov zv rttkùhtctfa iv Ovn proti; d ut tule- (• o» vìi si» > f,:.-,-«-.. j-.i w «■ **>««/« > mm y>m naj slovenski volovi ne kronskem glosi*-le jo za kiUuiufatv krščanske demokracije, Po livnimi delnih ie eden Izmed tule-tehtnem* predlagat sledečo rc salacifo: JUletivDiH-i vontflfeisa f-rnusiku clfte žt. rmtKit 1963 v tUirici st»H> t>ravanto, odlomili, t»lc »n Cittrižkcn». stanci' je triu ul ih e in p»t. [harodlbo^dokaze, hrani!.. sta storili, ne da bi imeli najmanjše zagotovilo, da bodo demokristjani spremenili svoje dosedanje zadržanje do Slovencev. Ni dolgo od tedaj, ko je demo-kristjanska tiskovna agencija «Italia» objavila vest, da je goriško esdezejevsko vodstvo sklenilo podpreti Krščansko demokracijo na parlamentarnih volitvah in da Slovenske skupne liste na Goriškem ne bo. Mi takratne vesti nismo objavili, nekje pa smo zapisati, da liparsko vodstvo dela tako kol mu nareku- O'>00000000000000000000000000000 oooooooooooooooooooooooooooc Razglas nove ustave v socialistični Jugoslaviji Jugoslavija je dobila novo ustavo. To je po dolgi in zelo razgibani diskusiji preteklo nedeljo svečano razglasila Zvezna ljudska skupščina v Beogradu. Skupno z novo ustavo je Jugoslavija dobila tudi novo uradno ime: Socialistična federativna republika Jugoslavija. Ob razglasitvi nove republiške ustave je predsednik Skupščine Stambolič med drugim poudaril, da so Jugoslovani trdno prepričani, da bo imela nova ustava važno vlogo v .boju za razvoj socializma, za čedalje boljše življe- (Nadaljevanje na 2. .straniJ Tudi letos so se tržaški antifašisti oddolžili spominu 71 talcev oj c /letnici njihove ustrelitve na Opčinah. Komemoracije, ki je bila v nedeljo popoldne, se je udeležilo veliko število Slovencev in Italijanov. Spominske govore so imeli : Arturo Calabria, Nadja Pahor in Bruno Pincherle. Predstavniki oblasti pa se tudi letos niso smatrali dolžni priti na spominsko proslavo in niti poslati skromnega venca pred spomenik žrtvam nacifašizma. izvoljen, in Skupna slovenska lista se je predstavila. Zadnje čase so glasila političnih skupin, ki sestavljajo Skupno slovensko listo zelo vneto zagovarjala predložitev Skupne slovenske liste na Tržaškem in postala zelo bojevita v borbi proti nam. Kaj vse je n.pr. «Katoliški glas» načvekal proti komunistom. Upal se je celo trditi, da mi nismo Slovenci, ker se družimo z Italijani, da bodo glasovi, oddani slovenskemu kandidatu na listi KPI, glasovi za italijansko stranko, da je Komunistična partija tudi pri nas «italijanska stranka» tudi po imenu ipd. V napadih proti nam se je zelo odlikovala tudi «Demokracija» in celo nekoč zmerni «Novi list» je začel trobiti v isti rog. Zelo smo radovedni, kako bodo ti listi sedaj «opravičevali» to, kar so do sedaj pisali, kako bodo zagovarjali tiste njihove voditelje in somišljenike, ki so šli tako daleč, da so v svojem hlapčevanju Krščanski demokraciji pozvali goriške Slovence, naj glasuje za raznarodovavce naše narodne manjšine v Italiji. «Primorski dnevnik» je zelo pravilno poudaril, da «Krščanska demokracija vztrajno in nenehno dokazuje svojo raznarodovalno politiko do Slovencev v 'Italiji» in «da je dolžnost vseh ostalih pristašev SD/. iz vse dežele, da tako globoko škodljivemu sklepu ne sledijo ter da v nobenem primeru ne dajo svojih glasov kandidatom Krščanske demokracije.» Tako kakor s temi stavki, soglašamo tudi s sledečimi : «Kaj porečejo voditelji štirih skupin Skupne slovenske liste spričo podpore, ki je nameravajo dati voditelji goriške SDZ in tudi Slovenske katoliške skupnosti Krščanski demokraciji? Mar v tem primeru ne gre za podporo italijanski stranki? Mar tu ne gre za veljavnost trditve, da se 56 pristašev SDZ odpoveduje narodno politični samobitnosti, se prepušča prosto vol j neme potujčevanju, se podreja tujemu vodstvu? Mar za Kršščansko demokracijo oddan glas slovenskega volivca pomeni, da je oddan za italijansko stranko in da ta glas ni bil oddan za slovensko stvar? Vse štiri skupine Skupne slovenske liste, zlasti pa SDZ in SKS, bi morale dati jasen odgovor na ta vprašanja, saj so pristaši SDZ in SKS na Goriškem združeni v SDZ ! » Prepričani smo, da zavedni Slovenci, ki hočejo dobro svojemu narodu, ki jim je pri srcu vsestranski razvoj naše narodne skupnosti v Italiji, ne soglašajo s hlapci raznarodovalne Krščanske demokracije in da bodo zato dali svoj glas tisti stranki, ki bo poslala Slovenca v parlament. In ta stranka je KPI ! 2 • DELO 12.-4-196312 Naš intervju s slovenskima kandidatoma KPI na Goriškem uri je edina uma sila i lai Dai icaK mia rti ».«dal ere K Objavljamo intervju s tov. Marija Selič in Jožetom Jarcem, slovenskima kandidatoma KPI v volilnem okrožju Gorica - Videm - Belluno. Menimo, da Marije Selič ni potrebno predstavljati, saj je kot dolgoletna aktivna sindikalna delavka poznana ne le v Gorici, marveč v vsej deželi. Še posebej je poznana v vrstah tekstilnih delavk v Podgori in Ronkih. Marija Selič je članica vodstva goriške federacije KPI in sveto-vavka KPI v goriškem pokrajinskem svetu. Jože Jarc, študira agronomijo na univerzi v Padovi. Kolikor mu študij dopušča aktivno deluje tako na političnem kot na kulturnem področju med svojimi rojaki v Doberdobu in je član federalnega komiteja KPI v Gorici. Sodeluje tudi v kmečki organizaciji. Več o sebi bo sam povedal v intervjuju, ki ga spodaj objavljamo. Marija Selič nam je na postavljena vprašanja tako-le odgovorila: Marija Selič: KPI omogoča izvolitev slovenskega poslanca VPRAŠANJE — Ker že mnogo let vodiš borbe tekstilnih delavcev na Goriškem, prav gotovo zelo poznaš razmere delovnih ljudi. Ali bi povedala, kaj meniš o toliko o-pevanem «italijanskem gospodarskem čudežu?» ODGOVOR — Zadnja leta je Italija dosegla določen gospodarski razvoj. O tem ne moremo dvomiti. Ta razvoj se opaža na vseh področjih industrije in torej tildi na področju tekstilne industrije. Toda od tega razvoja delavci nimajo kakih posebnih koristi. Lahko trdimo, da se je v zadnjem času položaj delavcev celo poslabšal. Povišanje mezd in plač, ki so ga delavci dosegli po trdih bojih (pomislimo samo na borbe goriških tekstilcev!), je bilo razvrednoteno j zaradi draginje. Ne smemo poza- ' biti tudi na povečano izkoriščanje delavcev, na zmanjšanje akordnega dela itd. Zato lahko trdimo, da imajo od takoimenovanega «gospodarskega čudeža» koristi le industrijski mogotci, ki so deležni vedno večjih dobičkov. VPRAŠANJE — Kje je, po tvojem mnenju, treba iskati izhod iz sedanjega položaja, odnosno, kaj je potrebno ukreniti za dejansko zaščito vrednosti poviškov delavskih plač? ODGOVOR — Rešitev teh vprašanj mora biti politična. To se pravi, da je v Italiji potrebna preusmeritev na levo. Ta preusmeritev bi preprečila nadaljnje špekulacije monopolov, ki povzročajo naraščanje draginje in ki preprečujejo delovnim ljudem, da bi uživali sadove gospodarskega in socialnega razvoja. Osnova preusmeritev na levo mora biti: pravična porazdelitev narodnega dohodka v korist delaycev, to se pravi, da je treba doseči povišanje plač in mezd in demokratične svoboščine v tovarnah. Na deloviščih se mora čutiti teža sindikatov, to se pravi, da sindikati morajo dobiti pravico do pogajanj z delodajavci in Z vodstvi podjetij v vseh zadevah, ki se tičejo dela, tarif, nagrajevanja delavcev itd. Toda za dosego teh ciljev je nujno potrebna enotnost vsega delavskega gibanja. Samo ta enotnost bo omogočila izgradnjo demokratične države kakršno predvideva republiška listava. VPRAŠANJE — Kakšna je, po tvojem mnenju, naloga slovenske narodne manjšine v Italiji v boju za razvoj demokracije v Italiji? ODGOVOR — Slovenci morejo in morajo dati svoj delež v borbi za izgradnjo demokratične države. Zato pa morajo sodelovati v vseh borbah za svobodo in za socialni napredek ter za svoje narodnostne pravice. Poudariti pa moram, da borba za narodnostne pravice ni izključno naloga samih Slovencev. Za pravice slovenske narodne manjšine se moraje skupno s Slovenci boriti vse italijanske demokratične sile. V trenutku, ko se te sile borijo za uveljavitev vseh ustavnih določil, se, torej, borijo tudi za popolno uveljavitev šestega člena republiške ustave, se borijo tudi za priznanje pravic slovenske narodne manjšine, ki živi v mejah Italije. Zato se fnorajo Slovenci pridružiti tistim političnim silam, ki se dosledno in neprestano borijo z.a spoštovanje list avnih načel. In med temi silami so v prvi vrsti prav komunisti. Pomislimo samo na tradicije komunistov v naši deželi, na enotnost med Slovenci in Italijani, na ideale protifašistične in osvobodilne borbe, na dejstvo, da je bil na li s ti KPI že leta 1924 izvoljen slovenski poslanec tov. Jože Srebrnič. Danes je KPI edina politična sila, ki je zavzela povsem jasno stališče proti asimilacijski politiki Krščanske demokracije in njenih za veznikov. To je zelo jasno podčrtano tudi v dokumentu, ki ga je objavilo vsedržavno vodstvo Partije. Spomniti se moramo tudi na konkretne akcije, ki jih je vodila KPI za obrambo pravic Slovencev, na borbo za uzakonitev slovenske šole, proti vsem diskriminacijam itd.; da KPI zahteva razveljavitev fašističnih zakonov, ki so še v veljavi, vrnitev prvotne oblike slovenskih priimkov zopetno uveljavitev slovenskih krajevnih imen itd. Vse to naj Slovenci upoštevajo na bližnjih parlamentarnih volitvah, Toda na teh volitvah naj se Slovenci zavedajo zgodovinskega pomena, ki ga ima dejstvo, da bo po tolikih letih zopet vstopil v italijanski parlament poslanec slovenske narodnosti in da to omogoča samo Komunistična partija Italije, ki tako nadaljuje slavno tradicijo proletarskega internacio-nalizma. Druge politične sile, ki se proglašajo za prijateljice Slovencev, se s tem ne morejo ponašati. Nasprotno približujejo se Krščanski demokraciji, ki jih dejansko utegne speljati na pot raznarodovalne politike, ki jo že toliko let izvaja na naši zemlji. Jože Jarc: KPI je vredna da ji Slovenci damo svoj glas JOŽE JARC ti Doberdoba kan didira na listi KPI za poslansko zbornico. Kot takega ždimo predstaviti našim bravcem in širši slovenski javnosti, zato objavljamo naslednji intervju z njim: VPRAŠANJE : - Ker kandidiraš na listi KPI v volivnem okrožju Gorica - Videm - Belluno, se nam zdi umestno, da te predstavimo Slovencem v vsej deželi (tvoji ožji rojaki te sicer dobro pozna- jo, saj so te izbrali za kandidata). Ali bi povedal kaj več o sebi? ODGOVOR : - Doma sem iz Doberdoba, to je iz slovenske vasi, ki meji s Furlanijo. Izhajam iz preproste kmečke in narodno zavedne družine. Moj oče je že leta 1921 sodeloval pri Ljudskem odru. S protifašistično organizacijo je sodeloval tudi z.a časa ilegale. Zaradi tega je bil tudi v zaporu. Med vojno so ga iskali gestapovci, ke<- je bil eden izmed ustanoviteljev prve komunistične sekcije v Doberdobu. Zaradi tega se je morala vsa naša družina umakniti v sosednje vasi. Tako sem v okolju zavednega slovenstva in proletariata rastei ter začel gledati na svet in na krivice, ki so se nam godile in ki se še vedno godijo bodisi kot Slovencem, bodisi kot delovnim ljudem. VPRAŠANJE : - V katerih organizacijah deluješ? ODGOVOR : - Poleg sodelovanja v goriškem pokrajinskem federalnem komiteju sodelujem tudi v doberdobski sekciji KPI, ki se je zadnje čase zelo lepo razvila (vendar tega ne pripisujem sebi). Sodelujem tudi pri Mladinski iniciativi in sem tajnik dober-dobskega prosvetnega društva «Jezero». Kolikor mi čas dopušča sodelujem tudi pri kmečki organizaciji, v Padovi, kjer študiram, pa sem včlanjen v UGI, to je v napredni organizaciji univerzitetnih študentov. Na koncu intervjuja pravi tov. Jarc, da ne gre za osebe, marveč za stranko in njen program. In KPI je stranka, ki se dosledno bori za pravice Slovencev, zato je vredna, da ji oddamo svoj glas. Nova ustava v Jugoslaviji \ (Nadaljevanje s L strani) nje delovnih ljudi in da bo, opirajoč se na pridobitve revolucije in na že dosežene uspehe, pod vodstvom Zveze komunistov nadalje* vala na poti za dokončno izgradnjo nove socialistične skupnosti. V torek se je sestala tudi Ljudska skupščina LR Slovenije in v skladu z novo jugoslovansko ustavo razglasila slovensko republiko G in za socialistično republiko. Enake ga sklepe sta istega dne sprejeli tudi republiki Srbija in Hrvatska. Priprave na sprejem nove ustave v Jugoslaviji so trajale dolgo. v 1 tovt lej to usp čal Pra\ ski glas vedi slu-j nje nje. kval jv’ Poli Po razpravah, v katerih so sodelo vali milijoni državljanov, so bil vključeni v osnutek statuta še no vi predlogi. Poleg predloga, ki je bil sicer že v prvem osnutku statuta, in po katerem se bo v bodoč^ Jugoslavija imenovala Federativna socialistična republika Jugoslavija, ja nastal še predlog o zamenjavi državne zastave. Končni podatki kažejo, da se udeležilo javne razprave o osriiitkm^ lei zvezne in republiških ustav s kor a! 6.7 milijona ljudi, izmed kateril1 jih je aktivno sodelovalo v razpravi nad 300 tisoč. Od skupne seji Zvezne ljudske skupščine in Zvezne ga zbora proizvajavcev, na kateri - so obravnavali in sprejeli osntij °I) tek ustave, je bilo organiziranilj 0°D' 75 tisoč zborovanj in predavanji . a na katerih so obdelali ustavna °b, načela in določbe. Po mnenju Zve lln znega odbora SZDL J razpravi o 0-! Gr snutkih ni primere v jugoslov. pd kod litičnem življenju, vsebinsko pa sojene jo tesno navezali na aktualna g°j *nar, spodarska in politična vprašanja, k1 cò'o. so jih sprožili pismo IK CK 7dO /g dvoi Pro: k n hovi tlite s p 'e ži hop n«v c Č>ta, in sklepi IV. plenuma CK ZKJ, td na osnutke občinskih statutov i11 statutov delovnih organizacij. Največ pripomb za spremembe in dopolnitve osnutka se je nanašal0 . na pravice človeka in občana, w,alt I dolžnosti in odgovornosti nosivetrinf^ javnih funkcij, na vprašanja z žve'F zi s planiranjem in v zvezi z varstvom ustavnosti. Ti predlogi so pri cej prispevali k novi formulaciji p<* sarneznih poglavij in členov v ko* čnem besedilu osnutka ustave, k' so ga obravnavali in sprejeli ni zadnjem zasedanju sedanje Zvezni ljudske skupščine pred njenim rri' pustom. ato O Slas ,e z Potu oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooood Udeleženci kongresa Mladinske iniciative v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini. V nedeljo je bil v Nabrežini prvi kongres Mladinske iniciative. Kongresa se je udeležilo nad sto delegatov iz raznih krajev Tržaškega ozemlja in goriške pokrajine. Navzoči so bili tudi predstavniki Zveze komunistične mladine iz Trsta, federacije socialistične mladine iz Trsta, VK ljudske mladine Slove- j nije, okrajnega komiteja IM iz Ko-j p ra in en predstavnik Hrvaške mladine z Reke. Glavno poročilo je na kongresu j podal Igor Kosmina. V njem je pri-I kazal dosedanje delovanje Mladinske iniciative in obenem nakazal smernice za bodoče delovanje. Poročilo je prevevala želja, naj bi se enotnost slovenske mladine še bol utrdila, ker le tako se bo lahk1 uspešno in učinkovito borila pri ti raznarodovanju in asimilaciji] V poročilu je bilo poudarjen» da Mladinska iniciativa pripisu« velik pomen resoluciji vodstvi KPI o problemih slovenske narod ne manjšine v Italiji in da p° zdravi j a zlasti tisti del omenjen» resolucije, ki govori o potrebi na širše enotnosti Slovencev. Prav tako je bilo v poročilu pol darjeno, da se slovenska mladini ne sme zapirati v ozek krog, maf' več naj gleda v demokratičnih It* lijanih naravne zaveznike v skupj nih borbah. Mladinska iniciativa n1 strankarska organizacija, zato s? njeni člani lahko istočasno tud* člani drugih organizacij ali poli1*' čnih strank. Tov. Kosmina je tudi poudaril' da ima Mladinska iniciativa dobre odnose z organizacijama k* munistične in socialistične mlàd*' ne ter da bi želela prav take noše tudi z mladino, ki je pod vpl*! vom drugih političnih gibanj, f delujejo med Slovenci. Naglasil b tudi potrebo, da bi mladina s ^ ! I V sl te gl V| Pi č< U: Š) N INadaljevanje na 4. strani) 6312.-4-1963 DELO • 3 Velik uspeh orkestra in solistov )iral ■ in vod' ilje' rad-i. jud-n V ista-liko iake ludi Glasbene Matice iz Trsta in moškega pevskega zbora s Proseka-Konlovela v Beogradu la vel no j« atu- loČCj vna .ija, javi; Člani orkestra in solisti Glasbe-17e Matice iz Trsta in člani moške-Sa pevskega zbora s Proseka-Kon-l°vela se bodo prav gotovo vse-^ei radi spominjali 19. marca 1963, to /e dneva, ko so prvič nastopili ilgo.i v Beogradu in doživeli zelo velik lelcl UsPeh. Ta uspeh je bogato popla-bil àal ves trud, ki so ga terjale priprave na gostovanje v jugoslovan-ski prestolnici in bo prav gotovo Slasbenikom in pevcem — in se-Veda tudi njihovim dirigentom — služil kot vzpodbuda za nadaljnje plodno in nesebično delovanje. Pozitivne ocene, ki so jih dali kvalificirani srbski strokovnjaki, . jv Pohvalne kritike, ki so bile obja-tkilt\vliene v beograjskem tisku, so nedvomno tržaškim glasbenikom in Proseško-kontovelskim pevcem vli-® novega poguma in okrepile nji-!°vo samozavest ter vero v svojo ^psobnost. Tega mnenja so tako ,uc.-i rlrzktor šole Glasbene Matice dr. s n uj J°innr Demšar, kakor tudi profe-inilj s°ria in dirigenta Oskar Kjuder in anjl ,lu Ignacij. Tak vtis sem namreč ivn* a°bil, ko sem se pred kratkim z Zv^j 'bitni pogovarjal. 3 Gostovanje v Beogradu je bilo P0- pokroviteljstvom Srbske glas-[ so ene akademije, kateri gre vse pri-S^anje tudi za brezhibno organiza-i, ki ci/o. Ignacij Ota, ki vodi pevski zbor i2*' * Proseka-Kontovela, je dejal, da '|1 ,e že samo vabilo na beograjski na-5,op zelo pozitivno vplivalo na Pivce. Pevci, tako je dejal prof. ta, so se z veliko vnemo pripravljali na koncert in na koncertu farnem so dali vse kar so mogli, zv6T ° ,C ht USpeh ne'Zbežen. va| pri" P* kort ki ' n» L- šal° Oskar Kjuder, ki vodi orkester yasbene Matice, je poudaril, da „ zadovoljen (v resnici je bil ta °ttdarek odveč, saj se je njego- vo veliko zadovoljstvo odražalo z. njegovega obraza), da se je šola tako potrudila in da je pokazala kaj zmore. Želim, tako je dodal prof. Kjuder, da bi do podobnih stikov prišlo tudi v doboče, kajti to tudi našim ljudem veča veselje do dela. Dr. Gojmir Demšar je izjavil, da je bil že sam sprejem v Beogradu zelo prijeten in topel in da se je prisrčnost gostiteljev kazala ves čas bivanja v jugoslovanski prestolnici. Na nas vse je zelo im poniral tudi «večer narodnih pesmi in plesov», ki ga je nam na čast priredilo železničarsko kul-turno-umetniško društvo «Branko Cvetkovič»; a prav tako so impo-nirali tudi stiki z nekaterimi vidnejšimi osebnostmi tamkajšnjega kulturnega življenja, s predstavniki Zveze jugoslovanskih skladateljev, nadalje, sprejem pri predsednici Sveta za kulturo LR Srbije V eselinovi in pri tajniku Sveta za kulturne stike z inozem-stvomt pri italijanskem veleposlaniku v Beogradu. Smatramo to kot važno manifestacijo naše ustanove, ki je, tako je poudaril dr. Demšar, seznanila jugoslovansko javnost z našim delom. Spored beograjskega koncerta je bil sledeč: Koncert je obsegal Bachov koncert za violino in godalni orkester, solistični part je odigral mladi Aleksander Zupančič; sledili so 1. stavek Haydnovega koncerta za klavir in orkester, pri katerem je bila solistka Tatjana Uršič; Mozart s solistom Žarkom Hrvatičem; Vivaldijev koncert za dve violini s solisti Žarkom Hrvatičem in Aleksandrom Zupančičem. Na finalu je bila kantata Oskarja Kjudra «Na Kontovelu», v kateri je odpela altovski part Justina Vagava, tenorski part Viktor Štoka, ■zn« ral lOtfl 01 iO-letoiii delovanja igrana in miseria Miiesta iantina bol hk< ari1, ■/.e\c k^ adi' od- vpir V 1 ič ; ff ^ torek zvečer je bila v tržaškem Avditoriju premiera Sloven-skega gledališča «Smrt trgovskega potnika». Avditorij je bil za *° priliko do zadnjega kotička napolnjen. Glavno vlogo v tem Siedališkem delu je odigral Modest Sancin, ki je prav s to predsta-Vo Proslavil 40-letnico svojega umetniškega delovanja. Po končani Predstavi so jubilantu čestitali : predstavnik gledališke uprave, igral-Čevi stanovski kolegi, predstavniki raznih kulturnih organizacij in Ustanov. Jubilantu sta poslali svoje čestitke tudi Avtonomna trža-federacija KPI in Slovensko hrvatska ljudska prosveta gornji sliki : Modest Sancin v vlogi Trgovskega potnika Pozdravi in izročitev daril na nastopu Glasbene Matice in zbora Prosek-Kontovei v Beogradu. recitatorski part pa je izvajal Sta- | ne Raztresen. Na zaključku kon- j certa je bila na sporedu še Vrab- j čeva «Zdravica». Sam zbor je zapel 5 pesmi, med katerimi je bila tudi pesem «Deviti», ki jo je na besedilo pesnika Filiberta Benedetiča uglasbil Ignacij Ota. Zbor je sodeloval tudi pri kantati Oskarja Kjudra «Na Kontovelu» in pri Vrabčevi «Zdravici». Kot kaže se bo želja Oskarja Kjudra, da bi do takih stikov prišlo tudi v bodoče, prav kmalu uresničila. 23. aprila bo nastopil v tržaškem Avditoriju ansambel Glasbene akademije iz Beograda. MIRKO KAPELJ Pisatelj Bogomir Magajna je umrl BOGOMIR MAGAJNA, popularni primorski pisatelj, ki je bil po m I du iz Vrem, je umrl. Star je bi) komaj 59 let. Z njegovo smrtjo je I nastala v vrstah slovenskih književnikov velika vrzel. Magajna je bil po poklicu zdravnik in se zato ni ukvarjal samo s pisateljevanjem, čeravno ga je to zelo veselilo. Vsa njegova dela so prežeta z veliko vedrino, zato so bravci zelo radi segli po njih. Njegova knjižna dela so: Primorske novele ( 1932), Gornje mesto ( 1932), Bratje in sestre (1932), Br-konja Celjustnik (1933), Graničarji (1934), čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiču (1937), Le hrepenenja (1937), Zaznamovani (1940), Račko in Lija (1943), Oživeli obrazi (1943), V deželi pravljic in sanj ( 1952), Odmev korakov (1953), Račko in Lija (1954), Zgodbe o lepih ženah (1955), O zlatem klasu, zlatem grozdu (1955), Poves-ticc o punčki Maji (1957), Na bregovih srca (1957). Med osvobodilno vojno je bil Magajna partizanski zdravnik, po o-svoboditvi pa je sodeloval pri organiziranju zdravniškega skrbstva v Sloveniji. ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo Brachi v mu mmiioriiii Tržaško stalno gledališče (italijansko, op. ured.) uprizarja te dni v Avditoriju delo nemškega pisatelja Berta Brechta «Človek je človek». S tem ima tržaška gledališka publika prvič možnost, da se seznani z veliko pesniško osebnostjo, morda z največjim sodobnim dramskim pisateljem. Bert Brecht se je rodil v Augsburgu na Bavarskem l. 1898. V Nemčiji je ž.ivel do nastopa nacizma leta 1933, nato se je kot politični emigrant selil iz dežele v deželo, živel je na Danskem, na Češkem, Švedskem, Finskem, v Sovjetski zvezi in v ZDA. Po vojni se je naselil v Ziirichu, leto 1949 pa dokončno v Berlinu, prestolnici Nemške demokratične republike, kjer je umrl Nemiren duh, ki je v tragičnih desetletjih zmag fašizma in nacistične vojne, v dobi zgodovinskega obračuna in težkega obnavljanja človeških pogojev vztrajal pri veri v človeka in pri svojem humanističnem poslanstvu. Brecht je bil marksist. Njegov humanizem se je mogel izražati le v tem nazoru in tu je treba iskati razloge njegovega dela, kajti Brecht je politični pesnik in pisatelj. Občudujemo Brechta umetnika, ampak častimo tudi intelektualca, ki je njegova prva in edina vrednota človek, člo- veško dostojanstvo, intelektualca, za katerega je resnica zares poslanstvo. «Človek je človek» je eno njegovih prvih in ne morda največjih dramskih del. Ponazarja spremembo malega buržuja v «človeški vojni stroj». «Mali človek», to je človek brez prave zavesti, torej brez politične zavesti, lahko postane vse, tudi zanikanje človeškega, vnaprej določena žrtev mi-stifikatorja. Primer se nanaša na nemške razmere v tisti dobi, je prav za prav preroški, vendar njegov pomen presega tiste meje, saj je «mali človek» večen človeški tip, mistifikator tudi. In Brecht je u-metnik. I Uprizoritev Tržaškega stalnega gledališča ni zvesta Brechtovim zahtevam «epskega», strogo pri povednega gledališča — saj je to čisto nov način izvajanja gledališkega dela, ki ga razen «Bcrliner Ensemble» zmorejo le redke ev- i ropske gledališke skupine — vendar jo je treba pohvaliti. Tehnični uspehi so nepomembna plat uprizoritve takega dela prav zaradi njegovega velikega kulturnega in tudi političneta pomena. Žal ne moremo te zasluge pripisati tudi Slovenskemu gledališču. E. A. 'ALET-PETJE-FOLKlORA-KNJlot « 1v. JiE-mfno £ o UJ O 5 < O * o Ul £ 5 < è 5 Ì < o < « K n O š tč 2 o < oc Ičuttuina ALBIN ŠKERK, župan de-vinsko-nabrežinske občine je pred kratkim predaval v Slovenskem klubu v Trstu. O-b ra v na val je vprašanja na-brežinskega kamnarstva. O teh vprašanjih je Škerk že pred več leti priobčil članke tud. v našem listu in v Ljudskem koledarju. Kamnarstvo je bilo v preteklosti zelo pomemben čini-telj zlasti na tržaškem in na goriškem Krasu. Nabrežina je bila znana daleč po svetu kot veliko središče cvetoče kam-narske obrti in industrije. Številna mesta v Evropi in v drugih delih sveta se ponašajo z umetniškimi palačami, mostovi in spomeniki, ki so zgrajeni iz kraškega marmorja. Sodobni način gradnje je potisnil kamen v ozadje, toda kljub temu je k raški in zlasti nabrežinski marmor še velino cenjen. o C > » s o > ss > š » Čo > S rx o * 5 čj S ALBIN ŠKERK g Župan Škerk je v poljudni g razpravi briljantno orisal zgo-9 dovino nabrežinskih kamno-§ lomov, kamnoseške obrti in 5 industrije, njihov razvoj, vz-=; pon, pa tudi težave. < Za županom je govoril tudi ^ Ado Slavec, in kot kamnose-o ški izvedenec strokovno izpo-51 polnil to zanimivo predava* < nje, M ▲ < W 5 P. D. «ZVEZDA» v Podlo- § njerju je preteklo nedeljo ó organiziralo za svoje člane in | prijatelje prijeten «družazni š večer» s pestrim kulturnim > sporedom. Učiteljica Stanka 2 Hrovatin je imela kratko o predavanje o slovenski kul 5 turi in o pomenu ljudsko-^ kulturnega delovanja, dram-“ ska skupina iz Lunj er j a, ki ^ jo vodi Tončka Čok, je na-o stopila s kratko igrico in z ^ recitacijami dialektalnih pes- 2 mie Marije Mijotove, domala ča folklorna skupina pa je S izvajala narodne pesmi in pota pevke. ! ♦ “ BEOGRAJSKA GLEDALI- Ž ŠČA so imela lani 2.200 pred- 3 stav, ki jih je videlo en miti lijon gledavcev. Gledališča so > prikazala 46 premier in 105 5 repriz. To so vsekakor zelo J lepe in rekordne številke ! Tu-5 di v muzejih jugoslovanske S prestolnice so lani zabeležili 9 velik porast obiskov. 30 beo-z grajskih muzejev je namreč 2 lani obiskalo 270.000 ljudi. =; Za zaključek pa naj navede-2 mo še to, da je tamkajšnji ui slavni folklorni ansambel =; «Kolo» imel lani 140 koncer- tov, katere je poslušalo okrog < 126.000 ljudi. vi-vaonnoj-3ri3d-i3iva-ii3iv3i vasvio i«. .vmva-iaoo-ONtx-aif A3a-39irN)i-vaoixiOj-3ri3d-i3iva 831V31 -v9svi9-3Avi$zv8iaao-ONi)r3irA3a-30irN)t-vaoi)iiod-3ri3d-i3iva-a3j.v3i-vasvi3-3Avnzva-taao-oN4)t-3irA3a-39irNa-vaotatod-3rt3d-i3iva-83iv3i-vasvio-3Aviszv8-iaao-oNi 12.-4-1963 - 4 • DELO Proti razlastitvam na Koionkovcu Upravičeno nasprotovanje prizadetih kmetov Sklep tržaškega občinskega sveta o razlastitvi zemljišč na Koionkovcu, na katerih naj bi zgradili stanovanjske hiše, je povzročil v vrstah prizadetih kmetov vrtnarjev zelo veliko nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo je povsem upraviče no. Okoli 300 prizadetih posestnikov se zaskrbljeno vprašuje: «Kaj bo z nami ako bi sc sklep tržaškega občinskega sveta dejansko uresničil?» Tajnik Zveze tnalih posestnikov tov. Marij Grbec je v zvezi s tem perečim vprašanjem povedal sledeče: «Zaskrbljenost naših mandrjer-jev je povsem upravičena. Prizadeti po večini sami obdelujejo svoje vrtove. Le malo je takih posestnikov, ki se osebno ne okvarjajo z , vrtnarstvom in ki zemljo dajejo v I najem. In naši mandrjerji so pravi strokovnjaki v svojem poklicu. Po stavi ja sc vprašanje: kje naj bi do- | bili primerno zaposlitev ako bi se j uresničil sklep tržaške občine? Zemlja, ki jo hočejo sedaj razlastiti je rodovitna in skrbno obdelana. Na področju 406.000 kvadratnih metrov, na katerem naj bi po sklepu občinske uprave, zgradili stanovanjske hiše, danes pride 1 ujejo od 60 do 80 odst. od celotnega pridelka povrtnine na Tržaškem. Ti pridelki so zelo cenjeni na tržaškemu trgu. Svojčas, ko je bila potrošnja v mestu manjša in ko so bila obdelana zemljišča zna tno večja, so tržaško povrtnino izvažali tudi v druge kraje; pred prvo svetovno vojno celo na Dunaj in v Ljubljano. Danes, ko se je mesto povečalo se je seveda pridelek povrtnine občutno zmanjšal. Kljub temu pa naši mandrjerji kri jejo dober del potreb tržaškega mesta. Danes naši mandrjerji pri delujejo v glavnem solato, radič, matavilc, melancane, fižolovo stročje, zgodnji grah ipd.» Na vprašanje, kaj meni o skle pa tržaške občinske uprave pa je tajnik Zveze malih posestnikov odgovoril naslednje: «Nove stanovanjske hiše so potrebne. S tem soglašajo tudi naši okoliški vrtnarji. Toda hiše bi morali graditi predvsem na takih zemljiščih, ki niso primerna za obdelovanje. In takih zemljišč je v tržaški okolici še mnogo. Todi v. samem mestnem središču so. Na nekaterih drugih okoliških področjih bi lahko zgradili mnogo hiš. Nekaj takih zemljišč je prav blizu središča mesta. Zemljišče, na ka terem je svojčas občina nameravala graditi novo mestno bolnišnico, je zelo primerno za stanovanj ske bloke. So še druga zemljišča, ki so last občine ali pa so demanial-na last. Med temi je tudi tisto, na katerem se nahaja vojaška smod nišnica. Če bi tam hoteli graditi stanovanjske hiše, ne bi bilo niti potrebno seči po razlastitvenih ukrepih. Da o zemljiščih v starem mestu niti ne govorino. In staro mesto nujno terja sanacijo. Toda vsega tega upravitelji tržaške občine niso hoteli vzeti v poštev. Naši mandrjerji so prepričani, da če bi bili tisti, ki so odločali o izbiri zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš, prišli na Kolonkovec, če bi dejansko poznali tiste kraje, če bi ugotovili, kako so vrtovi, zlasti na Koionkovcu, skrbno obdelani in kako je vsaka ped zemlje smotrno izkoriščena, potem bi prav gotovo Za gradnjo stanovanjskih hiš je drugje mnogo prostora - Komunisti so predlagali, naj občina razlasti zemljišča v starem mestu, toda demokristjani tega niso hoteli upoštevati o asimilaciji irn Slovence« Pogled na vrtove, ki jih hoče tržaška občina razlastiti. Namesto na teh vrtovih, naj bi stanovanjske hiše zgradili drugod, zlasti na področ ju sedanjega starega mesta in na drugih neobdelanih zemljiščih, ki so bližje mestnemu središču kot pa Kolonkovec. hiš iskali zemljišča za zidanje drugje in ne na Koionkovcu.»' ‘ Na vprašanje, kaj nameravajo prizadeti mali posestniki narediti spričo razlastitvenega sklepa, nam je tajnik Zveze malih posestnikov odgovoril: «Zveza majih posestnikov in Kmečka zveza sta napravili kar je bilo v njunih močeh. Posredovali sla na raznih mestih zato, da bi preprečili uresničitev sklepa. Pri-' zadeti posestniki vlagajo prizive. Toda za to imajo tako malo časa. Rok za vlaganje prizivov bo še ta teden zapadel. Vsekakor bo moral tržaški občinski svet še enkrat razpravljati o tozadevnem sklepu. In moral bo upoštevati upravičene prizive!» «... Socialisti so mnenja, da je slovenska manjšina v celoti naklonjena lojalnemu državljanskem čutu ( več ni mogoče in se ne sme zahtevati) do Italije. Čimbolj bo italijanska uprava v Trstu demokratična, tembolj se bo ta državljanski čut učvrstil. Pomisliti moramo, da je fašizem s svojim grobim centralizatorskim nacionalizmom prekinil asimilacijo v Trst priseljenih Slovencev, z italijansko kulturo in italijanskim življenjem ter da je bilo prej širjenje italijanske kulture v Trstu privlačna sila, tesno povezana z demokratičnimi navdihi, kar je bilo v nasprotju z avstrijskim paternali-stičnim monarhizmom in z jugoslovanskim fevdalističnim monarhizmom.» (Iz govora, ki ga je imel takratni poslanec in kasnejši senator PSI v rimskem parlamentu dne 25. septembra 1957). Med razpravo o posebnem statutu dežele Furlanija-Julijska krajina je socialistični senator Giusto Tolloy poudaril tudi naslednje: «Odnosi med Italijani in Slovenci niso imeli pred fašizmom nikoli razdraženega značaja etničnega in plemenskega spora. V resnici je v tedanji dobi težko ločiti etnično trenje od socialne borbe. Priseljeni Slovenci so, logično, pripadali proletariatu in podproletariatu, ki ga je prav gotovo kakšenkrat manevrirala avstrijska policija, kot v ostalem podproletariat italijanske ga jezika. V tistih letih so bili konflikti iz etničnih razlogov redki, nikoli neposredni: zelo redki krvavi spopadi. Do razdraženosti je privedel fašizem.... Poslanec Nenni se je kot zunanji minister, pogumno boril, da bi dosegel linijo Wilsona in torej dodelitev vse zahodne Istre Italiji. Pozneje smo se borili z.a celotno uveljavitev mirovne pogoclPe in danes odkrito zahtevamo priznanje tega našega stališča, opravičenega z dejstvom, ki ga je večina pozno ra- uooooooooouooooooooooooooooooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOO Kiooooooooooooooooooooooooooooo Obvestila za kmetovavce Kongres Mladinske iniciative Pokrajinska komisija za kmetijstvo, v kateri sta tudi svetovavca Gombač (KPI) in Pečenko (PSI), je imela v sredo izreden sestanek. Na njem je razpravljala o prizivih kmctovavcev, ki jih tržaška občina namerava razlastiti in o predlogu ZMP in KZ, naj pokrajinska uprava predloži svoj ugovor proti razlastitvi zemljišč na Konlonkovcu in sosednjih krajih. Po daljši razpravi je komisija sklenila, da bo povabila predsednika pokrajinskega sveta, naj napravi potrebne korake v prid prizadetim kmetom. Govor predstavnika ZKMI Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu (ul. Ghega 6) nudi kmetom brezplačno sredstva za zatiranje živalskih in rastlinskih bolezni. sredstva so: Geoeptacloro, Brassicol, Sanasol, Geospor, Po-mex, Lumachicida, Ziramit, Rogor L 40, Kel E 20, Malatox. Prva štiri sredstva služijo za razkužbo zemlje, Pomex služi za pobijanje koloradskega hrošča, Lumachicid za pobijanje polžev, Ziramidi za zatiranje peronospore na krompirju in paradižniku, zadnja tri sredstva pa služijo za zatiranje oljčnih in češnjevih mušic, pajkovcev in uši. Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo pojasnjuje, da gori navedena insekticidna sredstva lahko dobe samo tisti kmetovavci, ki pridelujejo pridelke za tržaški trg. (Nadaljevanje z 2. strani) večiim zaletom delovala v vrstah slovenskih prosvetnih društev. Kongres Mladinske iniciative je v imenu komunistične mladine pozdravil tov. Uršič Iz njegovega pozdravnega govora povzemamo naslednje : ... Zveza komunistične mladine Italije združuje Italijane in Slovence. Mladi komunisti niso nikoli trpeli nacionalizma in v njenih vrstah so se Slovenci in Italijani vedno čutili in se čutijo popolnoma enakopravne. Zvezaj komunistične mladine se bori za rešitev številnih mladinskih problemov : od pravice do dostojnega dela in pravičnega plačila, do preosnove šolske ureditve, dejanske uveljavitve zakona za slovensko šolo in dokončne ureditve položaja slovenskih šolnikov itd. V naši organizaciji, tako je bilo nadalje rečeno v pozdravnem govoru predstavnika mladih komunistov, delujemo za rešitev teh in drugih problemov, toda istočasno iščemo najširšo možno enotnost z drugimi mladinskimi organizacijami. In enotnih manifestacij ni bilo malo. To so gotovo pozitivna dejstva. Toda želeti je, da se to enotno gibanje še bolj okrepi in razvije. Ta enotnost pa ne sme biti le formalna in se ne sme omejevati le na politična področja, temveč se mora razširiti na vsa področja, na katerih se giblje in deluje mladina. Nikoli ne smemo pozabiti, da je naša skupna bistvena naloga v tem, da delujemo z navdušenjem za uresničitev konkretnih nalog, ki izhajajo iz potrebe po vse večjem zbližanju narodov, ki žive tostran in onstran meje, kar je še posebno koristno za ohranitev miru med narodi. Svoj govor je tov. Uršič zaključil rekoč, da je potrebno sprožiti pravo tekmovanje v pripravi in uresničitvi pobud, ki naj pripomorejo, da postane stvarnost najširše ter plodno sodelovanje med narodi Italije in Jugoslavije ter da je za to v prvi vrsti poklicana mladina, ki živi v obmejnih krajih. In s to željo želijo mladi komunisti največji uspeh kongresu Mladinske iniciative! OBVESTILO UREDNIŠTVA Ostale vesti bomo objavili v prihod-nj i številki. zumela, da je bila ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja edini način za preprečitev, da bi cona 8 prišla pod Jugoslavijo in da bi oj stala, če že ne sestavni del Italije vsaj italijanska, kajti mi ne poveličujemo italijanstva Trsta tako kol desničarske sile, da bi ga potetti Žalili, češ da je nesposoben ohrani ti svoje italijanstvo ob prisotnosti etnične manjšine. Trst Domenica Rossettija, Silvii Benca, Umberta Sabe, Sveva, Sci pia Slataperja, Virgilia Giottijtj, Gannia Stuparicha, središče, ki j\ odsevalo italijansko kulturo na e A ropskem in izvenevropskem področj ju, s kulturo in demokratično strpnostjo, s socialno solidarnostjo mei tržaškimi delavci in priseljenimi de J lovnimi ljudmi, je vedno uresničej val asimilacijo, v «tržačanstvu», Uh liko bolj gotovo kolikor bolj prej stovoljna je bila, med priseljena vseh izvorov, tako grškega, kot sle venskega in nemškega (pomislite h na nekatere priimke: Svevo, katl'\ rega pravi priimek je bil Schmid-j Slataper, Stuparich); in le ko /,| bila kultura in strpnost zamenjeitf z. manganelom in posebnim sodi ščem, se je sožitje spremenilo v rat kol in sumničenje. Kar se nas socialistov tiče, je sad senator Nencioni priznal upravi* nost naših — in zlasti mojih — pi'° testov proti prepustitvi cone B, pia . i I 1 I S c Voli Sv ; ti razkosanju Svobodnega ozemlji proti raznarodovanju obrežnih istf'\ litei skih mest. Očividno se tu meša M\ 17131 cionalistična histerija z narodnost' 31 e s nim čutom in kar se tega tiče, s1 ^or socialisti ne smatrajo za manfvredj °d' ne od drugih. | P73 Tako se je zgodilo, da je mOlpH * . Italija izpiti grenko kupo sramotj in fašističnega poraza! Končno stuj napi izgubili tudi Piran in Koper. Tj stvr je zgovornost dejstev, katerim fil no potreben noben komentar, da Pff prj£ novimo frazo, ki je draga včeraj* nen njemu kilometerskemu govornikd ^ ‘ Z memorandumum o sporazurà ):• ‘ sta Italija in Trst izpila goščo : n-7t dna kupe! ; jA. Tudi poročilo večine odkriva 1,1 kori uveljavljanje sporazumov o zaštn -p manjšin z jugoslovanske strani. *! pres je tako, socialistična stran prt'1, prC(. da je treba brez nadaljnjega uVl. ^ pati! Toda fašistični poziv, naj " *vez delali tudi mi tako, je treba odk*0 $(ra niti in razkrinkati za to kar je: nifestacija nekulture in manjvrà, |0 A > nos ti. ln Dočim je obstajalo v preteklost S()rn slovensko priseljevanje, in v ostj rjcj lem je obstajalo tudi furlansko p* clatc seljevanje — zaradi proizvajalnef c|a razvoja Trsta in iz tega izhajaj* re{jr čega povpraševanja po delovni si‘j ,-eše danes zaledje, ki jo je dobavljat s]Qv ne obstaja več, ker je bilo dejo1' za , sko priključeno Jugoslaviji in ž‘l hovi Trst se ne razvija več; edino ve* n j er ko italijansko mesto, ki je kijih še ; pritoku istrskih beguncev, v za* nan njem desetletju demografsko ust1, Ijeno kot izhaja iz podatkov ljuf, r£lyp skega štetja. ■ J vens Potrebno je dodati, da je v l'il rjtj vem položaju preostala slovenSV « ■’ manjšina spremenila svoje zadr* k,'* nje, dokler ni izgubila sleherni 7 men prisotnost avtonomnih polit* h0c)( nih organizacij, ki danes ne obst\ j, ' jajo več. In tržaški socialisti so ta'* ( ko ponovno prevzeli svojo staj' tradicijo — in to so storili, ker M je drago, da so se zopet pojav'j njep za to primerni pogoji — kot za&j'K vorniki skupnega političnega dà, rij if vanja med delovnimi ljudmi ral*1' v0]j( nega etničnega izvora, ki jih nai!i drij huje isti ideal.» ( Povzeto iz uradnega zapisni^ pe _ ter govornikov, ki so nastopili v sen»1' dne 11. oktobra 1962.) DELO GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO UREDNIŠTVO IN UPRAVA : TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12 KAPELJ ni>(| *3 S teč ^al,