Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'5U. TRGOVSKI UST Časopis asa trgovino, Industrijo im otort. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din,-za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 21. septembra 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 110. Reforma železniških tarif. V zrni slu sklepa ministrskega sveta iz meseca aprila se ima izvršiti s 1. oktobrom na našem celokupnem železniškem omrežju dalekosežna tarifna reforma. Tarifna reforma ima dve glavni karakteristiki. Prva je, da se vicinalne železnice tarifno popolnoma izjednačijo z glavno progo ter da se ukinja dopolnilna taksa, ki se je sedaj računala na lokalnih železnicah. Obenem pa se po-dražuje prevoz blaga na glavnih progah za 2—8% napram dosedanjemu. Po predvojnem in prejšnjem tarifnem sistemu je Obstojala med tarifami glavnih prog in lokalnih železnic bistvena razlika in sicer so bile lokalne železnice znatno dražje in to iz raz-loga, ker niso imele tranzitnega prometa, ki donaša glavnim progam, ki so kcmercijalno dobro - upravljane, nad polovico vseh transportnih dohodkov. S tem ukrepom so pridobile največ one (pokrajine, ki imajo večje .število odnosno znatnejše omrežje vici-nalnih železnic, to je predvsem Vojvodina, potem Hrvaška in šele v tretjem redu pride Slovenija v poštev. V Sloveniji se je sedaj plačevala dopolnilna taksa na sledečih osmih vici-nalnih železnicah: Grobelno—Rogatec, Kranj—Tržič, Ljubljana—Vrhnika, Ljutomer—Gornja ^ Radgona, Poljčane—Konjice— Žreče, Murska Sobota—Hodoš državna meja, Slovenska Bistrica postaja— mesto, Velenje—Dravograd-Meža. Celotno obstoja v naši državi 51 vi-cinalnih železnic in 11 privatnih železnic. Kraji, ki se nahajajo ob naštetih lok alkah, pridejo torej s 1. oktobrom v tarifno mnogo ugodnejši konkurenčni položaj, ker se združijo z os tal mi omrežjem v eno tarifno in gospodarsko enoto. Druga karakteristika tarifne reforme pa je, da se namesto sedanjih dveh znižanih lokalno-tarifnih haremov, ki so obstojali za promet s split-. sko in za šibeniško luko ter za promet z Gružem in Metkovičem in Zeleniko, uvajajo posebne znižane pristaniščne tarife in sicer en barem za sistem normalno-tirnih prog s tarifno pariteto med Sušakom in Splitom, drugi pa za sistem ozkotirnih železnic v Bosni in v Srbiji na Dubrovnik. Najdalekosežnejša pridobitev za gospodarske kroge v Sloveniji in na Hrvaškem je vzpostavitev luške tarife za kvarnerska pristanišča Bakar in Su-šak ter tarifno izjednačenje Splita in Sušaka. Namen 'znižanih pristaniških tarif je, favorizirati izvoz preko domačih luk, dočim se istočasno podražuje izvoz preko suhozemskih obmejnih prehodov. Pristaniščnih tarif je po številu 48. Od njih je 42 izvoznih, 6 pa uvoznih tarif. Veljajo samo za blago, ki se po-šilja v pristanišča za nadaljnji izvoz preko morja odnosno, ki pridejo preko miorja v našo državo. Za tranzitno blago ne veljajo. Bistvena razlika napram prejšnjemu tarifnemu režimu je ta, da pristaniščne tarife ne veljajo za vse vrste blaga v uvoznem in izvoznem prometu, kakor prejšnja harema za Split in Dubrovnik, marveč da so omejene na posamezne vrste blaga in da je med njimi nad polovica sestavljena v obliki takozvanih postajnih ki veljajo samo za gotove relacije, kjer se nahajajo dotična industrijska podjetja. Tudi ne veljajo za blago, ki se pošilja odnosno, ki prispeva za loko-porabo v pristaniščih. Uvozne tarife so omejene na sledeče vrste blaga: 1 1. št. 8 za kamenje in mramor; 1 2. št. 42 za asfaltno rudo in asfaltni kamen; 3. tar. at. 41 za prazne steklenice, ki se vračajo v svrho polnitve; 4. št. 45 za uvoz antracita, črnega premoga in briketov do industrijskih podjetij in postaj, ki so v tarifi imenoma označene; 5. št. za surovo nafto, ki velja samo do postaj Bosanski Brod in Dravograd - Meža in končno 6. tarifa št. 47 za uvoz pirita od pristanišč do postaj Celje in Hrastnik. Pristaniščne tarife so napram splošni tarifi po važnosti posameznih predmetov in njihove vrednosti za 15—45 odstotkov znižane. Za konkretno presojo važnosti teli tarif za našo industrijo navajamo nekoliko primerov, koliko znaša vozarina za 10 ton od Sušaka odnosno Splita do raznih krajev v Sloveniji: Predmet krompir leseno oglje testoni karbid ekstrakti opeka mineralna voda pivo soda premog Cink lepenka papir za pakovanje, tiskarski papir antracit V izvoznih tarifah še niso obsežni vsi tarifno važnejši izvozni predmeti in je sedaj naloga tarifnega odlbora, da dejstvuje na vsestransko izpopolnitev teh izvoznih tarif. Pristaniščne tarife prihajajo' brez dvoma mnogo 'preuranjeno, ker naše luke še niso izgrajene, niti nimajo trgovskega apa- številka pristaniške tarife 9 15b 18b 22 21 25 24 27 30 32 35 41 40 45 Ljubljana Celje Maribor Ruše Pclzeld* Ljubljana Rog. Slatina Ljubljana Hraistnik Trbovlje Celje Ljubljana Ljubljana Ruše Kazdalja do Sušaka km 339 330 397 411 . 347 339 370 339 313 318 330 339 339 411 Vozarina za 30 ton Din 640 1080 970 1220 970 365 1295 1910 915 440 1865 1330 1445 755 rata in zvez, ki so za centralizacijo izvoza iz naše države v njih potrebne.. Zato je treba sedaj pospešeno rešiti ta vprašanja, posebno vprašanje proste cone in javnih skladišč, da bodo interesenti v stanju izkoristiti 'ugodnosti, ki jih jim nudijo pristaniščne tarife. Gibanje cen v veletrgovini. Beograjski »Privredni Preglede priobčuje za mesec avgust t. 1. o gibanju cen v veletrgovini sledeče poročilo: D 5 ^ rt © I tn' ,H 1 _ s| o'« | | c i|s -gi/o-ji 3 ,-1 «?■•§■! s-S ftftSaKS *> J^-aj.S-9 S.S "1 ivi 1 nn 1 nn 1 on mn Inn 100 1801 1490 1377 1381 1420 1447 1535 1610 1466 100 1882 1615 1548 1651 1645 100 1633 1533 1538 1538 1508 163911360 140811244 1380(1188 1708 137111050) 18 nadalje trden. Prihodnje leto se obeta za producente v dobri luči, zlasti če bodo Kubanci izvedli svojo napovedano omejitev v produkciji. Seveda je pa ta omejitev še veliko vprašanje. Trajno ugodno vreme v Evropi je prineslo povsod veliko zboljšanje. Na Francoskem je še preveč suho, in to spet ni dobro. Znani statistik Liclit prisodi Srednji Evropi povprečno srednji pridelek, deloma tudi dober. Teža gomoli se je v zadnjih tednih zelo popravila in prav tako tudi vsebinska količina sladkorja. Na Nemškem na primer je lanska teža in kvaliteta že skoraj dosežena. Zanimivo je stremljenje nemške sladkorne industrije- po zvišanju carinske zaščite od 5 na 10 mark. To stremljenje podpira tudi nemška eksportna trgovina, ki si obeta od zvišane zaščitne carine zvišanje produkcije in s tem tudi dvig ek športa. Znani statistik dr. Gustav Mikusch priobča statistiko o porabi sladkorja v glavnih evropskih deželah; na prvo zaključne številke za leto 1924/25, nato pa cenitev za leto 1925/26. Na podlagi tabele vidimo, da se je letošnji ‘konsum nasproti lanskemu dvignil za ca. 3%. Cenitev 1924/25 1925/26 Nemčija 1397 1425 Češkoslovaška 390 400 Avstrija 176 195 Ogrska 84 90 Poljska 281 295 Francija 931 940 Belgija 194 190 Holandija 222 230 Anglija 1839 1885 Irska 95 100 Španska 201 233 Italija 337________350 Skupaj 6147 6333 POLJAKI IN AMERIKANCI. Naj večja Poljska tovarna porcelana je prišla v denarne težkoče in se je obrnila na ameriški finančni konsorcij Har-riman and Co. s predlogom, da prevzame sanacijo tovarne. Kakor že* vemo, je prevzela Harrimanova skupina na Poljskem nedavno cinkarne tvrdke Giesche v Gornji Šleziji in pa prav tam tudi to- varno porcelana iste tvrdke. Za novo ponudbo ima skupina veliko zanimanja in namerava združiti vse na Poljskem se nahajajoče tovarne porcelana. ZA UKINITEV VSEH IZVOZNIH IN UVOZNIH PREPOVEDI IN OMEJITEV. Sistem izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev izdatno ovira razvoj svetovne trgovine. Gospodarska komisija Zveze narodov je s sodelovanjem mednarodne trgovske zbornice iza izboljšanje položaja izdelala predloge, katere je pred kratkim predložila Zvezi narodov. Po teh predlogih naj se skliče svetovna konferenca, na kateri naj bi se sklenila mednarodna konvencija za odpravo izvoznih in uvoznih omejitev po vzorcu konference, ki se je svoječasno vršila glede carinskih formalnosti. Sklenila naj bi se konvencija, s katero se vse države zavežejo, da v roku 6 mesecev razveljavijo vse prepovedi in omejitve glede uvoza in izvoza, kolikor se ne nanašajo na uvoz monopolov, orožja, muni-cije, zdravju škodljivih preparatov itd. Nadaljue izjeme naj bi bile dupustne samo v izjemnih slučajih, ako gre za izredne razmere ali vitalne interese gospodarskega ali finančnega značaja. V spornih slučajih naj bi končno veljavno odločalo posebno 'mednarodno razsodišče. V mednarodnem svetu se za trdno pričakuje, da bo nameravana svetovna konferenca uspela in izdatno olajšala položaj, ker so si posamezne države v tem oziru že v trgovskih pogodbah medsebojno koncendirale gotove olajšave glede izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev. Trgovina. Meroizkusni urad v Kamniku zopet otvorjen. Gremij trgovcev v Kamniku sporoča svojim članom, da je meroiz-kusni urad v Kamniku zopet otvorjen ter ima redne uradne ure, kot preje, vsaki torek dopoldne. Trgovski stiki Češkoslovaške e Rusijo. Češka Union'banka, češka eskomptna banka in banka Peček so ustanovile delniško družbo z glavnico 3 milijonov čeških kron, ki naj pospešuje češkoslovaške trgovske stike z Rusijo. Indeksne številke. Za mesec avgust je znašala indeksna številka za veletrgovino na Angleškem 161'7 napram 1577 v mesecu juliju t. 1. — V Združenih državah se je indeksna številka za veletrgovino prvi teden meseca septembra t. 1. znižala od 148‘1 na 147'6 točk. Angleška veletrgovina. Niti svetovne trgovine se stekajo v Anglijo, ki ima vzorno organizirano veletrgovino. Stiki med posameznimi veletrgovinami so le iahli, tem vzomeje pa je izvedena organizacija v okviru posameznih podjetij. Tudi v Angliji se bije konkurenčni boj med industrijo in veletrgovino za krog odjemalcev. Posebno oster je boj za to, ali bo industrija spravljala svoje produkte v promet potom veletrgovine ali LISTEK. ODREDBE 0 DRŽAVNIH NABAVAH PO ZAKONU 0 DRŽAVNEM RAČUNOVODSTVU 0 NJIHOVEM IZVAJANJU V PRAKSI. (Referat tajnika Centrale industrijskih korporacij g. dr. Cvetka Gregoriča na IV. gospodarskem kongresu v Beogradu.) (Nadaljevanje.) Ob tej priliki moramo omeniti še nekaj besed o državnih gospodarskih podjetjih. Ta podjetja spadajo glede nabavljanja potrebščin in prodaje svojih proizvodov, kakor tudi glede finansiranja in budžetiranja pod zakon o državnem računovodstvu. Ta okolnost ovira in onemogočava ra-cijonelno delo omenjenih podjetij, znači pa tudi znatno otežavanje za gospodarska podjetja, ki so ž njimi v poslovni zvezi. Vlada in Skupščina se postavljata na stališče, da se naj državna podjetja de-etatizirajo. Kdaj in na kak način se bo to izvedlo, še ni jasno, a ono, kar se more in kar je neobhodno potrebno, je to, da se državna pridobitna podjetja izvzamejo iz določil zakona o državnem računovodstvu in da se upravljajo po fco-mercijalnih načelih. Po teh splošnih pripomnjah preidemo na detajlno obravnavo glavnih pritožb gospodarskih krogov glede posameznih določil zakona ih pravilnika in njihove praktične uporabe. Razpis licitacije — dobavni pogoji. Često se dogaja, da se v pogojih proti veljavnim predpisom predmeti ne označujejo zadosti točno, tako da se morejo ponuditi v najrazličnejši izdelavi. Ker pri odločbah o licitacijah, kakor znano, ni nikdar merodajna izdelava in kakovost, ampak vedno le ponujena cena, povzroča pomanjkljivo ozmakovanje predmetov v razipisu licitacije škodo državi, a ponudnikom se povzročajo brezplodno delo in nepotrebni stroški. Dogaja se tudi to, da se v razpisu licitacije, označuje predmet dobave povsem lakonično: »razne kemikalije«, »različen ma-terijak. V nekem slučaju se je dokazalo, da se je taka licitacija nanašala samo na železniške karte in brzojavne trakove. Zakaj se v razpisih licitacij na ta način prikrivajo predmeti, na katere se licitacija nanaša? Odločno moramo zahtevati, da se v razpisih licitacij točno navedejo predmeti, kateri naj se ponudijo in da se v pogojih navedejo vsi potrebni podatki, kakor to zakon in pravilnik izrecno predpisujeta, da je ponudniku mogoče, da točno in brezdvomno ve, kaj naj ponudi. Dalje se dogajajo slučaji, da interesenti po objavi ve« časa ne morejo dobiti pogojev z izgovorom, da pogoji še niso končno vel ja vmo določeni, da načrti še niso gotovi, da se prepisujejo iitd., zavlačujejo se izročitev pogojev in načrtov do kratkega časa pred’ licitacijo samo. S takim poslovanjem se mora enkrat prenehati. V pogoje licitacije se vstavlja večkrat določba, da se dobavitelj odreka zahte- vi po naknadnem zvišanju cene. To je jako težak pogoj, posebno v povojnih, nestalnih prilikah in z ozirom na to, da izdajanje naročila ali naročilo za pričetek delo pogosto zelo zavlačuje baš po krivdi državnih oblastev samih. Možnost povišanja cene je dopustna po čl. 84. zakona, ki točno ureja cel postopek v takih slučajih. Vstavljanje takega določila v pogoje se mora preprečiti, ravno tako tudi 'vstavljanje določila, da se morajo vsi morebitni spori obravnavati pred rednim sodiščem. Klavzula te vsebine je v nasprotju s členom 99. b zakona, po katerih sme v sporih glede kakovosti izročenih nabav, glede solidnosti izvršenih del itd. nezadovoljni del zahtevati izvedeniško komisijo strokovnjakov. Odločba te komisije je obvezna za oba pogodnika. Vsled počasnega poslovanja naših sodišč se gospodarskim krogom ne sme kratiti z zakonom zajamčenih možnosti hitrejšega reševanja morebitnih sporov. Pripomniti moramo, da je potrebno, da se pismeni pogoji licitacije in načrti napravijo vedno v zadostnem številu izvodov (kar se često ne dogaja), da jih morejo vsi interesenti dobiti brez ovir. Koki za vlaganje ponudb in roki za izročitev. Licitacije se morajo po določilu zakona objaviti v »Službenih Novinah trideset dni preje. V nujnih izrednih slučajih se more rok skrajšati na 15 dni. Ti roki so v mnogih slučajih veliko prekratki. Pri stavbenih in konstruktivnih delih, pri dobavi strojev, aparatov itd. je treba rok za vlaganje ponudb določiti po naravi posla tako, da zadostuje za projektiranje in kalkulacijo ponudene nabave. Obseg posla mora biti znan tehničnemu osobju, koje napravo razpisuje. Ni eno in isto delo, ako se naj ponudi navaden mate-rijal s stalnimi tržnimi cenami, ali pa kaka naprava, ki obstoji iz več stotin delov in ki vsled tega potrebuje daljšega inženjerskega in projekcijskega dela. Pri takih ponudbah je pogosto potrebno, da na njej sodeluje nekaj specialnih tvrdk, da se more s tehničnimi preračuni najprej ugotoviti, koji način, koja izdelava in koje dimenzije bi bile najprimernejše za tako, pogosto jako komplicirano napravo. Taki tehnični razpisi se torej ne morejo obravnavati na isti način, kakor razpisi za navaden materijah Pa tudi v potom direktnih poslovnih stikov z’ de-tajlisti. Boj se vrši za kulisami in angleška javnost je napram prestižnim prizadevanjem obeh vodilnih gospodarskih panog skoro indiferentna. Nobenemu ne pade na um, da bi nalagal trgovini v splošnem ali specijelno veletrgovini odgovornost za razmeroma še vedno visoke cene. Industrija pa tudi detajlna trgovina se združujeta v razne koncerne, kljub temu pa ne izločuje veletrgovine. To velja posebno za koncerne tekstilne stroke. Tekstilna veletrgovina ima v angleškem gospodarskem življenju važno vlogo, za katero se bori z vsemi sredstvi. Tekstilna veletrgovina je združena v skupno organizacijo, ki obstoji za celo Anglijo. Člani te organizacije stavijo svojim dobaviteljem pogoj, da so v poslovnih stikih ali izključno z veletrgovino, ali pa izključno z detajlisti. Čim se dobavitelj odloči za poslovno zvezo z detajlisti, izgubi med svojimi odjemalci vse veletrgovine. Ako pa se odloči za veletrgovino, podpiše obvezo, da bo prodajal svoje izdelke izključno veletrgovini. Te prakse se drži angleška veletrgovina tudi glede inozemskih dobaviteljev. Večina tovarnarjev se odloči za veletrgovino, ki jim more glede obsega naročil, glede točnega odplačevanja faktur nuditi večje garancije. Vrhu tega ima veletrgovina možnost, da na učinkovit način povzdigne konzum marsikaterega predmeta, ker ima za to na razpolago potreben aparat. Sodelovanje veletrgovine z industrijo se kaže tudi v skupnih organizacijah podjetij, ki se bavijo z izdelavo in razpečavanjem enih in istih predmetov, n. pr. raznega orodja itd. Glavna naloga teh skupnih organizacij je, da preprečijo prepogoste razstave in sejme. Zato se razstave in sej-movi vrše v Angliji le poredko in še to le v največjih krajih. Trgovski stiki med Italijo in Rumu-nijo. Rumunsko poslaništvo je poslalo Mussoliniju noto, v kateri izjavlja, da že- li rumunska vlada vpcstaviti najtesnejše trgovske stike z Italijo. Radi tega bo Rumunija v kratkem predlagala italijanski vladi, da se pričnejo pogajanja za sklenitev italijansko-rumunske trgovinske pogodbe. Revizija pogodb med Češkoslovaško in Madžarsko. Nekaj dni že delujejo podkomisije za revizijo pogodb med Češkoslovaško in Ogrsko. Dosedaj je do-'Sežen sporazum glede obmejnega prometa. Uvoz poljedelskih strojev v Rusijo. — Leta 1923/24 je znašal uvoz poljedelskih strojev v Rusijo 4.78 milijona rubljev, teta 1924/25 se je uvoz zvišal na 22.32 milijona rubljev in leta 1925/26 na 26.07 milijona rubljev. Ta porast uvoza ni ‘samo znamenje, da se intenzificira poljedelstvo na Ruskem, ampak je tudi dober dokaz za to, da se je zaupanje in kredit sovjetske Rusije v inozemstvu znatno povečaL V zadnjih dveh letih je uvažala Rusija poljedelske stroje v drugih slučajih, posebno ako gre za večje količine, mora oni, ki ima namen udeležiti se licitacije, proučiti prilike na svetovnih tržiščih, ugotoviti, ali bo mogel dobiti surovine, pod .kakimi pogoji bi mogel dobiti bazo za solidno kalkulacijo svoje ponudbe. A za vse to je rok 30 dni ali 15 dni pogosto veliko prekratek. Na žalost moramo ugotoviti, da se državna ob-«, lastva ne drže niti navedenih, v zakonu določenih rokov za objavo licitacije. Ravnotako so roki za izročitev mate-rijala in izvršitev dela, pogojeni od strani -države, često tako zelo kratki, da je nemogoče materijal izročiti, ako ga dotični producent nima vsaj deloma že v zalogi. Roki so pogosto tehnično popolnoma neutemeljeni in dokazujejo, da se pri razpisih postopa izključno birokratično. — Kratki roki objave licitacije in kratki roki za izročitev onemogočavajo zelo pogosto našim domačim producentom, pa tudi največjim industrijam, da se ne udeležujejo licitacije. Vsled tega se na široko odpirajo vrata inozemskim podjetjem. S tem se prav priprosto izigrava načelo, da se morajo državne potrebščine v prvi vrsti nabavljati v domači državi. Naši domači producenti niso v položaju, da imajo na zalogi surovine, ker imajo razne težave z njihovo nabavo in nimajo na razpolago take kapitale, kakor inozemska veleindustrija. (Dalje sledi.) splošnem proti sedemesečnemu kreditu. Sejalnice so se kupovale proti plačilu ob žetvi. Stroji za mlekarstvo proti 15me-sečnemu plačilu. Uvoz strojev zadnjih treh let je narastel na 53,209.000 rubljev, od katerih pripade 23,570.000 rubljev (44%) na Ameriko, 12,401.000 rubljev (23%) na Nemčijo in 42141.000 rubljev (7.96%) nea Češkoslovaško. Začasni trgovinski dogovor med Italijo in Grško podpisan. Med Italijo in Grško se je podpisal začasni trgovinski dogovor. V kolikor se tiče izvoza, uvoza in prevoza, sloni dogovor na klavzuli največjih ugodnosti. Zaključek sejma v Nižnjem Novgorodu, Znano je, da je ta sejem med največjimi na svetu. Letošnji sejem je trajal mesec dni in so ga zaključili 16. septembra. Premet je znašal j132,888.000 rubljev proti 142,418.000 rubljem v lanskem letu. 1 rubelj = ca 30 dinarjev. Na sejem so poslali po vodi in po železnici okoli 39.000 ten blaga. Udeležilo se je sejma 2496 veletvrdk, med njimi 414 državnih, 578 zadružnih, 1080 zasebnih, 401 inozemska in 23 mešanih tvrdk. Na koncu sejma so priredili perzijski trgovci sejmski upravi in vladnim organom na čast slovesen banket. Češkoslovaški ekspert lesa. Za konec leta pričakujejo na Češkoslovaškem pomnožen eksport lesa, ker so se cene lesa na Češkem in Moravskem sedaj bolj prilagodile /cenam 'glavnih odjemalcev in je postal položaj na zunanjem prodajnem trgu boljši. Dviga se eksport na Angleško in na Holandsko, potreba Ogrske po lesu daje slovaškim producentom glede cene in množine ugodne prodajne možnosti. Kakor lani, pričakujejo tudi letos, da bodo Nemci v drugi polovici leta več lesa pokupili kot v prvi. To se kaže že v statistikah za junij in julij; julijev import je bil po množini in po vrednosti trikrat tako velik kot v juniju. Ameriška plačivna bilanca in potovanja Amerikancev. Zveza narodov je izdala spomenico o plačivnih bilancah in bilancah zunanje trgovine v letih 1910 do 1926. Tu beremo zanimive podatke o obremenitvi ameriške plačivne bilance vsled potovanja ameriških državljanov po inozemstvu; leta 1922 so izdali potujoči amerikauci 300 milijonov dolarjev, 1. 1923 že 400, 1. 1924 pa 500 milijonov. Kakor vidimo plačajo Evropejcem velik in vedno naraščajoč del njih ameriških plačivnih obveznosti Ameri-kanci sami. Oglejte st bogato zaloga nogavlo In rokaalt za dame, gospode In otroke, vezenine, naSivkov in čipk ter drugega modnega In toaletnega blaga, potrebMIn za il-vlije, krojače In čevljarja na veliko in malo po najnlljl dnevni coni pri: JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Preiernevega spomenika, ob vodi levo. Industrija. Produkcija nafte v Ruinuniji. — Leta 1925 je znašala produkcija nafte 2.3 milijona ton napram 1.8 milijona ton v letu 1924. V rafinerijah se je predelalo 92.8 te količine in sicer se je proizvodilo 498.000 ton bencina, 213.000 ton mineralnega olja, 365.000 ton gorivega olja ter nad 1 milijon ton drugih produktov. Redukcije v avstrijski tekstilni industriji. Ker se razmere v avstrijski tekstilni industriji ne zboljšavajo in je pričakovati prej poostritve kot omiljenja krize, se tudi v zadnjem času redukcije po obratih nadaljujejo. Bombažne predilnice obratujejo samo s 50 odstotkov svoje kapacitete. Največje težave avstrijski tekstilni industriji povzroča češkoslovaška konkurenca zlasti v Rumuniji in Jugoslaviji. Pogodba o železarskem kartelu še ni podpisana. Pogodba o karteliranju že« lezarske industrije, za katero so se pogajanja med Nemčijo, Francijo, Belgijo in Luksemburško že pred meseci zaklju-vedno ni podpisana. Francija, Nemčija in Luksemburška so se že sporazumele, a Belgija je v zadnjem tre-notku odrekla podpis. Belgiji se je ponudilo produkcijo 265.000 ton, zahteva pa 290.000 ton. Ker belgijski zastopniki niso imeli pooblastila za kompromisna pogajanja, se je razprava, ki se je-te dni vršila v Parizu, odgodila na nedoločen čas. Ogrska strojna industrija. — Bo pravkar sestavljeni statistiki dela. ogrska strojna industrija s 60odstotno kapaciteto in napravi na leto za 250 milijonov zlatih kron blaga. Če bi se posrečila odstranitev obstoječih eksportnili težkoč, bi se produkcija strojnih tovarn lahko zvišala in bi se ob polnem izkoriščanju kapacitete dvignila vrednost izdelkov za 140 milijonov zlatih kron, skupaj torej Po podpisu pogodbe so bili vsi navzoči slikani, potem pa je sledila prijateljska zakuska. Pogodba med Jugoslavijo in Poljsko velja tri leta. Obe državi se obvezujeta, da-.se bosta posvetovali o skupnih političnih vprašanjih tpr , izmenjali misli za primer mednarodnih težav. Pogodba pomeni ojačenje Male antante in novo dobo v jugoslovenskem-poljskein bratstvu. Odnošajj med našo. državo in Madžarsko. — Madžarski, zunanji minister Ludvik Valko se je že povrnil iz Ženeve v Budimpešto ter je zopet prevzel svoje posle. Kakor pišejo madžarski listi, se je med njim in našim zunanjim ministrom dr. Nlnčičem dosegel začasen sporazum glede vseh nerešenih vprašanj med Jugoslavijo in Madžarsko. Borza dela v Mariboru. Od 12. do 18. septembra je pri borzi dela iskalo dela 77 moških in 91 ženskih, skupaj 181 oseb; 49 moškim in 61 ženskim, t. j. 110 osebam se je delo ponudilo, 46 moških in 51 ženskih, t. j. 97 oseb je dobilo delo, odpadlo jih je 42 moških in 26 ženskih, skupaj 68 oseb, odpotovalo jih je pa 21 oseb, in sicer 18 moških in pa 8 žensk. — Od 1. januarja do 18. septembra pa [je dela iskalo 5120 oseb, 5239 osebam je bilo delo ponujeno, 2322 oseb je dobilo delo, 2930 oseb je odpadlo in 556 oseb je odpotovalo. Delo dobijo pri borzi dela v Mariboru: 2 sodarja, 1 klobučar, 1 čevljar, 3 tesarji, 1 soboslikar (stalno mesto), 5 ključavničarjev in 6 pomožnih delavcev. Slaba hmeljska letina v Vojvodini. Iz Petrovca v Bački, ki je središče baškega hmeljarstva, poročajo: vreme se še vedno ni izboljšalo. Noči so hladne in meglene. Širi se peronospora. Hmeljska rastlina je hržljava. Po izjavah hmeljarjev bo znašal letošnji pridelek komaj H lanskega pridelka. V predprodaji se plačuje 1 kg po 70 Din. Hmelj. Zveza nemškega hmeljarstva v Niirnbergu je izdala cenitev hmeljsk^-ga pridelka za 1. september. Cenitev jo sledeča (v meterskih stotih): Nemčija 90.500, Češkoslovaška 181.000, Francija 80.000, Jugoslavija 60.000, Belgija 38.000, Poljska 40.000, Rusija 15.000, Anglija 300.000, Amerika 250.000, Avstralija in Nova Zelandija 20.000, druge žežele 5000, svetovni pridelek ca 1,080.000 stotov. Ogromne plasti železne rude v Rusiji. Moskovski listi poročajo, da so ruski v.nnnsiveniKi zeznavnaj slutili, da se v— vsem okrožju Kurska, in šicer v tli-' kotniku Orel—Veronoš—Harkov, morajo nahajati v zemlji ogromne plasti železne rude, ki motijo ...-/metno iglo. Dva nemška lista v Parizu. V Parizu sta sedaj pričela izhajati v nemškem Jeziku dva 4ista: tednik »Pariser deutsche Zeitung«, ki ga vodi Ferdinand Gillot, in je pravzaprav nadaljevanje predvojnega lista »Pariser Zeitung«, ter »Neue Pariser Zeitung«, ki se tiska v Strasbourgu. Koliko potrošijo Amerika Jtci vsako leto v Evropi? _ v neki spomenici, ki je v sedanjem zasedanju došla Zvezi narodov, se ocenjuje obremenitev ameriške plačilne bilance z izdatki turistov v Evropi za 1. 1922 s 300, za 1. 1923 s 400 in za leto 1924 s 500 milijoni dolarjev. Iz tega bi se dalo sklepati, da plača Evropa vsako leto jako izdaten del svojih obveznosti v Ameriki z dajatvami ameriškim turistom. Po svetu. »Bohemia« poroča, da je češkoslovaška trgovska zbornica na Dunaju predlagala ustanovitev češkoslovaških carinskih ekspozitur v Avstriji in avstrijskih carinskih ekspozitur v Češkoslovaški ter da je ta predlog našel na obeh straneh veliko razumevanja. — Poljski finančni minister hoče zvišati železniške tarife za 10 do 20 odstotkov, če bo njegov predlog sprejet, bodo stopile nove tarife s 1. oktobrom v veljavo. —■ Prusija bo najela v Ameriki posojilo v- znesku 20 milijonov dolarjev. Porabili ga bodo v državnih pristaniških posestvih in v električnih obratih. — Sovjetska vlada je potrdila pravila mešane sovjetsko-ruske in nemške akcijske stavbne družbe in pa načrt koncesijske pogodbe s to 'Uren 4 TRGOVSKI LIST, 21. septembra 1926. ot~winr iim n n t wmi av i i—rn i— i nm iimitiii i—• i nrmuK ►*». Štev. 110. KiaKr-IMIkuM^ .'KKMMt Veletrgovina kolonifalne in špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mietih dišav In rudninske vode. ToCna ln solidna postrežba 1 Zahtevajte cenike družbo. — Iz Milana poročajo, da se snuje med velikimi italijanskimi koncerni umetne svile in med merodajnimi tovarnami raznih drugih dežel mednarodni kartel umetne svile. — Letošnji pridelek na Poljskem bo znašal 90.2% lanskega in bo zato tudi eksport manjši. Na drugem mestu smo o tem že poročali. — Češka Union-banka, Češka Eskompt-na banka in banka Peček so z začasnim kapitalom treh milijonov Kč ustanovile akcijsko družbo, koje izključni namen je pospeševanje trgovine z Rusijo. Na čelu nove družbe bo funkcionar, ki ruske razmere temeljito pozna. — Češkoslovaške opekarne so intervenirale pri finančnem ministrstvu za znižanje davkov in je minister obljubil, da bo prošnjo upošteval. Položaj opekarske industrije je tam izredno slab, deloma vsled neugodne stavbne konjunkture, deloma vsled slabega poletja. Samo v okolici Prage znaša zguba 15 do 20%, to je okoli 20 milijonov kosov opeke. — Poljske in češkoslovaške državne ter avstrijske zvezne železnice so dovolile za transport poljskega premoga in briketov posebno znižano voznino, prav tako tudi češkoslovaške železnice za petrolej, parafin itd., če je namenjen v carinsko inozemstvo. — Češka hipotečna banka je vpeljala kot novo vrsto delovanja dovoljevanje kreditov v stavbne svrhe. Krediti so namenjeni za stavbo novih hiš. — V prvih sedmih letih tekočega leta so prodali Danci ?.a 992 milijonov kron blaga, kupili so ga pa za 909 milijonov kron; aktivnost zunanje trgovine znaša torej 83 milijonov danskih kron. — V gospodarskem letu 1925/26, ki se je končalo z 31. marcem, se je znižal angleški narodni- dolg za 23,410.000 funtov, angleški notranji dolg znaša sedaj 6.580,000.000 funtov, zunanji 1.111,000.000 funtov, skupaj 7.691,000.000 funtov. — Ta teden pričakujejo zaključka v pogajanjih o 'ustanovitvi češkoslovaškega sladkornega kartela. — V renski industriji rjavega premoga so se zedinili tako, da se bo plača na uro zvišala za 4%. Ureditev delovnega Pasa so podaljšali do konca septembra 1927, sicer pa velja dogovor do konca maja 1927. — Na Poljskem so ustanovili sindikat cinka, ki se »je jxt po kratkem obstoju razdražil. Sedaj so se dogovori o novi ustanovitvi spet ra čeli in pravijo, da bodo v najkrajšem času uspešno končani. — Na Češkoslovaškem nameravajo ustanoviti poštno hranilnico in zbirajo sedaj tozadevni material. — Pred par dnevi je Ogrska narodna banka znižala oficielno obrestno mero od 7 na 6%. Za njo so prišli tudi drugi denarni zavodi in zmanjšujejo obrestno mero tako vlagateljem kot de-bitorjem. (Redukcija obrestne mere za debiterje je važna zlasti na deželi, kjer znašajo obresti še zmeraj 16 do 18%. Od sukcesivnega znižanja obrestne mere upajo na zboljšanje položaja v industriji in trgovini, ki s sedanjim dragim kreditom ne moreta delati/ — Francija bo najela tobačno posojilo v znesku treh do pet milijard frankov. Obresti bodo fiksne, 6%; če bo pa tobačni monopol dosti nesel, bodo dali posebno dividendo. Ljubljanska borza. Dne 20. septembra 1920. Vrednote. Invest. pos., den. 72, bi. 74; loter. drž. renta, den. 304; zast. listi Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celj. posojilnica, den. 193, bi. 194, za ki j. 194; Ljubi,j. kred. banka, ilen. 165, bi. 170; Merk. banka, Kočevje, den. 90; Prvn hrv. štedionica, Zagreb, den. 865, "bi. 868; Slav. banka, Zagreb, den. 30; Kred. zavod, Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne, 'den. 112, bi. 115; Združ. papiraice, den.’ 105; Stavbna družba, den. 55, bi. 65; šešir, den. 103. Blago. Les: Deske — smreka, jelka, 18 mm, 4 m, od 16 cm napr., monte, skoro paralelne, fco meja, 4 vag., den. 500, bi. 510, zaklj. 500; trami merkantilni, od 4/5-—-9/11, od 4—12 m, fco meja, 1 vag., den. 250, bi. 270, zaklj. 250; bukove meterske zdrave ce-panice, brez okroglic, fco vag. nam. post. v liački, 3 vag., den. 26, bi. 26, zaklj. 26; bukove letve in remeljni, la (brez grč), 38/38 od 0.50 napr. in 50/50, 60/60, 70/70, 80/80 od 0.80 m napr., fco meja, 1 vag., den. 750, bi. 800, zaklj. 750. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco nakl. post, bi. 260; pšenica domača nova, fco nakl. post., bi. 285; koruza, fco vag. nakl. post., bi. 165; rž domača, fco nakl. post., bi. 210; oves novi, fco nakl. post., bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. post., bi. 170; krompir rani, fco vag. slov. post., bi. 95; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post., bi. 100. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani, dne 18. septembra 1926. Kilogram govejega mesa 15—19, jezika 18—19, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19, ledic 15 19, možganov 18—19, loja 10—12.50, telečjega mesa 17—20, jeter 25, pljuč 20, prašičjega mesa 19—22.50, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine 18—20, masti 25, §imk'e 35, prekajenega mesa 30—32- prekajene glave. 10, jezika 35, koštrunovega mesa 13 do 14, jagnjetine 20, konjskega mesa 6 do 8, krakovskih klobas 45, debrecinskih 45, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 30, tlačenk 30, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30, piščanec majhen 15—18, večji 20—25, kokoš 25—35, petelin 25 do 30, raca 25, domač zajec manjši 10 do 15,-večji 1 —40, kilogram karpa 25—30, linja 25, ščuke 25, postrvi 55—60, klina 15—20, mrene 25, pečenke 15, liter mleka 3, kilogram surovega masla 40, čajnega masla 55, masla 45, sirčka 9 do 10, par jajc 203, liter starega vina 18 do 20, novega 14—16, čaša piva 3.25, vrček 4.50—4,75, steklenica piva 5.25—5.75, kilogram belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, kilogram jabolk 2—8, hrušk 2.50 do 10, ena limona —.75—1, kilogram rožičev 15, orehov 12, luščenih orehov 34, češpelj 2—4, suhih češpelj 10, kilogram grozdja 8—12, breskev 6—12, kilogram kave 48—76, pražene 56.100, kristalnega belega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 22, riža 8 do 12, liter namiznega olja 20, jedilnega olja 18, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50, kg soli morske 3.50, kamene 4.25, celega popra 52, mletega popra 54, paprike 111. vrste 28, sladke paprike po kakovosti 56, liter petroleja 7, kilogram testenin 10—12, pralnega luga 3.75, čaja 75, kg moke štev. >0« je 5.50 do 6, štev. »1« je 5—5.50, štev. »2« je 4 do 4.50, štev. »3« je 3.75, štev. »5« je 3.75—4, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenčka 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 4—5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8—9, ržene moke 5, q pšenice 310—320, rži 335—360, ječmena 225 do 240, ovsa 210—250, koruze 220—230, ajde 320—350, fižola ribničana 350, pre-peličarja 320, graha 430—500, leče 600, q premoga 43.50, kubični meter trdih drv 150, mehkih 75, q sladkega sena 100, pol sladkega sena 80, kislega sena 75, slame 50, kg glavnate solate 2—5, ajse-riee 3—5, endivije 3—5, zgodnega zelja I—1.50, rdečega zelja 2—3, kislega zelja 3.50, ohrovta 1—1.50, karfijol 12—16, kolerab 3, kolerab podzemljic 1, kg špinače 4—5, paradižnikov 3—4, kumar 1.50—2, kumaric za vkisavanje 15—18, buč 1.50—2, graha v stročju 7, fižola v stročju 3 do 5, luščenega 3, čebule 2, česna 5—7, krompirja 1.25—1.50, repe 1, kisle repe 3, korenje 1—3, peteršilja 3, zelenjave za juho 3, kilogram zelene paprike 20—25. Mariborski trg dne 18. sopt. 1926. — Kmetje so pripeljali 17 s čebulo, zeljnatimi glavami in zelenjavo, 18 s krompirjem in 24 s sadjem, slaninarji pa 34 s svinjskim mesom naloženih vok na trg. Čeravno so v zadnjem tednu cene živini padle, kljub temu so slaninarji vzdržali pri svojih cenah. Domači mesarji so v cenah popustili, tako da so nekateri prodajali govedino celo po 8 do 9 Din, pa tudi pri mesnih izdelkih so cene šle precej nazaj. — Perutnina in druge domače živali. Bilo jih je okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 25, kokešem 30 do 50, racam, gosem in puranom, mladim 30 do 50, starim 50 do 100 Din, domačim zajcem 5 do -25, Srebrnjakom 35 do 40, Angora-zajcein 40 do 100, domačim golobom 15 do 35, grlicam 30, kanarčkom 40 do 100 Din, merskim prašičkom 8 do 12.50 ‘ dinarjev komad. Perutnine se je prodalo precej. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir 5 do 6 Din mernik (7.5 kg), oziroma 1 do 1.75 Din kg. — Krompir postaja vedno dražji. — Solata in špinača 0.50 do 1 Din kupček, glavnata solata 0.50 do 2, zeljnate glave 1 do 3 Din, ohrovt 0.50 do 2 Din, kumar-ce 0.25 do 2, paprika 0.25 do 1 Din komad. Kislo-zelje 2 do 2.50 Din, paradižniki 2 do 3 Din kg. — Mlečni izdelki: mleko 2 do 3.50, smetana 12 do 14 Din liter, sirček 1 do 8 Din hlebček, maslo 40 do 45, kuhano 44 do 46, čajno 50 do 55 Din kg, sir 25 do 40 Din kg. — Sadje: jabolka in hruške 2 do 5 Din, češplje 2 do 5 Din kg, oziroma 8 do 11 komadov za 25 par, breskve 8 do 16, grozdje 10 do 14 Din kg, melone 15 do 25 Din komad, borovnice so ponehale — 3 do 4 Din, brusnice 4 do 5 Din liter. — Cvetlice, katere se prinašajo v veliki obilici na trg, se predajajo zelo poceni, 0.20 do 4 Din, z lonci vred pa 10 do 50 Din komad. — Lončena in lesena roba 0.50 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5, leseni vozovi 1500 do 2500 dinarjev komad, koruzna slama 25 do 30 dinarjev vreča! — Sena in slama. V sre- do 15. septembra je bilo 12 voz sena, 4 vozovi otave, v soboto 18. septembra pa 18 voz sena, 3 vozovi otave in 5 voz slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 92.50, otavi 70 do 80, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg. — Kljub velikemu dovozu ni upati, da bodo cene senu in slami padle. Cene umetne svile. Do junija 1926 je bila belgijska umetna svila najcenejša. V juliju je zavzela njeno mesto češkoslovaška svila. Vštevši vse davke, je noti rala umetna svila v juliju (v dolarjih): Češkoslovaška 100, Belgija 106, Italija 10S, Avstrija 129, Holandska 133, Francija 137, Nemčija 145, Švica 145, Anglija 200. Angleška umetna svila je torej najdražja. Dunajska borza za kmetijske produkte (17. t. m.). Spričo čvrstejše tendence ameriških in madžarskih borz je postalo razpoloženje za nakupovanje na Dunaju prijaznejše. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg ab Dunaj v šilingih: pšenica : domača 37.50 do 38.50, potiska (79—80 kg) 42 do 43; rž : 27 do 28.50; ječmen: domači I. 34 do 38, slovaški 34 do 39; turščica: 24.50 do 25.50; oves: domači 23.75 do 24.50; moka >0« (v trgovini na debelo): domača 72 do 75, madžarska 68 do 73, jugoslovanska 67 do 71. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstropje. ' Veletrgovina [j v r J v Ljubljani priporoča Špecerij sko blago raoiovntno žganje moko In deielne pridelke roanovrstno rudninsko vodo T.Mtii n praSama »a kavo ln mlin za dl- | ■ električnim obratom. Edino Šivalni stroji ln najboljši kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le JOS. PETELINCA Nnjntzje Gritasrter Tudl cenel n° °^ro^e * Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. — Večletna Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica TELEFON ŠT. 552 TISKARNA MERKUR TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D« LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, štatute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d. TELEFON ŠT. 552 Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovako-industrij.ko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja in tiekarja: A. SEVER, Ljubljana.