DRUŽBA PRIHODNOSTI BO ALI KOMUNIZEM ALI BARBARST\O. KARL MARX iTEVILKA1/i18-20 LETNiK XXII LJUBLJ4NA, 14. MAJA 1973 CENA 1 DINAR Jaz se zavedam, vi pa mi morate verjeti na besedo, da svet počasi postaja naš, mi. postajamo dmžba in oblast. Zato moramo nemudoma prenehati zapravljati moči v nesmiselni borbi proti obstoječemu sistemu. Zdaj je to naš sistem. S starimi se torej ne bomo več borili, z njinii mi nimamo kaj obraču-navati, vse to bo naiedila narava. Postaviti se je treba na nova izhodišča. Če hočemo biti vitalna družba z živo oblastjo, moramo pričeti obračunavati med sabo. Biti moramo ostri drug drugemu, ostri, pravični in pošteni - kakor do drugih, tako tudi do sebe. Naš um mora biti agresiven, intelektualno ofenzivni moramo biti in vitalni, četudi le na videz. Naša ofenziva intelektualne agresije mora biti pričujoča na vsakem koraku: le tako bomo izmed nas zbezali na svetlo potencialne škodljivce, latentne podgane, fašistoidne dečke, ki se radi igrajo s pištolo. Naša igra pa mora biti tako visoka, da vanjo fantje s pištolo ne bojo imeli vpogleda. Vladati mora pamet, fante s pištolo na verigo! Cemu divjam? Bil sem na pesniškem večeru Milana Dekleva. Lep umetniški večer. Ce bi funkcioniral kot zabava. Ampak ni funkcioniral kot zabava, marveč kot ideologija. Rekel sem, da moramo biti vsi skupaj strogi, Dekleva bo to dobro razumel, saj končno sva na istem. Na tem večeru sem namreč spoznal, da mi je del zelo plemenitih mladeničev pobegnil v defenzivo, kar je za oko brez dvoma prijetneje, je pa slabo, vem, da mi verjameš. Ideologija defenzive je močna ideologjja samo znotraj sebe. Ta usklajenost pa brez dvoma vleče. Tako utegne ideologija defenzive premamiti širše plasti. Jaz pa kar čutim tu med nami razne surove dečke,' ki bodo znali atmosfero pretirane ljubezni-vosti še kako hitro obrniti sebi v prid. Kaj pa je končno enemu surovemu dečku zgrabiti za gorjačo in zagaziti v gredico s cvetjem! Res, izbezajmo jih na svetlo, doklcr jim nc pride gorjača v roke. Na tak način je namreč škodljiv fatalizem in vnaprejšnja kapitulacija na celi črti. Kot me je zabolelo, ko sem pred dnevi zvedel, da neko dekle, ki ga imam zelo rad, mirno govori o tem, da bo živelo tako ali tako samo še nekaj let in da jc zato treba zdaj potegniti iz življenja kar se le da . .. To je narobe. V takem afektu zna delati človek usodne napakc. Cez nekaj let se namreč izkaže, da življenja vendarle še ni konec. Potem bo to dekle spodaj, doli, doli na tleh bo, sledu lepote ne bo ostalo na tem dekletu, v njem pa še manj - in jaz ga ne bom imel nič vcč rad. MARKO ŠVABIC SKUPŠČINA FAKULTETE ZA POLITIČNE VEDE V ZAGRE-BU Študentom zagrebške fakultete za politične vede je bilo sojeno izločiti iz politične tekme Zorana Malenico, sedanjega predsednika univerzitet-nega odbora ZŠ v Zagrebu. Sojeno že, ne pa usojeno. S tem se je odkril nov spopad na zagrebški univerzi, doslej pa je obstajal le v obtožbah, napadih, diskvalifikacijah, politič-nem izigravanju in tako naprej. Po obnovitvi študentske organizacije pred enim letom so prišli na površje trije ljudje s te fakultete: Antun Jantolj kot univeizitetni sekretar, Zoran Malenica kot predsednik štu-dentske organizacije ter Mirko Ba-njeglav kot glavni in odgovomi ured-nik Studentskega lista. V enem letu se je zgodilo, daje študentska orga-nizacija skušala sodalistično usme-riti študente z aktivizadjo pri vpra-šanjih standarda, nastopala je dokaj dosledno v predsedstvu ZŠJ, kar ji je prineslo nedaven napad Dragana Ka-liniča in Stipeta Maroviča, predsed-nika republiške organizacije. Po ne-katerih neprijetnih kritikah, ki jih je izrekel Studentski list, katerega re-dakcija je navkljub želji UK ZKH se-stavljena iz najbolj poznanih na-sprotnikov nacionalizma s filozofske fakultete (imenujejo jih tudi levi-čarji), napol prizadetih kulturnikov in drugih - skratka, zelo zanimiv konglomerat - se je tudi znašel na listi ,,makamalistov", ,,ultralevi-čarjev" in podobnih oznak. Sevedi taka kategorizacija bolj ustreza aktualnim političnim prepirom kot pa dejanskosti, ko gre dejansko za nemočno Zvezo komunistov, ki ne igra pomembnejše vloge v politič-nem odločanju, nastopa pa kot ini-ciator ,,stabilizacije" in za štu-dentsko organizacijo, ki se moia po-staviti na noge kakor ve in zna, da se ne bi izrodUa v meščanski intelek-tualizem prednacionalističnega ob-dobja. Smešno je to, da njene za-hteve niso niti malo ,,ultra leve", kar bi nekateri radi dokazali, ampak prizadevanje, da bi študentski stan-dard, ki je v tem času odločilno po-litično vprašanje, iešiB pred manipu-lacijami nacionaUzma, ki je do neke mere še vedno latentna grožnja. Res je tudi, da bi morala svoje delovanje razširiti še drugam in ga okiepiti, toda njen vpliv se kaže tudi v refor-miranju univerze in v kultumiškem dogajanju na njej. Po tem, ko je organizacija dejansko razpadla in se pričela počasi obnavljati, je lahko tako destruktivna kritika, brez argu-mentov ki obtožuje, da so se odda-ljili od socialistične osnove, samo medvedja usluga vsem skupaj. Drugi del te informacije bo opis na FPN. 4. januarja je bila stvar videti precej anemična. Malenica je govoril o tem, zakaj so se usmerili v reševanje sistematične rešitve štu-dentskega standarda, da je tudi sedaj velik odpor na univerzi, da se stalno srečujejo z diskvalifikacijami brez argumentov itd.; dekan Ante Paža-nin je bil dober tatica, skrben in lju-beč; izrečena je bila kritika fakul-tetnemu odboru. Potem se je oglasil Antun Jantolj in spremenil tok raz-prav. Ponovil je vse obtožbe štu-dentski organizaciji in rekel, DA JE OSEBNO ZAINTERESIRAN, DA NEKATERI NE BI VEČ PRISLI V STUDENTSKO VODSTVO. Naj o tem Študentje dobro premislijo, ČE se hocejo vrniti na socia-iistično platformo delo- VANJA. To je bila očitna protivo-lilna kampanja zoper Zorana Male-nico, kar je spravilo udeležence v očitno nezaupanje do stališč, ki jih je izrekel Jantolj. Odgovoril mu je Banjeglav in mu očital nekomu-nistično obnašanje, pregovarjanje starega FO SS, da bi zlepa ali zgrda izločil Malenico. Tako obnašanje želi vodstvo ZK na univerzi vsiliti kot komunistične principe. V STU-DENSTSKI ORGANIZACIJI BO VEDNO ZASTOPANA LINIJA ZK, NE PA VEDNO LINIJA UNIVER-ZITETNEGA KOMITEJA. Na uiii-verzi vedno bolj prevladuje politi-kantstvo ne pa odkrita konfron-tacija. SICER PA - KAKO NAJ OBSTAJA ODKRITA KONFRON-TACIJA, CE NE SMEŠ POVEDATI SVOJIH MISLIIN ČE NA TELEVI-ZIJI UKINJAJO ODDAJE O MAR-CUSEJU IN LUKACSU. Jantolj je na to reagiral tako otročje, da je bilo že smešno: hotel je zapustiti skupščino, potem pa se je vrnil, ne-kaj časa cincal in ko je videl, da situ-aciji sploh ni kos, dokončno odšel. V nadaljevanju so študentje rekli, da niso bistvena ta razhajanja in da je potrebno problematizirati PRO-GRAM, da so proti taki politiki ,,snemanja glav", da je Jantolj kriv za tako nadaljevanje skupščine. Iz-voljen je bil nov fakultetni odbor, z majhnimi prepiri in očitki je bila se-stavljena lista kandidatov za univer-zitetno skupščino; med njimi je bil po glasovih najvišje Malenica, ki so ga enoglasno predlagali za novega predsednika Vseučiliščnega odbora. Ptva manipulacija toiej ni uspela. Ali pa bo druga? Za 14. april je namreč napovedana univerzitetna študentska skupščina. MP 14. APRILA SEM BIL V ZAGREBU, IMELI SO SKUPŠČINO ZVEZE ŠTUDENTOV ZAGREBA Pravzaprav sem prišel dan pre-pozno. Stvari so bile dogovorjene na zaprtem sestanku delegatov - ko-munistov prejšnji večer. In rekli so mi, da ni bilo mogoče izbirati med tem, ali boš predstavljal svojo štu-dentsko osnovo ali pa tisto, kar so rekli na sestanku. To je partijska disciplina. Tako sem pač sedel na skupščini in čakal, da se bo zgodilo kaj izven režije ali pa da bo pred-stava pokazala vsaj nekaj estetike. Pa ni bilo nič. Govoril je Malenica in pOdal poročilo univerzitetnega od-bora študentske organizacije, potem je sledilo nekaj pavšalnih napadov, skoraj nič se ru govorilo o pro-gramu, Lino Veljak je govoril poli-tično, delegacije iz drugih organi-zacij so pozdravljale. Govor Male-nice so enostavno preslišali. Pri gla-sovanju za razrešnico se je zaplelo. Bivšemu predsedniku se ne bi smelo dati razrešnice. Odpoklicali naj bi ga. Pri prvem glasovanju je dobil pol glasov za pol proti. Drugo je poka-zalo, da vseeno ni dobil razrešnice in so se spet prepirali, kdo naj tolmači poslovnik skupščine. Obveljalo je, da je Malenica odpoklican. Nezaup-nica njegovemu delu je bila izreče-na, ne da bi študentje o tem bistve-neje razpravljali. In potem so spet razpravljali. Med Jantolovim govo-rom je nekdo odprl tranzistor. Prilli so študentje komunisti iz študent-skega naselja in protestirali, da se sporc posameznikov in forumov raz-glaša za spore med ZK in študenti. To je naletelo na histerično kriča- nje, da je frakcionaštva dovolj in da bodo zdaj temeljito prečistili par-tijo. Za predsednika je bii določen Branko Bunjevac in je bil tudi izvo-ljen. FPN je sicer kandidiiala Zorana Malenico, vendar je moial odstopiti zaradi grožnje, da ga bodo vrgli iz partije. ae nekdo je kandidiral, pa je dobil komaj četrtino glasov. Po skupščini je skupina veselih študentov prepevala pred zgradbo vesele pesmi: Papa, kupi mi avto! Podari svoj mi fotos! Na tvojoj ruci prsten! Toliko jeze se mi je nabralo za analizo, toliko podrobnosti je bilo, da mi je to analizo pobralo iz- Ed prstov. Kaj naj napovedujem, j naj primerjam! Sam Krišna mi je priča, da ne govorim o zdravju in psticidih. Proti politiki, ki da je kuiba, je tako prepevanje socialna ustanova. NOVA KNJIGA DR. ZAGE PESlC-GOLUBOVlC PREPOVEDANA Okrožno sodišče v Beogradu je 17. aprila prepovedalo knjigo dr. Zage Pešič-Golubovič CLOVEK I NJEGOV SVET s podnaslovom U antropološkoj perspektivi. Knjiga, ki ima prek 400 strani, je izšla pri beograjski založbi Prosveta. Prepo-ved se nanaša na tretji del te knjige (Covek i savremena civiliza-cija), kex bi le-ta po mnenju so-dišča mogel izzvati ,,vznemirjanje občanov", ker piinaša. ..neresnične in popačene trditve". Dr. Z. Pešič-Golubovičeva je profesor na beograjski filozofski fakulteti in znan jugoslovanski marksist. Izdala je že več knjig, poznamo pa jo tudi po njenem delovanju pri filozofskih revijah Praxis in Filosofija. j KADROVSKA POLITIKA SPET JAŠE Beograjski Student v svoji 9. številki sporoča, da je bila na fa-kulteti organizacijskih znanosti konferenca ZK. Konferenca je sprejela Dokument o kadrovski politiki na fakulteti. Dokument (verjetno z velikim D) vsebuje tudi točko o moralno-politični primernosti študentov. Tu pife, ,,da se na fakulteto organizacijskih znanosti ne morejo vpisati tisti študenti, ki so s svojim delova-njem ali v srednji ali pa v kakšni drugi visoki šoli pokazali, da ne sprejemajo politike ZKJ. S fakul-tete organizacijskih znanosti se mora brez odlašanja odstraniti vse tiste študente, za katere se ugo-tovi, da delujejo: proti sistemu so-cialističnega samoupravljanja, poli-tiki enakopravnosti bratstva in enotnosti (čudno, bratstvo in enotnost sta bila, kolikor vem, zmeraj enakopravna; op. pisca), proti neodvisnosti in suverenosti naše socialistične skupnosti. Prav tako se mora s fakultete odstraniti vse tiste študente, za katere se ugotovi, da so povezani z ekstre-mističnimi skupinicami na ostalih fakultetah in ki poskušajo z dema-gogijo ter lažno revolucionarnostjo razbiti enotnost, naruati delovno atmosfero in ki devalvirajo poli-tično opredeljenost ter privrženost študentov fakultete organizacijskih znanosti politiki ZKJ". Ta biser sklepov predstavlja ne-slaven precedens v zgodovini beo-grajske univerze v zadnjih 25 le-tih. Ni samo jasno, kako misli OOZK ,,odstraniti" s fakultete tiste, ki se družijo z lepimi dekleti z oddelka za filozofijo. Ali hočejo komunisti s policijskimi metodami ,,ugotoviti", da ima mogoče kak študent zvezo z kako članico FOSS filozofske fakultete? Potem je tu še problem, kako ugotoviti, da je bil nekdo na gimnaziji proti ali da ni sprejemal politike ZK. Edini način za kaj takega je po-novna uvedba ,,moralno-politične karakteristike" ali pa angažiranje kakšnih vsevednih služb. Kadrov-ska politika spet jaše, pazite, s kom sedite v študentski menzi. Ne ve se še, kako so na to reagirali ,,ekstremisti", če kaj takega še ob-staja - toda verjetno obstaja, če komunisti fakultete organizacijskih znanosti prevzemajo tako ostio samozaščito. MV OKRUŽNOM SUDU U BEOGRADU u ruke PREDSEDNIKU SUDA Resenjem istražnog sudije vašeg suda od 15. 2. 1973 godine, Kri-267/73 odredjen je pritvor za moga branjenika UDOVICKI DA-NILA. Pritvoreni se nalazi u Central-nom zatvoru u Beogradu. Dana 3. marta 1973. godine, posfc večere, dežurni stražarje ušao u čeliju moga branjenika i munuo ga pesnicom objašnjavajuči mu neŠto, što moj branjenik nije uspeo da razume. Sutradan 4. marta 1973.godine, isti stražar je, u isto vreme, ponovo ušao u čeiiju, i opet ne objanivši mome branjeniku radi čega, udario ga je dva puta službenom palicom, po levoj i desnoj butini. Moj branjenik ni jedan, ni drugi put, nije pružio nikakav razlog za ovakav postupak, i ja sam stavio predlog Predsedniku Trečeg opštin-skog suda, kao neposrednom stare-. šini, da se protivu stražara pokrene disciplinski postupak. Istražni sudija Ljubomir Milič je takodje intervenisao kod Upravnika zatvora. Obračam se vama, jer je moj bra-njenik u pritvoru po rešenju vašeg suda i m o lim da upotrebite svoj uticaj da se ova-kav slučaj više ne ponovi. S poštovanjem, 7.3. 1973.godine u Beogradu RADE DJ. MIKIJELJ, advokat SREČANJE ŠTUDENTOV SOCIOLOGOV BREZ NOVIH SPOZNANJ Udeleženci letošnjega simpozija študentov sociologov Jugoslavije so se razšli dokaj, nezadovoljni. Sre-čanje je bilo v Ljubljani, tema simpozija pa »Delavski razred v SFRJ? . Prišlo je šestdeset udele-žencev z družboslovnih fakultet iz Beograda, Zagreba in Sarajeva s prek dvajsetimi referati. Večina re-feratov je bila izdelana z veliko truda. Nekateri pa so naredili tudi obsežne empirične raziskave in šli med delavce. Kljub temu ni bilo zaslediti novih idej in razmišljanj, kar je v dobršni meri tudi rezultat slabo uspelega srečanja jugoslovan-skih sociologov v Opatiji, ki je imelo isti naslov, ni pa te proble-matike nič bolj osvetlilo. Na študentskem srečanju v Ljubljani ni manjkalo bumega vzdušja in ostrih razprav. Toda ta polemičnost se je često sprevrgla v tavtologijo in netoleranco, polno polemičnih tonov brez polemike, vsebine in argumentov. Po mnenju večine udeležencev je simpozij neuspel, uspešno je razkril le nemoč študentov v ana-liziranju konkretne družbe, kar pa tudi nekaj velja. Če delavski raz-red že toliko let čaka teoretično opredelitev svoje strukture in ana-lizo svojega položaja v jugoslovan-ski družbi, ne vidimo razlogov, za-kaj ne bi počakal še nekaj časa. M. SIMČIC E/7\ ^i 7 iu )ik\ iu) i dj nn/f11 i d) /7\ TT^T? Pred nami sta skupščina Skupnosti študentov LVZ in konfe-renca študentske organizacije na republiški ravni, pričakovani kot nadaljnja programska opredelitev. Tako sem se namenil s tem uvodnikom poseči v tisti ,,sindikalizem", ki ga je Fifak na-padel s čudovitim ništrc-protiprogramom. Sprašujem se namreč, kaj je pravzaprav prišlo iz vseh nekajletnih pričakovanj, ki sem jih mogoče celo naivno povezoval_ s študentsko organizacijo. Ne menim s tem tiskarne, ker je bil Študentski teden koristnejše in trajnejše darilo, kot pa bi utegnila biti tiskarna, ne odločne akcije za prorektorja itd. Rad bi pogledal, koliko se študentska organizacija more utrditi kot študentska, ne pa kot reklama, s tem da nekoga teden dni bombardira s hrupnimi prireditvami, šimboličnimi tribimami, mesece s Študentskim dnevnikom — da bi se izkazala, kako sposobna je mobilizirati dodeljene ji po-danike. Danes vsakdo misli, da je v skupnostnem organiziranju bi-stveno ravno nasprotje med spontanim in organiziranim. Kajpak so se ,,akcijski odbori" prodajali za spontane, „10 SŠ LVZ" pa za organizirano delovanje, tisto, ki ima vlogo identificiranja ,,skupnih" ali ,,družbenih" ciljev. Meja teh akcijskih odbprov je torej opredelitev izvršnega odbora. Ali v takem pojmovanju: meja spontanosti je organizacija. Načela zagotavljajo ,,bitko z argumenti", in če si obudim necenzuriran spomin, se je obstoj vsakega takega akcijskega odbora razrešil resnično z argumenti, Je da jih je narekovala politična realnost institucionaliziranih moči. Izključen je mogoče tisti zdraharski primer v zvezi s Koroško, ki naj bi prezentiral način delovanja skupnosti štu-dentov. Po tem primerku bi bila študentska organizacija omeje-vanje petelinjenja, kar bi bila kar pravšna kazen zanjo, če si ne bi znala poiskati osnove drugje. To problematično spontanost si zamišljamo nekoliko dru-gače. Ne le kot funkcioniranje znotraj obstoječega. Kajti, če si to obstoječe pogledamo, bomo vsem zagotovilom navkljub vi-deli, kako malo se je univerzitetna struktura spremenila zadnjih nekaj desetletij. Neva Mlakar je pisala o tem v 15. številki in iz spoznanega je mogoče sklepati to: 1. da šolski sistem še danes ni planiran; 2. da je še vedno problematična socialna zapo-stavljenost nekaterih področij in se to kaže tudi v izobraže- vanju; 3. da srednje šole ne dajejo zadostne osnove za nadaljnji študij; 4. da se proračunsko dodeljena sredstva neracionalno troši (kar se vidi po stopnji diplomiranih); 5. da niso ugotov-ljene potrebe po kadrih, tako da je produkcija stihijna; 6. da še vedno ni zadosti študirajočih, vendar pa že danes nekateri ne morejo dobiti službe, kar kaže na zgrešeno strukturo študija; 7. štipendijska politika je še vedno problem, ki obsega: a)ustrezno razdelitev sedanjih sredstev, ki še vedno pomenijo samo živ-ljenjski minimum in b) socialno demokratiziranje izobraževanja, kar sedanji družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju še vedno ne omogoča; 8. tudi danes je aktualno pomanjkanje pro-storov. Če dodamo še podatek, da je od sto študentov končalo samo 28, nam je jasno, da je v družbenem funkcioniranju naše univerze le malo novega. Ne mislimo, da smo s tem razkrili kaj epohalnega in da nam že to omogoča ne vem kakšne možnosti spreminjanja. Toda V9eeno pa kaže na to, kako malo je uni-verza podružbljena, tj. kako malo je sposobna delovati emanci-pirano. S tem še ni rečeno, da so odgovorni ljudje že anti-socialistični in antisamoupravni, se pa lahko vprašamo, zakaj ob toliko parcialnih spremembah ni prišlo do globalne. Ali ni za to kriva tudi neustrezna kadrovska politika starajočih in stara-jočih se struktur? Za študentsko organizacijo se kaže nujnost spremembe kot program. Spontanost utegne tako dobiti drugačen pomen: spre-minjanje mora postati program posameznika, vendar tako, da se problematizira njegov položaj. Dosedanjim utrjenim institucijam namreč ni več mogoče verjeti. Študentska organizacija naj bi torej predstavljala organsko zgradbo teh problematiziranih polo-žajev. Prorektor, nov način potrjevanja profesorskih mest, insti-tucionalizirana interdisciplinarnost in drugo je lahko le del neke širše opredelitve. O reformi univetze govorijo mnogi, ne da bi pravzaprav imeli v mislih univerzo. Kot program si je treba zadati izdelavo enot-nega in celovitega predloga sprememb na univerzi in tako kon-kreten odnos zahtevati tudi od tistih,.ki so na univerzi neko-liko dlje kot pa študentje. Emancipacija univerze je namreč bi-stveno povezana z izčrpanjem socialnega, to je s sprostitvijo vseh možnosti posameznika v njem. MARJAN PUNGARTNIK ¦ UNIVERZITETNI SVET Zadnja seja univerzitetnega sveta 11. aprila ,,zategnjenega" leta 1973 nam je prinesla predvsem razpravo o načrtu razvoja ljubljanske univerze, ki ga je pripravil Center za razvoj univerze. Po začetnem ceremonialu se je oglasil G. Stanič. Opozoril je, da v načrtu ni skoraj ničesar o konkret-nih delovnih odnosih, samoupravnih odnosih ter o idejnem delu. Analize bi morale iti tudi v to smer, je po-udariL Razčistiti moramo, ali je to načrt univerze ali načrt Centra, kajti iz tega izhaja konkreten akcijski program. Takoj za tem so predlagatelji na-črta predlagali popravke v zvezi z idejnim delom, nakar so ga prisotni potrdili z dvigom rok. Podpredsednica IS A. Kornhauser je v svojem prispevku poudarila po-vezovanje z gospodarstvom, ki ga je treba postaviti v neposredne odnose in zastopati interese fakultet. Ome-jiti bo treba stihijski vpis na neka-tere smeri, univerza bo torej morala poskrbeti za kakovostno uravno-vešenost. V zvezi s tem je treba uni-verzo definirati kot usklajevalni fak-tor: 1. rednega in dopolnilnega iz-obraževanja in 2. interesov vsega slo-venskega visokega šolstva. V Slove-niji naj ne bi bilo dveh univerz, ampak naj bi šli v policentrično vi-sokošolsko strukturo. Namesto bicentrizma torej policentrizem. Nato je L. Šešerko — edini od štu-dentov, ki je kaj povedal - ljubljan-sko univerzo upravičeno označil kot nepopolno, tako spoznavno kot so-cialno. Zapreti šolstvo v eno institu-cijo pomeni ljubljansko hierarhijo prenesti še na ostalo visoko šolstvo, kar pa v bistvu pomeni unicentri- m, ne pa policentrizem. G. Stanič je nato predlagal nekaj operativnih nalog, ki se pa visokemu zboru niso zdele pomembne (recimo ankete o pedagoškem delu). Steklo je še nekaj besed okrog še vedno v osnutkih statutov fakultet, pa o Centru za razvoj univerze, ki letos ne bo mogel izpolniti vseh na-log, ker ima samo enega rednega so-delavca. Tako se bo torej še tisti mi-nimalni program zavlekel vsaj za eno leto. Zavlačevanja mi je bilo dovolj, pa sem se rajši odpravil na Tribuno, kjer sem se lahko vsaj po človeško usedel. rl SEJA 10 RISK 20. APRILA 1973 Na zadnji aprilski seji izvršnega odbora republiške izobraževalne slupnosti so člani pred psrejetjem zaključnega računa RISK za leto 1972 v razpravi opozorili na mar-sikatero še nerešeno vprašanje gte-de družbenega odnosa do šolstva. Iz dneva v dan raste odstotek tistiH", ki jih višji osebni dohodek pritegne k delu v drugi delovni organizaciji, in že tako skromno (po kvaliteti in kvantiteti) število prosvetnega kadra bo še veliko skromnejše, če družba ne bo ukre-pala in v praksi spremenila odnosa do šolstva. Med drugim so na seji 10 RISK sprejeli program financiranja cen-tra za razvoj univerze v predvi-denem, nespiemenjenem znesku z nespremenjenim programom dela. Spremembo tega programa naj bi predstavljala za letos preložena na-lcga o problemu kadrov in študij-skih sprememb na unvierzi, ki je ključna naloga tega centra. Pred-log njene preložitve pa je univerzi-tetni svet že sprejel. 10 RISK je menil, da je omenjena naloga ne-odložljiva, in za njeno izvršitev obljubil finančnpomoč. NM SKLEP SVETA TRUBUNE Svet je na svojem sestanku 12. aprila skupaj z aktivom komunistov pri Tribuni razpravljal o vsebini šte-vilke 16,5. S tehnično napako je pri-šlo do nepopolne in enostranske in-formacije o situaciji na FSPN, ker je prispevek 10 SŠ FSPN k diskusiji Idejno razčiščevanje na LVZ natis-njen tako, da predstavlja samostojen članek. Uredništvo to napako po-pravlja v naslednji številki, s tem da dopolnjuje informacijo. Na osnovi sedanjega dela in izpol-njevanja sprejetega koncepta izreka svet uredništvu zaupnico. Svet bo ob priložnosti znova pre-tehtal temelje, iz katerih izhaja Tri-buna kot sinteza dejavnosti skup-nosti študentov ter vlogo in položaj študentskega glasila Tribuna. STALISČE 10 SŠ LVZ V ZVEZI Z OBJAVO POGO-V0RA ,JDEJNO-POLITIČNO RAZČIŠCEVANJE NA LJUB-UANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH" V TRIBUNI Razprava na 15. seji 10 SS LVZ 17. aprila 1973, katere večji del je bil objavljen 16.1/2 in 1/2 17.-18.1/2 številke Tribune, je bila osnova za oblikovanje konč-nih sklepov, ki so bili objavljeni v 1/2 17.-18.1/2 številki Tribune na 4. strani. 10 SŠ LVZ meni, da je razumljivo, da se v razpravi po-javijo različna mnenja, ki jih člani 10 izrečejo v različnih fazah raz- prave, in da si je nemogoče že v razpravi zamisliti na nivoju konč-nih stališč izrečena mnenja, ker morejo ta stališča izvirati samo iz najbolj bistvenih in argumentiranih miselnih tokov, izraženih v raz-pravi. 10 SŠ LVZ se zdi potrebno po-vedati, da objavljena razprava o idejnem razčiščevanju na LVZ še zdaleč ne pomeni vsega, kar se je v zvezi s tem na 10 SŠ LVZ že govorilo, in tudi ne vsega, kar se je v zvezi s tem govorilo v celotni Skupnosti študentov, zato je raz-prava takšna kot je objavljena, pri-kazana enostransko. Poudarjamo, da je bila v Tri-buni objavljena neavtorizirana raz-prava (nekajkrat tudi drugače za-pisana, kot je bilo povedano) in brez privoljenja nekaterih disku-tantov, kar je še zlasti pomembno, če imamo v mislih neposredno in improvizirano diskusijo na tem se-stanku. 10 SS LVZ je mnenja, da po-stopek uredništva Tribune tokrat ni bil pravilen; zaradi nastale si-tuacije pa se vsem, ki so zaradi objave takšnega teksta, kakršen je bil objavljen, upravičeno prizadeti, opravičuje in poudarja, da so skle-pi edina sprejeta stališča iz raz-prave, da pa bo 10 SŠ LVZ o drugih v razpravi izraženih sta-liščih v kontekstu nadaljnjih raz-prav v zvezi s to problematiko še razpravljal in na podlagi diskusije o njih tudi sklepal, te sklepe pa predstavil in preveril v javnosti na bolj ustrezen način, kot je to to-krat naredila Tribuna. 10 SŠ LVZ V Ljubljani, 17. aprila 1973 JAVNA TRIBUNA NA STROJNIFAKULTETI V torek, 10. aprila je bila na fakulteti za strojništvo razširjena razprava — javna tribuna o vključe-vanju študentov v samoupravne organe, o dosedanjih in bodočih možnostih za samoupravljanje ter o študijskih problemih. Glavni namen tribune je bil zainteresirati čim več študentov za obštudijsko delo, ugo-toviti mnenje študentov o razmerah na fakulteti in eventualno formu-lirati konkretne predloge, kako vključiti študente v vse oblike delo-vanja na naši fakulteti. Tribuna je bila dobro priprav-ljena. Po kratkem pozdravnem govo-ru predsednika 10 SŠ FS, je sekretar 00 ZK naštel nekaj ključnih proble-mov. Potem so vsi študentski pred-stavniki raznih forumov na fakulteti (sveti letnikov, študijska komi-sija.. .) podali poročila o doseda-njem delu in omenili nekaj študij-skih problemov (pogoji, prestop z višje šole na visoko šolo, . . .)• Tribune se je udeležilo okoli 200 študentov in profesorjev, kar je lep uspeh, saj nas ob taki priliki že dol-go ni bilo toliko skupaj. Ugotovljeni so bili naslednji ključni problemi. - študente premalo zanima ob-študijska dejavrtost na fakulteti, ve-čina skrbi le, da opravi izpite, - odiaža se preslaba povezanost med študenti, sveti letnikov in 10 ss, - študentski delegati v različnih forumih so preveč zaprti vase in to funkcijo štejejo le kot svoj hobi. Govorilo se je, da so možnosti, da bi študenti uspeli s kakim predlo-gom, majhne; pa so predstavniki ko-misij povedali, da je vsak študentski resen in argumentiran predlog tudi resno obravnavan. Za odpravo zgo-raj navedenih problemov je tribuna sprejela nekaj predlogov: - 10 in sveti letnikov naj se se-stanejo vsak enkrat v dveh mesecih, po potrebi pa tudi večkrat; sestanek lahko skliče 10 ali svet letnika, - sveti letnikov naj skličejo se-stanek letnika vsaj enkrat na mesec, - delegati so na sestankih SL in 10 dolžni poročati o svojem delu; vedno naj sestavijo tudi zgoščeno pismeno poročilo, - mandate delegatov je treba verificirati vsake 4 mesece, - če postane stališče, ki ga dele- gat zagovarja v organih, kjer deluje, sporno, naj se o tem takoj razpravlja na sestanku 10 in vseh SL. Čeprav tribuna v celoti ni uspela, je dosegja svoj glavni namen. Ta je bila splošna, naslednje tribune pa bodo tematske, in zato najbrž še bolj razgibane. ŠI in VJ USTAN0VA DELEGATSKA SKUPŠČINA NA BTH -18. APRILA Najprej so izvolili fakultetni 10, se pomenili o nadaljnjem skupnem delu ter o najbolj perečih proble-mih, ki so se in se še pojavljajo. V poročilu o delu posameznih oddelkov smo izvedeli, da veteri-narji, živilci in agronomi dokaj aktivno delujejo skoraj na vseh po-dročjih, medtem ko pri biologih, lesarjih in gozdarjih ni opaziti orga-niziranega delovanja, ampak njihova dejavnosjt sloni na plečih nekaterih posameznikov. FIO meni, naj bi čimprej organizirali študentsko organizacijo, ki naj ne bi bila pa-sivna in živela v prepričanju, da nima problemov, ki bi jih morala re-ševati. Program FIO, ki so ga na skup-ščini predebatirali, obsega tudi delo-vanje 10 po posameznih oddelkih, predlaga večje število ljudi in teži za večjo močjo. Načrtuje izvedbo ankete, ki bi informirala o kvaliteti in pomanjkljivosti predavanj in vaj. Sestavili in obdelafi bi jo skupaj s profesorji. Anketa naj bi pripomogla k spremembi študija in predmet-nika. Za kar se je zavzela skupščina, se ponekod že izvaja: profesor naj bi pred predavanjem dal študentom liste s snovjo naslednjega predava-nja. To bi doma predelali, pri učni uri pa bi jo s profesorjem predeba-tirali in razjasnili nejasnosti. Pri re-formi sistema in predmetnika naj bi sodelovala mešana komisija študen-tov in profesorjev. V nadaljevanju se je razvil zani-miv pogovor o najbolj primernem načinu študija, o knjižnici, o težav-nih delovnih razmerah - BTF nima primemih prostorov za vaje in pre-davanja, primanjkuje profesorjev, vedno znova in za vsako stvar pri-manjkuje denarja itd. Problemov in dela je skratka ogromno. MAJA BAVDAŽ (Iz študentskega dnevnika) repubuSki konferenci szdl slovenije Jugoslovansko stališče daje vso podporo narodnoosvobo-dilnim gibanjem kjerkoli po sve-tu, med njimi palestinskemu osvobodflnemu gibanju, izraža načela in tradicije jugoslovan-skih narodov in vlade v boju proti imperializmu in kolonia-lizmu ter jugoslovansko neve-zano, napiedno in miroljubno politiko. V preteklih dneh smo bili za-čudeni nad vedenjem uprave javne vamosti do palestinskih študentov v Ljubljani. Tako ve-denje in takšne metode naspro-tujejo jugoslovanskemu stališču in politiki, škodujejo vašim od-nosom z jugoslovanskimi kolegi in prijatelji. Kakšen vtis o palestinskih študentih so dobili njihovi znanci, kolegi v študentskem domu, lastniki sob, kjer veči- noma stanujejo, ko so jih usluž-benci organov javne vamosti zbudili (ob petih zjutraj ali opolnoči) jim izročili vabUo za razgovor na mflici, s pripombo, če ne bodo šli sami, jih bodo privedli s silo. Takšne metode se uporab-ljajo pri kriminalcOi, ne pa pri gostih, ki so prišli k vam študi-rati z občutkom, da so v prija-teljski dižavi. Tuji študentje v Ljubljani po-trjujemo, da so naši palestinski kolegi vedno spoštovali javni red in jugodovanske zakone, in zagotavljamo, da se bodo tega še naprej dižali. Zahtevamo, naj odgovomi organi poskrbijo, da se takšnih policijskih metod, ne biveč uporabljalo! Naj živi palestinska revolu-cija! Naj živi napredna svetovna revolucija! Naj živi jugoslovansko-pale-stinsko prijateljstvo! črne sobe Prosim, da v zvezi z notico Črna soba 4 v Tribuni št. 15, str. 5 obja-vite v naslednji številki naslednje: ,,Ni res, da sem ,,v študijskem letu 1969/70 oddajal sobo študentu za 300,00 din mesečno". Res pa je, da sem tedaj oddajal 9obo za 280,00 din, kar je za sobo na Vrtači v velikosti 23 kv. metrov in za centralno ogrevano sobo bilo v tistem času običajno v tem okolišu. Vhod v to sobo ni ,,peljal skozi stanovanje", kot se trdi, ampak naravnost iz pred-sobe. Trditev, da je ,,študent pokrival stroške najemnine za celo stano-vanje in stroške centralne kurjave", ne drži; to lahko dokažem s potrdili o plačanih računih. Dodajam, da študent tedaj, torej pred štirimi leti, nikoli ni ugovarjal ne glede cene in ne glede opreme sobe. Dne 1. no-vembra 1970 je študent celo sam ponudil, da bo v bodoče plačeval 300,00 din, češ da so cene za sobe poskočile. Zato ne razumem, zakaj me po štirih letih prikazuje v tako slabi luči, celo kot izkoriščevalca. V Ljubljani, dne 31. marca 1973 I.T. KOLEGA, ČIGAR PISMO SMO OBJAVILI V RUBRIKI ČRNE SOBE V ŠTEVILKI 16 1/2, NAJ ClMPREJ STOPI DO NAJ-BLIŽJE ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV. PREDSTAVNIK ZVEZE BORCEV, KI NAS JE PO OBJAVI PISMA OBISKAL NA UREDNIŠTVU, JE DEJAL, DA JIH TA PRIMER ZA-NIMA EN DA OBSTAJAJO VSE MOŽNOSTI, DA SE STANO-VANJSKI PROBLEM MATERE-BORKE IN NJENEGA SDVA V KRATKEM REŠI. UREDNIŠTVO TRIBUNA, študentski list. Izdaja 10 SŠ LVZ. Uredništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1 /11 - 86. Telefon 21-280. Tekoči račun 50101-678-47420. Tiska tiskama Ljudska pravica v Ljubljani. Letna naiočnina 25.00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Oproščeno temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1/72. UREDNIŠTVO: Miha Avanzo, Zdravko Duša, Rado Lipovec (glavni urednikj, Neva Mlakar, Marjan Pungartnik (odgovorni urednik), Edo Ste-fančič (likovni in tehnični urednik), Pavle Zgaga - Lektor: Bora Zlo-bec-Jurčič - Korektor: Vera Klemenčič - Tehnični sekretar: Črt Prin- IZDAJATELJSKI SVET: Jurij Avčin, Božidar Debenjak, Nevenka Dol-gan, Pavel Gantar, Franc Jakopin, Jure Mikuž (predsednik), Boris Mu-ževič, Primož Žagar. OB 155-LETNICI ROJSTVA DIN) PRI NASlH KOLPOR- KARLA MARXA JE URED- TERJIH ALI NA URED- NIŠTVO TRIBUNE IZDALO NIŠTVU. ČE NAM SPORO- POSTER Z NJEGOVO SLIKO. ČITE NASLOV, VAM GA LAHKO GA KUPITE (ZA 5 POŠLJEMO PO POŠTI. INFORMACIJA 0 ZAJEDNIČKIM RAZGOVORIMA Predstavnici Izvršnog odbora ljubljanskih visokošolskih ustanova posjetili su 31. marta 1973. Pred-sjedništvo Saveza studenata Bosne i Hercegovine i tom prilikom vodili razgovore sa predstavnicima Pred-sjedništvaSS BiH. Razgovorima su prisustvovali: Tomaž Kšela - predsjednik 10 SŠ LVZ, predsjednik Sekretaiijata ZŠŠ Slovenije, Korinšek Jože, član P SSJ, glavni urednik ,,Radio Stu-dent", Boris Muževič, potpredsjed-nik 10 SS LVZ, odgovorni urednik ,,Radio Student", Marjen Pungart-nik, član 10 SŠ LVZ, odgovorni urednik ,,Tribune", te Halko Sara-jič, predsjednik P SS BiH, Grbovič Miian, predsjednik ideološko-poli-tičke komisije SS BiH, Milivoje Vičentijevič, odgovorni urednik lista ,JSfaši dani", Radomii Albijanič, predsjednik Gradske konferencije SS Sarajeva i Dragan Kalinič, pred-sjednikSSj. Cilj ove posjete i.razgovora koji su vodjeni bio je da se predstavnici studentskih organizacija dvije re-publike i dva univerzitetska centra, a preko njih i studenti, šire upo-znaju sa životom i radom ovili dviju studentskih sredina. Osim toga, cilj je bio da se predstavnici pomenutih studentskih organizacija konkretno dogovore o medjusobnoj saradnji studenata njihovih republika, od-nosno univerzitetskih centara. U toku razgovora razmijenjena su gledišča i iskustva o slijedečim pi-tanjima: angažovanje studentske organizacije na planu reforme viso-kog.školstva, razvoju samoupravlja-nja na visokom školstvu, radu spe-cijalizovanih organizacija, učešču studenata u realizaciji koncepcije opšte narodne odbrane, te radu stu-dentske oiganizacije kao cjeline, so-cijalističkom vaspitanju i marksistič-kom obrazovanju mladih, poli-tičkom organizovanju mladc genc-racije u svjetlu Rezolucijc 3. Konfe-rencije, realizaciji ustavnih amand-mana u oblasti visokoškolskog obra-zovanja, izboru studentaprorektora, finansiranju visokošolskog obrazo-vanja, izboru studenta prorektora, finansiranju visokoškolskog obrazo-vanja i informativnoj djelatnosti. Dogovoreno je da se o sadržini ovih razgovora upozna što širi krog studcnata. Današnji razgovori, koji su vo-djeni o ovim pitanjim,a potvrdili su mnoge zajedničkc polazne osnove, te su se pokazali uspješnima. Upravo zbog toga oni su značajan doprinos radujedne idruge oiganizacije. Na kraju razgovora predstavnici dvije oiganizacije dogovorili su se i o konkretnim oblicima saradnje stu-denata dvaju univerzitete u nared-nom periodu. Dogovoreno je da oiganizacije razmjenjuju informacije (preko ,,Tribune", ,,Naših dana", ,,Radio studenta", ,,Studentskog dnevnika",-,,Biltena") i dokumentacioni mate-rijali, a da se o zajedničkim pita-njima ubuduče dogovaraju i raz-mjenjuju mišljenja odgovarajuče ko-misije dviju organizacija. Isto tako dogovorena je konkret-na saradnja na kulturnom i sport-skom polju (razmjena kulturno-umjetnički društva, sportskih ekipa itd.) Razmatrana je i mogučnost medjusobne razmjene studenata u večim manifestacija koje u nared-nom period oiganizuju dvije organi-zacije (Studentski teden, Sutjeska 73. itd), o čemu <5e naknadno biti postignut i konkretniji dogovor. Na kraju je zaključeno da je neophodno ovakav vid saradnje još više produbljivati i učvrščivati kako bi studenti,pa i njihovi predstavnici, imali mogučnost da još više vide sebe kao sastavni dio cjelokupne studentske strukture u Jugoslaviji. Poslije toga predstavnici 10 SŠ LVZ i predstavnici SS BiH posjetili su redakciju studentskog lista ,,Naši dani", Medjunarodni klub prijatelj-stva i studentske domove. U Sarajevu, 31. marta 1973. INFORMACIJA 0 RAZGOVORIMA Nakom dužcg vremena i obo-stranc žcljc za ostvarivanje širih kon-takata izmedju or^anizacija Saveza studenata Crne gorc i Slovenije, de-legacija studenata iz Slovenije je po-sjetila Savoz studcnata Cmegore. Dvijc deJcgacije su sc sastale u Titogradu l.aprila 1973godine. Na kraju razgovora o pitanjima iz oblasti rada dvcju organizacija iz-data je sledeča informacija. Razgovorirna su prisustvovali: Ljubomir Djurovič, prcdsednik RK SS CG, Tomaž Kšela.predsednik Iz-vršnog odbora Zajcdnice studenata ljubljamkih visokoškolskih usta-nova, predsednik sekretariata Saveza zajednica studenata Slovenije, Sve-tozar Domazctovič, sekretar RK SS CG, Jože Korinšek, član P SSJ iz Ljubljane, Igor Jovovič, član pred-sedništva RK SSCG,jBoris Muževič, podpredscdnik 10 SŠ LVZ i Marjan. Pungartnik, odgovorni urednik ,,Tri-bunc". Cilj ove posjete pa i razgovora bio je u tome, da se predstavnici dveju organizacija studenata, a pre-ko njili i studenti dveju republika šire upoznaju sa životom i radom svojih kolega, kao i dpgovora o kon- kretnoj saradnji dveju studentskih organizacija u narednom periodu. Razmjena su mišljenja i iskustva o pitanjima iz oblasti: realizacije sta-vova iz zaključaka iz resolucije 3. konferencije SKJ, razvoja visokog školstva, studentskog standarda, in-formativne djelatnosti.radu speciali-zovanih oragnizacija itd. U razgovorima je ispoljen visok stepen uzajamnog razumevanja i želja da se zajedničkim naporima radi na realizaciji stavova iz zaklju-čaka iz rezolucije 3. konferencije SKJ i na rješavanju problema, koji se tiču dveju oiganizacije. Konkretno je bilo dogovoreno i u budiče nastavi sa ovakom razmje-nom iskustava i mišljenja, da se medjusobno što češče izmenjuju in-formacije o zbivanjima u jednoj od-nosno u drugoj organizaciji. Dogo-voreno je, da se Zajednica studenata Slovenije maksimalno založi u cilju stvaranja povolnijih uslova studi-ranja studentima iz Cme gore u Slo-venije. Na kraju razgovora predstav-nici 10 SŠ LVZ posetili su student-ski dom u Titogradu i tamo razgova-rali sa jednim brojem Titogradskih fakulteta. UTitogradu, 1.4.1973 BVFORMACIJE SA RAZGO- VORA DELEGACIJE ZAJED- NICE STUDENATA SLOVE- NIJE I SAVEZA STUDENATA KOSOVA PRIŠTINA 2.04. 1973 god. U razgovoru su prisustvovali: Delegacija zajednice studenata Slovenije: 1. Tomaž Kšela - predsednik 2. Jože Korinšak - član predsed-ništva 3. Boris Muževič - Odgovorni urednik radia Student 4. Marjan Pungarnik - odgovorni urednik Tribune Delegacija Saveza studenata Ko-sova: 1. Ramiz Heta - predsednik predsedništva 2. Damijanovič Predrag — pod-predsednik 3. Uka Bashota - zametnik di-rektora studentskog centra 4. Arif Rizaj - predsednik mate-rijalne komisije 5. Shkelzen Rizaj - predsednik FS Cilj ove posete i razgovora bio je, da se studenti studentske organiza-cije Slovenije i studenti sa Kosova preko svojih predstavnika više upo-znaju ne samo sa problemima stu-dentskih organizacija nego i sa pro- blemimaopšte studentske strukture. Ova razmena mišljenja ima za cilj da studenti obe strane koriste iskustva jednog i drugog u svim oblastima društvenog i političkog života. I ne samo toliko več u pristupu i načinu rešavanja svih mogučih pitanja od zajedničkog interesa budu na odre-djeni način zajednički i jednaki. Pitanja koja su razmatrana su od vitalnog značaja i za studente Slove-nije i studente Kosova. Jedna ovakva praksa razmena mišijenja obe strane mora biti i treba po svaku cenu češča u smislu globalnog ne samo evidentiranja več i pokušaja rešavanja studentskih problema ipi-tanja. Pitanja koji su istaknuti i oko kojih se razvijala jedna šira rasprava su: - Studentski standard i socijalna politika, - Reforma visokog školstva zsa akcentom na marksističkom obrazo-vanju, - Društvene i vaspitne organiza-cije (specijalizovane organizacije) - Društveno-političko i inte-resno organizovanje studenata - Sprovodenje amandmana - Dogovor o daljnjoj saradnji i razmeni studenata i studentske oi]ga-nizacije saveza studenata Stovenije i Saveza studenata Kosova. Po ovim pitanjima obe delegacije celovito su razmotrili i postigli sa-glasnost u smislu dalnjeg rešavanja ovih pitanja, i koji su zajednički za-datki u nadaljnji aktivnosti. De-taljno je razmotrena kompleksna problematika studenta i pokušaj da se iskoriste recipročna iskustva. Po ovim pitanjima postignuta je ta-kodje saglasnost da se dotične komi-sije više puta sastaju i kontaktiraju da bi što detaljnije i potpunije oba-vile svoje poslove. Poseta kao i cilj i rasprava po ovim pitanjima u potpunosti je uspela i dogovoreno je da se u budu-čem periodu studenti Slovenije i Kosova preko svojih predstavnika više puta sestaju u smislu razmena mišljenja i informacijao bitnim pita-njima studentskog života. Na kraju je dogovoreno da se mnoga mišljenja i stavovi sa ovog razgovora prenesu i u Savez studenata Jugoslaviji da bi se došlo do konkretnog rešenja. Takodje prestavnici Saveza stude-nata Slovenije pozivaju delegaciju Saveza studenata Kosova na služ-benu posetu i Sloveniju kako bi još detaljnije raspravljali o ovim pita-njima a i drugim pitanjima zajed-ničkog interesa. Posle ovog razgo-vora Studentska delegacija Slovenije je posetila i specijalizovana organi-zacija, studentske domove istudent-skircstoran. NEKAJ KRITIČNIH MISLI K 2APISU ,,ZAPRLA SE JE ŠOLA NO. 2" V začetku moram posebej poudariti, da ta moj zapis ni kritika idejnopo-litične usmeritve uredništva in tudi ne napad na misljenje avtorja zapisa z zgolj navedenim naslovom, tovariša Pungartnika. V svojem sestavku hočem samo opozoriti na nekatere napacne informacije in prikazati problem, kaj lahko nastane, če laik zabrede v strokovno področje, v katerem ima po-manjkljivo znanje. Odkar berem Tribuno, je vedno težila k prikazu problemov s kritične plati in nenehno težila k objektivnemu poročanju. Ravno to pa primanjkuje ome-njenemu zapisu. * Že v začetku lahko avtorju najhuje zamerim, ko vzame informacije za svoj zapis iz ilegalnega glasila. Dobro, če sp informacije iz ilegalnega časopisa, bi jih pa bilo potrebno preveriti iz drugih virov ali pa dopolniti. Le kam bi prišli, če bi jemali kot edino merodajne informacije o družbenopolitičnem dogajanju v SFRJ le iz ilegalnih časopisov, ki jih izdajajo ustaši od Švedske pa do Avstralije. Tako se je avtor že a priori opredelil za neko enostransko informacijo in njegova nadaljnja razglabljanja se vse bolj odmikajo od realnosti. Včasih pa prihaja že do paradoksov, ko govori o šoli No. 2. V tem svojern zapisu he mislim ocenjevati celotnega članka, ker se za to ne čutim merodajnega in usposobljenaga. Kajti članek obsega strokovno področje od filozofije pa do psihologije, pedagogike, politike in še kaj. Omejil se bom samo na problem, ki zadeva šolo No. 2 in še nekatere probleme v zvezi z organizacijo šolstva. Avtor najverjetneje ne ve, da je šola No. 2 samo ena izmed posebnih šol za nadarjene, ki so raztresene po vsej SZ. Organizacija šol za posebej nadarjeno mladino v SZ je ravno tako urejena kot šole za duševno podnormalne otro-ke. Šola No. 2 ni nobena šola za matematiko in fiziko, kot bi si lahko razlagali iz zapisa, ampak moskoVska posebna osnovna šola za posebej nadar-jenO mladino z zaporedno številko 2. Res je, da imajo na tej šoli učenci poleg rednih pospešenih kurzov osnovnošolske snovi iz vseh predmetov še dodatne programe iz matematike in fizike. So pa šole, ki imajo dodatne programe iz jezikov ali iz družbenoslovnih predmetov. Kritetiji za sprejem v take šole so zelo strogi in zahtevajo poleg splošnih sposobnosti tudi izredne specifične sposobnosti. V SZ so na tisoč otrok največ trije do štirje v poseb-nih šolah za nadarjene, ne pa vsaki tretji ali četrti otrok, kot to trdi avtor. Na teh šolah se ne dela kar na slepo po nekih eksperimentalnih programih posameznikov, arnpak so ti programi že prej validirani po najstrožjih empi-ričnih kriterijih. Ne vem, kaj naj bi rekel o dozdevnem propadu šole No. 2 v Moskvi. Še dobro, da avtor pove, da ta šola formalno še obstaja, ker bi v nasprotnem primeru Ljubljančani že romali v Moskvo gledat propad Rusov. Do neke ugotovitve sem pri branju teh vrstic lahko prišel. Po tem ko nam avtor že prikaže strašen prisilniški sistcm v SZ, ne morem verjeti, kako je ta sistem lahko dovolil, da so se učitelji na tej moskovski šoli uprli in jo zapustili. Ali je sedaj res, da se učitelji niso uprli, in je vse skupaj izmišljotina ali pa je sovjetski sistem šolstva še bolj človeški in nedosleden kot naš? Rckel sem že, da je v SZ več šol za poscbcj nadarjene otroke in da šola No. 2 ni edina; znana pa je po tem, da jc eksperimentalna šola za moskovski pedagoški inštitut. Tu pa se znanstveniki še niso spuntali in tudi niso odšli kam drugam. Kar zadeva intelektualna geta, kot pravi avtor, za edinstveno razviti šolski sistem pa še to: Avtorja bi rad opozoril, da imata NDR in ČSSR še bolje razvite šolske sisteme kot SZ. Sovjcti se zadnji čas učijo organizacije šolstva in učne tehnologije zlasti pri NDR. Povedati pa moram, da je sovjetski šolski sistem še daleč od vsaj približne podobe komunizma; celo odmika se čemu takemu. Ti sistemi so kruti, zlasti pri prehodu na univerzo, ko na elitnih univerzah kandidira na eno prosto študijsko mesto tudi do 200 študentov, na drugih, manj znanih, pa tudi še vedno v povprečju do 5 kandidatov. Čudi me, da avtor ne trdi, da je najboljši naš sistem, ki ga toliko kritizi-ramo, da smo nad njim že obupali. Ali avtor misli, da je bolje pustiti visoko nadpovprečne otroke, da se med šolanjem izenaeijo s povprečjem? Saj jim s tem vendar vzamemo osnovno pravico, ki jim jo jamči tudi ustava, da mora vsakdo do maksimumarazviti svoje sposobnosti in biti tako čim koristnejši družbi, v kateri živi. Mnogo je bilo že govora o primerjavah učinkovitosti sovjetskega znanstve-nika v primerjavi z ameriškim. Večina strokovnjakov si je enotna, da so ameriški in sovjetski elitni znanstveniki približno enako učinkoviti. Drži pa, da je povprečen ameriški inženir na delovnem mestu mnogo uspešnejši od svojega sovjetskega kolega. Toda to gre v veliki meri na račun študijskih programov. Medtera ko se študentje v Ameriki že zgodaj usmerjajo v speci-fične programe, pa imajo v SZ še na univcrzi splošne programe. Ne bo se pa zgodilo, da bi vas sovjetski srednješolski profesor spraševal, če imamo v Jugoslaviji televizijo, kar se je že. zgodilo pri ameriških intelektiialcih. Kar zadeva izpite iz družbene ustreznosti so ti povsem na mestu - po mojem zdaj tu že laičnem mišljenju. Nekdo, ki opravlja družbeno odgovorne funkcije, mora biti tudi.družbenop_olitiAr>ft pn(1h^fan in imeti ustrezne kvali-tete. Kaj takega ne bi bilo neumno vpeljati v našo druzTJfeno prakso, zlasti za marksikaterega nesposobnega in povrh še neodgovornega vodilnega moža. Ne bi se rad spuščal v ostali del tega zapisa, ker za to nisem strokovno usposobljen. Zanima pa me, kateri pekel misli avtor: ali tistega, ki ga opisuje Sveto pismo ali pa Dantc, ali pa je to le posebna besedna igra. Toda stavek: ,,Položaj zato, ker je vloga znanosti skoraj povsem na poti v pekel," mi pa kljub vsemu še ni jasen. Upam da ne pomeni tega, da bomo vsi znanstveniki končali v peklu, ko pa imamo že na zemlji tako malo rajskega. Opravičujem se, da sem rabil toliko časa za ta zapis, čeprav sem zapis tov. Pungartnika prebral takoj po izidu. Precej časa mi je vzelo brskanje po strokovni literaturi. Mnogo podatkov pa sem lahko dobil pri profesorici Kovalcvski, ki se je pred kratkim mudila na oddelku za psihologijo na ljub-ljanski univerzi. Profesorica Kovalevska je strokovnjakinja moskovskega pe-dagoškega inštituta. Mogoče sem problem prikazal preveč enostransko. To sem si lahko privo-ščil, saj je z drugega zornega kota stvar podal tov. Pungartnik. Vseeno pa tov. Pungartniku priporočahi, naj se v bodoče prej pouči v kakšnih učbenikih in strokovnih virih, preden se loti teme, ki je ne pozna najbolje. Še dobro, da_je pisal o sovjetskem šolskem sistemu, tako vsaj ni naredil škode našemu. Ce pa bi kritiziral naš sistem, ne bi bil edini, in bi imel mnogo še bolj laičnih konkurentov. Tako pa se je zdaj vse vsaj srečno končalo. Ko sem to napisal, sem ugotovil, da je tov. Pungartnik eden od urednikov Tribune, vendar mislim, da zaradi tega ne bo užaljen. Malo kritike in kon-frontacije pa nikjer ne škodi. LUDVIK HORVAT, (dipl. psiholog) NEKAJ PRIPOMB H ,,KRITIČNIM MISLIM" Čudim se, da je navkljub zagotovilom, da bo odgovor samo strokovni odgovor (češ da je bil moj članek laičen - da je bil laičen, tudi ne za-nikam, če naj bo pogled na neko stvar malo širši od golega strokovnega, pozitivističnega pogleda), vprašljivo tisto, kar sploh ni ,,strokovno". Prvič je zamera glede vira informacije. Bolje je seveda verjeti neki Kova-levski. Samo nazarensko sprenavedanje glede ,,strokovnosti" laliko spre-gleda psihiatričnc bolnišnice, kamor dajejo politične zapornike (o tem ste lahko pred nekaj meseci brali tudi v Delu), vse v okviru ,,strokdv-nosti". Tega se Pravda ali pa kakšen napumpan ideolog, jasno, ne bo povedal. Samizdat lahko znači z ustaši samo politični bebec. Kot ,,stro-kovnjaku" vam je gotovo ljubše, da nekaterim neljubim stvarem ne ,,ver-jamete". Drugi ugovor je glede interpretiranja mojega članka. V njem piše, da je to šola številka dva, v kateri posebej nadarjenim otrokom (gotovo za matematiko) predavajo dodatne programe. Nikjer ni rečeno, da delajo po eksperimentalnih programih posameznikov, ampak po eksperimentalnih programih. Kot psiholog bi gotovo lahko vedeli, da obstajajo tudi eksperimentalni programi in - med drugim - da je naše šolstvo šibko ravno v tovrstnem razvijanju. Kaj pa pomeni tisti ,,propad Rusov"? Gotovo kakšno strokovno interpretacijo. In ,,upor"? Vi z do-slcdnostjo nekega šolskega sistema mislite gotovo to, da je nečloveški. Tudi to je svojevrstna strokovnost! Krutosti šolskega sistema gotovo ne dokazuje selektivni vpis, pač pa dejstvo, da pri prehodu iz teh posebnih šol večina učencev ali študentov izgubi osnovno motivacijo razvoja. To so ugotovili tudi Sovjeti in ena od reakcij je bilo tudi čiščenje šole šte-vilka dva. Res pa je, da je sovjetska oblast že na začetku vložila mnogo v izobraževalni sistem in da ga je razvila dokaj visoko. Strinjam se, da so te šole elitnc, celo vcč, da so elitistične, in je v bistvu vseeno, ali vedo karkoli izven svojc ,,strokovnosti". Vaše laično mnenje pa izhaja iz laičnega razumevanja: ne gre za kvalifikacijo vodilnih mož glede na znanje in sposobnost. Če pa gre za preizkus iz dmžbene ustreznosti po kriterijih neke omejene politike (kar vsaka politika je), pa je vaše laično mnenje gotovo tako laično, da ga ni bilo potrebno zapisati. Taka stro-kovnost, ki misli, da se ji ni treba lotiti družbenega konteksta svojega počctja, gotovo pelje v pekel. To sem tudi mislil, ko sem stavek napisal. Pekel je tudi utopija 1984. leta, kjer so bili vsi udeleženci na neki način ,,strokovnjaki". Tovarišu Horvatu priporočam, naj se v prihodnje o teh problemih prej pouči v ustrezni družboslovni literaturi (ali pa v Žunovem priročniku za družboslovje, tam je zelo enostavno napisano). Naj se v prihodnje loti našega šolskega sistema. Gotovo bo zelo koristno in tudi bolj naporno. In nič laično. In nič ,,strokovno", anipak bolj strokovno. Tudi jaz scm napisal stvar bolj enostransko, ker kritika ne škodi. Posebej pa kritika ,,strokovnjakov", iz katerih govori neka Kovalevska. MARJAN PUNGARTNIK POGOVOR: KARL MARX IN OSNOVNOŠOLa Minilo je leto dni, odkar je bil v Tribuni objavljen podoben pogovor z osmošolci. Takrat smo jim postavili več različriih vprašanj in dobili precej zani-mive odgovore. Za to priložnost smo se odločili za vprašanje, kaj vedo o Karlu Marxu. Odgo-varjali so sedmošolci in osmo-šolci z dveh ljubljanskih osem-letk. MATJAŽ, 8. razred: Po mojem mnenju je bil Karl Marx velik mož, ki je vreden svojega imena v zgodo-vini. Bil je borec proti kapitalizmu in za večje pravice delavcev. Ima ve-liko zaslug za sedanje življenje delav-cev. Mislim, da je enak Leninu. DARJA, 8. razred: Karl Marx je bil nemškega rodu. Živel jc v 19. stol. in je bil velik človek. Bil je pri-jatelj z Engelsom. Boril se jL proti kapitalizmu. MlSO, 8. razred: Karl Marx je bil največji človek 19. stol. Sicer je z leti spreminjal mnenja, vendar je njegova ideja prodda med ljudi. FRANCI, 8. razred: Karl Marx je bil borec proti^ kapitalizmu in je držal z delavd. Čeravno je bil boga-tejšega stanu, jc pomagal takrat zclo revnim delavcem. Njegov sodelavec je bil Engels, s katerim sta skupaj napisala tudi knjigo o delavcih in njihovih pravicah. TOMO, 8. razred: Bil je borec za socializem in delavske pravice. Toč-neje: Boril se je proti kapitalizmu. Celo življenje mu je družba naspro-tovala. METKA, 8. razred: Bil je Nemec in somišljenik Engelsa. Bila sta za-četnika socializma. Njihovo načelo je bilo, da se da tak red doseči samo z revolucijo. Če ne bi bilo njega, bi bil socialistični red uveden pozneje. Lenin ga je zelo cenil. TINA, 8. razred: Karl Marx je ži-vel pred Engelsom in je bil zelo na-preden. Bila sta začetnika socia-lizma. Načelo: socializem se da do-seči samo z revolucijo. Ker en druž-beni red se da rušiti samo z uporom drugega. BORIS, 8. razred: Bilje velik člo-vek. Boril se je proti kapitalizmu. Bil je prijatelj Engelsa. Nosil je bra-do. DUŠO,,8. razred: Bil je sin urad-nika. Študiral je filozofijo in je po-stal doktor. Obsojal je izkoriščanje delavcev in zahteval osvoboditev tla-čenega ljudstva. Pruska oblast ga je preganjala. Napisal je mnogo znan-stvenih del. Ustanovil je I. interna-cionalno. JANEZ, 8. razred: Začetnik marksizma. Spisal Kapital. Nosil brado. Bil jc NemeG-. Skupaj z Engel-som je bil proti kapitalizmu. SGNJA, 8. razred: Karl Marx je bil nemškega rodu in se je boril proti kapitalizmu. DORDE, 8. razred: Boril se je za pravico delavstva. Napisal je knjigo Kapital, v kateri je označi] svojc misli o kapitalizmu. Deloval je sku-paj z Engelsom. Z nim sta ustanovila prvo internacionalo. TOŽE, 7. razred: Rodil se je kot sin uradnika v Pruskem Porenju. Ker ga je tedanja oblast preganjala, je §el v Pariz. Tam se je seznanil z Engel-som, ki je bil sin tovarnarja. Podpi-ral je Marxa in skupaj sta napisala mnogo knjig o bedi delavcev. PIKA, 7. razred: Karl Marx jje bil sin uradnika iz Nemškega Porenja. V državi so ga preganjali, ker je poma-gal delavcem. Zato je zbežal v Pariz. Tam je spoznal Fridericha Engelsa in skupaj sta šla v London. Tam sta ustanovila 1. internacionalo in Zve-zo komunistov. Izdala sta dela Kapi-tal in Komunistični manifest itd. DARJA, 7. razred: Marx se je ro-dil kot sin uradnika v zelo kapitali-stičnem delu Nemčije. Že zelo zgo-daj se je seznanil s težkimi razmera-mi delavcev, zato je sklenil, da jim bo pomagal. Bil je tajnik 1. interna-cionale. Kapitalisti so kmalu spo-znali njegovo nevarnost in so ga zato izgnali. Prvič se je srečal z Engelsom v Parizu. Engels mu je pomagal v de-narnih zadevah. Marx je svetoval de-lavcem v prvi pariški komuni. Z Engelsom se prej ni poznal, čeprav sta bila doma iz istega kraja. Večjrat je bil lačen kakor sit. JASNA, 8. razred: Karl Marx je bil po rodu Nemec in zaupen prija-telj Engelsa. Boril se je za pravice delavcev in skupaj z Engelsom sta SNEŽANA, 7. razred: Karlo Marx je bil sin uradnika. Bilje proti kapitalizmu. Delavccm jc povedal, kako sc morajo boriti. V Parizu se jc spoznal z Engclsom, s katerim sta bila najboljša prijatelja. Nato sta se preselila v London. Sklical jc 1. in-ternacionalo v sredini 19. stolctja. Engcls mu je pomagal v dcnarni sti-ski. IGOR, 7. razred: Bil je sin urad-nika. V rani mladosti sc je spoznal z bcdo dclavcev. Bil jc dobcr prijatclj s Friderikom Engelsom. JOLANDA, 7. razred: Skupaj z Engelsom sta dclala v Londonu. Karl Marx jc bil tajnik 1. internacio-nale. Bil jc za združitev delavstva. Fridcrich Engels mu je pomagal v dcnarni stiski. Na delavce jc imel ve-lik vpliv. Vsi so odobravali njcgov nauk. MOJCA, 7. razred: Marx je bil sin tovarnarja. On je videl, kako ravnajo z delavci kapitalisti. Marx se je spo-znal z Engelsom v Londonu. Skupaj sta ustanovila 1. internacionalo. V 1. internacionali sta pomagala delav-ccm. Napisal je knjigo Marksizem. TATJANA, 7. razred: Bil je eden glavnih voditčljcv delavskega giba-nja. Sodeloval je v 1. internacionali, kjer je bil tajnik. Bil je sin uradnika in začel se je kmalu zavzemati za delavce in njihove pravice. V Parizu se je spoznal s svojim kasnejšim pri-jateljem Friderichom Engelsom, ki je bil sin tovarnarja. Imel je iste mi-sli kakor Marx. Engels mu je poma-gal v denarnih stiskah in ga s tem večkrat rešil lakote. veliko storila za dclavski razred. Marksizcm jc tema, ki obravnava Marxove idcje. FILIPINA, 8. razrcd: Bil je po-budnik za Ijudske pravice in dolž-nosti. Bil jc prijatclj Engclsa, s katc-rim sta ustanovila marksizcm. Vzpodbujala sta ljudske množice k uporu proti kapitalistom. Napisal je tudi nekaj knjig o ljudch in malo^ meščanih. BREDA, 8. razred: Karl Marx jc bil človck, ki se je boril za svobodo delovnih ljudi. Ljudje so ga imeli radi. Bil je podobcn Engclsu. ki sc jc boril za delovnc pravice Ijudi. DUŠA, 8. razred: Karl Marx je bil nemški borcc za dclavskc pravicc. Utemeljil je marksistični red. Dobro se jc razumcl s Friderichom Engel-som in Lcninom. Pomagal jc delav-cem do pravic. Vsi trijc so imeli sku-pen cilj. Marksistični krožki se ime-nujejo po Marxu. Največ zavzemajo mladino srcdnjih šol. Marksizem je oblika ponazoritve Marxovih nau-kov. IGOR, 8. razred: Bil je borec za delavske pravice. Bil je utemeljitelj Marksističnega reda. Bil je dober prijatelj z Engelsom in je z njim tudi sodeloval. Njegov oče je bil tovar-nar, toda Marx ni hotel nadaljevati njegovega posla. Marksizem je tema, ki obravnava delavske pravice in dolžnosti na način neizkoriščanja. Poznal ga je cel svet. TATJANA, 8. razred: Bil je borec za delavske pravice. Bil je marksist. Marksizem je tema, ki določa delav-ske pravice in dolžnosti. LEON, 8. razred: Karl Marx je bil nemški borec za delavske pravice. Njegov sodelavec in prijatelj je bil Engels. Skupaj sta se borila za pra-vice delavcev in napisala več knjig. Odpovedal se je očetovemu poklicu, zato se je odselil. Skupaj z Engelsom sta oblikovala marksizem, ki obrav-nava pravice in dolžnosti delavcev. KSENIJA, 8. razred: Karl Marx je bil začetnik marksizma. Boril se je za pravice in dolžnosti delavcev. SAMO, 8. razred: Bil je sin tovar-narja — kapitalista. Z Engelsom sta sodelovala v idejnopolitičnem živ-ljenju takratne Nemčije. Boril se je za enakopravno sodelovanje med de-lavci in delodajalci. FRANCI, 8. razred: Karl Marxje bil Nemec. Največji politik. Njegov največji prijatelj je bil Engels. JANEZ, 8. razred: Bil jsJ)orec za delavske pravice. Deloval je skupaj z Engelsom. Obdobje, v katerem je deloval, se imenuje marksizem. TATJANA, 8. razred: Spodbujal je delavce k uporu in jim dajal upa-nje. Njegov prijatelj Engels mu je pri tem pomagal. Pisala sta knjige, v ka-terih sta opisovala svoje misli in upanja, da rešita delavce iz kapitali-stičnega jarma. BOGDANA, 8. razred: Karl Marx je bil po rodu Nemec. Srečal je pri-jatelja, s katerim sta bila nerazdruž-ljiva. To je bil Engels. Skupaj sta se borila za pravice delavcev. DRAGO, 8. razred: Bil je zelo na-preden človek. Bil je velik prijatelj Engelsa. Boril se je za pravice delav-cev. Marksizem je tema, ki obrav-nava njegove ideje. MILOS, 8. razred: Karl Marx se je boril za ljudske pravice v vseh drža-vah. Bil je začetnik marksizma. Ko je unul, je njegovo delo nadaljeval Engels. Boril se je tudi proti kapita-listom, ki so izkoriščali njihovo dclo. MILENA, 7. razred: Karl Marx je bil voditelj delavskega razreda. Nje-govo obdobjc sc jc imenovalo mar-ksizcm. MIRO, 7. razred: Bral jc veliko knjig, ki so jih pisali za narodna gibanja. Na univcrzi se je seznanil z Engelsom. Skupaj sta vodila delav-ska gibanja. Hotela sta, da bi imel dclavce enakc pravice kakor lastnik tovarnc in enake plače in enaka sta-novanja. MARJETA, 7. razred: Karl Marx jc bil velika oscbnost-, ki je vcliko pomenil vscniu dclavstvu sveta. IRENA, 7. razred: Botil se jc proti kapitaliznui. Ustanovi! je med-narodno dclavsko orgaiiizacijo. Uve-del je osemurni dclovni čas. MOJCA, 7. razred: Bil jc bojcvnik prati kapitalizmu. Ustanoviljc mcd-narodno dclavsko organizacijo. TOMAŽ, 7. razrcd: Karl Marx jc bil ustanovitclj socializma. Bil jc pri-jatelj Fridcriclia Engclsa. Bil je taj-nik orgunizacije delavstva. MATJAŽ, 7. razred: Rodil sc jc v Sovjctski zvczi. Biljc voditelj upor-nikov proti kapitalistom. Z Ejigcl-som sta bila najpomembncjšu vodi-telja v SZ. Svoj nauk sta razširjala s knjigami, časopisi in brošurami. Lcta 1887 so na pobudo Marxa ustanovili prvo internacionalo. Zbra-li so se v Londonu. Marx je bil na zasedanju tajnik. MOJCA, 7. razred: Ustanovil je prvo internacionalo in delavsko organizacijo. Tam je bil tudi prav-nik. Želel je, da bi bili vsi delavci enotni, enakopravni in da bi imeli več pravic. Sodeloval je s Fride-richom Engelsom v skupnem boju proti klerikalizmu. KARMEN IN IRENA, 7. razred: Skupaj z Engelsom je ustanovil de-lavsko gjbanje. S tem je delavcem omogočil svobodna mišljenja Od-pravil je kapitalistični red. Delavcem je zmanjšal delovni čas. Pri tem de-lavskem gibanju je bil tajnik. S svo-jim delom je utrdil pravice vsakega delavca. Zdiužil jih je in samo zdru-ženi so delavci lahko dosegli svoje pravioe. Največja zahvala, da danes delavci sami upravljajo družbeni red in vodijo državo, gre ravno njemu in Engelsu. NELA, 7. razred: Bil je voditelj delavskega gibanja. Boril se je za de-lavske pravice. Njegova obdobja;se» imenujejo marksizeoi. Z Engelsom sta skušala urediti, da bi imelo ljud-stvo svoje pravice in d.-i hi bilo svo-bodno. NATAŠA, 7. razrea: bij. je velik prijatelj Engelsa, s katerim "ita osvo-bodila kmetc in jim pomagala. Usta-novili so delavski red. BARBARA, 7. razred: Bifte vodi-telj delavskega razreda. Skupaj z Engelsom sta skušala uvesti enako-pravnost med ljudini. Ustanovil je akcije za pomoč v stavkah in tudi stavkokaze je pri tem uvedel v to akcijo, tako da niso kapitalisti dobili delavccv za normalni potek dela. ULA, 7. razred: Ustanovil je med-narodno deiavsko organizacijo 1. internacionalo, kjer je bil tudi taj-nik. Žclel je, da bi bili vsi delavci cnotni, da bi imcli več pravic. Z Engelsom sta sodelovala v skupnem boju proti kapitalizmu. NM LIKOVNI PRISPEVKI NA TE-MO ,,KARL MARX" SO DELO 8. A RAZREDA OSNOVNE ŠOLE ZVONKA RUNKA -LJUBLJANA-ŠIŠKA. Zadnji opomin Po štiriletnem obotavljanju, ko je bila julija 1968 razpuščena oiganizacija ZK na skupinah za sociologijo in filozofijo filozofske fakultete vBeogradu, se je univerzitetni komite' ZK odločil poslati odprto pismo vsem komu-nistom te fakultete in od njih zahtevati izjasnitev proti ,,skupini profe-sorjev", ki jo ocenjuje, da je v odprtem političnem spopadu z ZK. V pismu je, po besedah sekretaija UK, prikazan histohat tega spopada. Pismo je bilo napovedano v sredstvih informiranja kot ,,bela knjiga", ki mora končno pokazati dokaze proti skupini učiteljev. Obenemje tudi zadnji opomin ce-lotni organizaciji ZK na fakulteti, saj je že nedvoumno dano vedeti, da bo, če komunisti ne bodo spremenili svojih pogledov, ki so bili doslej pogosto nasprotni stališčem višjih forumov, predvsem UK, celotna oiganizacija raz-puščena. V spominu nam je ostalo dejstvo, da je po nepričakovanem razpustu organizacije ZK filozofsko-sociološke katedre s strani mestne konference ZKS sredi leta 1968, o čemer so bili'bivši člani - komunisti obveščeni v tisku, velika večina članov tedanje organizacije zavrnilapostopek svoje ,,pre-registracije". To je bU izraz nasprotovanja odločitvi o razpustitvi inposebej razlagi te odločitve. Okoli sto petdeset izključenih komunistov je napisalo obširne pritožbe republiškemu in IX. kongresu ZKJ, in ko so bile potem pritožbe brez razprave odbite, so ostali izven ZK. Medtem pa so preostali člani ZK na fakulteti, ki se mimogrede, nikoli niso strinjali z odločitvijo o razpustitvi organizacije svojih kolegov, zadnja leta večkrat nasprotovali odlo-čitvam UK, niso sprejeli pavšalnih ocen o predavateljih-sovražnikih in tako imenovanih študentih-ekstremistih. V nekaterih primerih so se komunisti FF solidariziiali z odločitvami predavateljskega sveta FF (zbora vseh predava-teljev) glede tega vprašanja. (Na primer takrat, ko je svet na zahtevo skupšči-ne Srbije, naj obsodi tim. skupino predavateljev, ocenil, da na FF ,,NI TAKIH PREDAVATELJEV, katerih dejavnost bi bila v nasprotju z ustavo SFRJ in programom ZKJ.") Bili so tudi primeri, da so se komunisti FF solidarizirali tudi z akcijami Zveze študnetov (na primer sklioevanje zborov 3. junija 1969, gladovni štrajk v solidarnost z lačnimi rudarji Kaknja poleti 1970, splošni štrajk v protest proti političnemu procesu proti Vladimirju Mijanoviču oktobra 1970 itd.). Zanimivo je pripomniti, da je bil tudi sekre-tar ZK FF ne le aktiven udeleženec v oktobrskem štrajku, arnpak je bil ves čas manifestacije član akcijskega odbora štrajka, kar mu je UK posebej zameril. UK je prav tako težko prešel dejstvo, da je bila tudi velika večina članov ZK FF udeležena y tem štrajku. Seveda je UK ob takih priložnostih vsakič zahteval od komunistov FF ne le to,da naj se NE UDELEŽIJO akcij študentov ali da naj jih OBSODIJO, ampak tudi, da naj jili ONEMOGOČIJO. Na žalost pri tem doslej ni naletel na kako večje razumevanje. Tako se je konflikt med komunisti FF in univerzitetnim komitejcm za-ostril, in prišlo je do tega, da je UK enkrat za vselej razrešil položaj s pozvanjem vsakega komunista posebej. Pismo, ki jim ga je poslal, je bilo objavljeno v tisku, toda na veliko začudenje javnosti v njem ni bilo nobenih argumentov za politične ocene UK, razen tistih, ki so bili omenjani že prej in že ocenjenih za nezadostne, posebej za ostro obsodbo in za metanje posa-meznih profesorjev s fakultete. Lahko rečemo, da so za razliko od dose-danjih ocene UK precej blažje, da pa so zato zahteve do komunistov na FF veliko konkretnejše. Postavljen je celo natančen datum,do katerega morajo odgovoriti univerzitetnemu komiteju. V pismu je tako naprej navedeno, da obstaja na FF ,,zelo vplivna skupina predavateljev," ki je ,,v odkritem političnem konfliktu z ZK". Imena niso navedena^, rečeno je, da si je ta ,,skupina" - ,,z raznimi sredstvi prizadevala sistematično dezavuirati ZK in omalovažiti dosežke našega dosedanjega raz-voja .. . kar posebej kažejo NEKATERI sestavki v Praxisu 3-4/72". Pozneje je rečeno, da so NEKATERI predavatelji poskušali omalovaževati dosedanje napore in rezultate ZKJ. Neznanemu avtorju je zamerjeno, da je napisal, kako se od junija 1968 v konfliktu tisti, ki se NE borijo za oblast in ,,tisti, ki se borijo za skupinsko oblast za vsako ceno, sklicujoč se pri tem na zgodo-vinski logos". UK se sprašuje, ali ,,to ne pomeni tudi implicitne trditve, da tisti, ki se borijo zagrupno oblast, in to more biti vodstveno jedro ZKJ (kdo drug pa bi mogel biti v naših razmerah? ), ne motivirajo svojih odločitev z višjimi, splošno jugoslovanskimi nujnostmi in vrednostami? "2 Nekaterim neidentificiranim predavateljem očita, da so zahtevali obstoj posebnega gi-banja industrijskih delavcev, intelektualcev in študentov — levičarjev. UK se sprašuje, ,,ali to ne pomeni praktičnega nasprotovanja ideji o vodilni usmer-jujoči vlogi ZKJ". UK zatem spominja na to, da so ti članki bili napisani pred 21. sejo in Pismom, s katerima je vodstvo ZKJ ,,odločno reafirmiralo osriovne vrednote naše družbe: brezpogojnost jugoslovanske skupnosti in socializem kot astem, v katerem mora delavski razred odločilno vplivati na usodo presežnega dela in na globalno družbo".^ UK trdi, da so ,,omenjeni predavatelji pogosto poudarjali. da so to tudi njihove orientacije". »Zakaj potem," pravi UK, ,,ko je ZK resnično iskal in našel načine, da se bo te vrednote zagotovilo indabodo dobile nove vsebine, ti predavatelji niso nasto-pili s pojasnjevanjem in samokritiko svojih stališč in izjav? " ,,In če tega ne delajo, kako naj bodo potem člani ZKJ ravnodušni do njihovega (eventual-nega) nadaljnjega delovanja v smeri, ki je tu zarisana? " To veliko vprašanje je postavljeno pred komuniste FF. Na žalost ne govori veliko o konkretnih stališčih konkretnih ljudi, od komunistov pa zahteva, naj vplivajo, da bodo ti ljudje odpuščeni iz službe. Dilema je velika. Velik del pisma je posvečen temu, da UK ne želi razpravljati o razlogih razpustitve oiganizacije leta 1968 leta in poskusu, da se prepreči vsako ra^pravljanje o tej odločitvi. UK samo decidirano izjavlja, daje ta odločitev iJfia, v danih razmerah ,,edino mogoča in edino pravilna rešitev". UK naprej omenja tudi ,,ekstremno študentdco skupino" in opozarja, da je ,,dolžnost predavatejhev, da vidno pokažejo svojo vzgojno vlogo ne le z USPEŠNIM PREPRECEVANJEM ŠTRAJKOV, ampak tudi z jasno in glasno ideološko razmejitvijo". V pismu je naveden samo en konkreten članek - članek Svete Stoja-noviča. Rečeno je, da je to ,,sinteza stališč skupine predavatetljev". UK je posebej prizadet zaradi kritike, ki jo je Stojanovič naslovil na ,,uradne oseb-nosti", ,Jcarizmatski vrh" in ,4carizmatskega vodjo", ker to razpravljanje, ,/ormalno izhajajoč iz kritike Stalinovega kulta, vsebuje najdirektnejše alu-zije na našo družbeno stvarnost". Po UK Stojanovič ,j)ostavlja pod vprašaj delovanje celotne ZK v obdobju pred revolucijo, emd in po njej. Posebej mu očita, da govori o letu 1948 na ,,nesprejemljiv način", ko partiji pripisuje stalinizem, in nazadnje, toda ne najmanj pomembno, da študentska gibanja 1968. predstavlja kot );glasnika mogočega delavskega gibanja". S tem vzvezi UK sklepa, da je pri Stojanoviču ,,splošna slika tako temna, da prej poziva k rušenju družbe, kot pa daje upanje". ,,Ta vrsta čmega tona" je pripisana tudi drugim predavateljem. UK poudaija, da ,,ne gre za najostrejše (v smislu napada na politiko ZK) članke, ki so jih ti avtorji kdajkoli objavili". ,,0me-njeni so samo članki, ki so se pojavili v zadnjem času (čeprav razen Stoja-novičevega ni naveden noben drug članek) - ki pa imajo, gledano v celoti, pa tudi posamično, na poseben način določen pomen tudi glede na tre-nutek, v katerem so se pojavili". Ta dva stavka sta tipična za ilustracijo splošn^a tona pisma. Tipična sta v treh ozirih: najprej po navidezni indulgentnosti. V celotnem pismu se vleče tenka rožnata linija očetovskega odpuščanja zablojenim sinovom, če so se pripravljeni vrniti v toplo naročje UK. To je splošna melodijska linija, ki bi bila resnično ganljiva, če se ne bi na mnogo mestih v pismu prebijal oster tremolo znane teme ,/azpravljali bomo demokratsko vse do končnega obra-čuna". Omenja se radikalno obračunavanje, zaostrovanje in radikalizacija bitke, odločilna bitka itd. Ta disonanca zveni toliko neprijetnejše, če se spomnimo, da je vse to prišlo tako pozno po .^lavnih konfliktih", katerih posledica je, in - brez vidnejšega povoda. Impulz za napad očitno ni prišel od predpostavljenih nasprotnikov, in menda zato s perspektive napadenih pismo odmeva v določeni negotovosti njegovih avtorjev. Na tako idejo na-vaja tudi izjava sekretarja UK, sicer dana v afektu, na sestanku oiganizacije ZK na sociologiji in filozofiji, da je prejšnji CK (Srbije) padel med drugim tudi zaradi filozofske fakultete in da si ta CK tega za nobeno ceno ne bo dovolil". Prej navedeni odlomek je tipičen tudi zaradi uporabljenih izrazov ,,po-seben način", ,,določen pomen". V celem pismu kar migolijo take nedvo-smiselnosti. V ta arzenal spadajo tudi pridevniki ,,karakteristično" in ,,indi-kativno", ki navkljub svoji naivni nedoločnosti v taki partijski polemiki pomenijo težo resne obtožbe. Tak slovar je za UK ugoden iz več razlogov, predvsem pa zaradi tega, da ne bi bilo potrebe po argumentiranju in podob-nem drobnarjenju. Tretja značilnost navedenega odlomka se kaže v poudarjanju zgodo-vinskega pomena prav tega in ne kakega drugega političn^a trenutka. Dej-stvo, da imajo ,,nekateri članki" ,,na poseben način" ,,določen pomen" prav ,^lede na trenutek", govori o tem, da UK meni, da so ti članki veliko nevarnejši kot pa veliko ostrejši članki.objavljeni v kakem drugem obdobju. Za to ugibanje govori celoten ton pisma, iz katerega lahko vidimo skrito sporočilo, ,,sedaj obračamo list; doslej smo vamgledali skoziprste, sedaj pa je vrag odnesel šale". V pismu je tudi polno drobnih očitkov komunistom FF in jok zaradi njihove neodgovornosti in neskončne potrpežljivostiUK. Koloritnejši so ne-kateri detajli. Rečeno je na primer, da je ,,čisto jasno, da je tovariš Tito, ko je govoril o delovanju posameznih predavateljev na naših univeizali, kon-kretno mislil tudi nanje." UK ima torej privilegij, da tudi čisto jasno ve, na koga vse je predsednik mislil, ko je rekel ,,nekateri". V pismu se pogosto zahteva izjasnjevanje o nečem, kar je ,,jasno" in ,,znano" v zvezi s prav tako ,,poznanim", ,,nečim" ,,določenim" in ,,nespre-jemljivim", o čemer se odbija sleherni pogovor. Edina stvar od mnogih, o katerih je vsakršen razgovor ,,nesprejemljiv", in ki je precizirana, je odločitev o razpustitvi organizacije na filozofiji in sociologiji leta 1968. Pismo kulminira s kategoričnimi zahtevami, da se komunisti FF izrečejo glede treh vprasanj: prvič (ta zahteva ima a in b) Pod a se zahteva, da se komunisti borijo za enotnost ZK in oživitev Demokratičnega Centralizma. Pod b - da se morajo omejiti od različnih nam tujih idejno-političnih ten-denc in naj se borijo proti njihovim nosilcem (tu je navedenih nekaj trenutno najnevarnejših - izmov). Drugič se zahteva ,jasno omejevanje" od stališč skupine predavateljev. Tretjič se zahteva distanciranje ,^lede na ekstremi-stično skupino" v študentski organizaciji. Zaključek se začenja s tehničnimi navodili za uporabo Demokratičnega Centralizma. Da ne bi bilo pomot, se mora vsak posamič izreči o vseh treh vprašanjih z enotnim odgovorom na vsa tri vprašanja (da - ne). Kot če hočeš v tigovini kupiti belo srajco, pa ti je ne dajo, dokler ne kupiš tudi plave obleke, rdeče kravate in filtra Dijamant. Konec je v lepem pozdravu in upanju, da je prišel trenutek, ko je idejna diferenciacija ,^ie le nujna, ampak tudimogoča". Pismo UK je bilo sestavljeno na začetku, objavljeno pa v sredini maica s številnimi napovedmi. Od številnih komentarjev v tisku, ki so intonirani z iskreno željo po razpletu na škodo napadenih se izdvajapregled v Večernjih novostih z naslovom ZA OBLAST ALI PROTI NJEJ. Večernje novosti v prvi vrsti poudarjajo, da so se napadeni predavatelji zavzemali za revolu-cionarno organizacijo, ki ne leži na sistemu eblasti nad ljudmi, toda glede na stanje v svetu opozarjajo, da bi, ker pač to nikjer doslej nibilo uresničeno, bilo najverjetneje,da bi tudi napadeni profesorji želeli uživati v oblasti, ko bi si jo dobili. Po sprejemu pisma se je sestal aktiv 40 predavateljev - komunistov FF. Po zaprtem sestanku se je izvedelo, da so predavatelji ostro obsodili pismo. V tem času se je sestajal nedavno izvoljeni FO ZS ob prisotnosti vse veČ študentov, tako da so se sestanki spreminjali v male zbore. V njegovem okviru dela komisija za pregled celotnega spopada na liniji ZK fakultete — profeosrji - UK. FO ZS je sklical izredni razširjeni sestanek - zbor, na katerem je objavil svoje sklepe. (Bralce opozarjamo, da so le-ti objavljeni med informacijami, op. ur.) V istem času se je sestalo pet organizacij ZK na FF. Vsi sestanki so bili za zaprtimi vrati. To je posebej zaksrbljevalo list Komunist, ki je v komentarju poudaril, da je to kršenje principa javnosti dela, prisotnega pri vseh osnovnih organizacijah ZK vse do IB kot osnovni princip dela ZK. Z zapiranjem sestankov je pravzaprav UK ostalo neznano, kako Se je kdo izrekel o pismu, kar je otežilo tako imenovano diferenciacijo. Navsezadnje je bila v petek, 13. aprila zaradi izrekanja o pismu sklicana konferenca ZK FF. Na grozo tiska je bila tudi konferenca zaprta. Toda ne dolgo. Ugotovljeno je bilo, da je bilo od potrebnih 70 defegatov prisotnih le okrog dvajset. Konferenca je bila,ponoyno sklicana 16. aprila, po roku, ki ga je za izrekanje postavil UK. Tokrat je bila masovno obiskana, toda prisostvo-vali so ji tudi novinarji in predstavniki UK, ki so se udeležili diskusije. Zasedanje je trajalo več kot šest ur. Po polnoči je konferenca odločila na-slednje: - UK je točno pokazal na pasivnost in nepolemičnost komunistov FF. Konferenca v tem smislu napoveduje večjo idejno enotnost. - Odbita je trditev UK, da predavatelji, ki so imenovani v pismu, zasto-pajo stališča, nasprotna programu ZKJ in samoupravni družbi. - Ce so trditve UK utemeljene, je mogoče ugotoviti samo v javni, demo-kratični razpravi v prisotnosti navedenfli predavateljev. Zahteva se, da se takšna razprava omogoči. - Konferenca posebej nasprotuje uporabi administrativnih ukrepov za odstarnitev teh predavateljev s fakultete. - Obstajala je ekstremna skupina študentov - okrog prejšnjega FO ZŠ -toda njihove akcije so inspirirali resnični nerešeni problemi družbe, vendar napadeni profesorji teh študentov ne le da niso podpihovali, ampak so vpli-vaH na umirjanje situacije in jim svetovali, naj izvajajo svoje akcije v okviru ZK in ZS. — Neaktivnost in pasivizacija Komunistov FF nista nikakršno frak-cionaško delovanje. - Komunisti FF podpirajo pismo Tita in IB. Dan ali dva po konferenci njeni sklepi še niso naleteli na reakcije v tisku. Sredstva informiranja se omejujejo celo tudi od širših informacij o tem. Predpostavljeno je, da bodo te odločitve komunistov FF imele pomemben odmev v širši iavnosti, komen-tarje pričakujemo nestrpno. ' MIŠO VASlC PRIPOMBE: 1. ,,Na primer: Mihajlo Markovič, Svetozar Stojanovič, Miladin Životič, Ljuba Tadič, Zaga Pešič-Golubovič, Dragoljub Mičunovič, Trivo Indjič in Nebojiša Popov." (Pismo UK komunistom FF) • 2. Ta izjava UK je povsem nejasna, če dobro vemo, da Zveza komunistov, tj. njeno vodstvo, JE NA OBLASTI. Ne ve se, zakaj UK misli, da morabiti vodstveno jedro ZK, ki se bori za oblast. 3. Tu gre za zelo zanimivo in svežo opredelitev socializma. Vendar pa se zdi, da je socializem v interpretaciji UK preozko pojmovan. Ne moremo reči, da tudi dmgi družbeni de;avniki pri nas delijo z UK mnenje, da je sociali-zem VLIVANJE delavskega razreda na usodo piesežnega dela in na glo-balno družbo. Če je socializem samo to, je potrebno omeniti, da napadeni predavatelji nikoli niso tidili o socializmu kaj takega- UNIVERZITETNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV BEOGRADA OPOMBA UREDNIŠTVA: Pismo, ki ga je pred nedavnim beograjski UK podal komu-nistom filozofske fakultete v Beogradu, je bilo objavljeno v mnogih časopisih, tako da ste ga verjetno prebrali. Clani FOSS-a beograjske FF so na to pismo odgovorili, vendar jim odgovora kljub prošnji ni obja-vil niti en sam časopis. Kot in-formacijo in kot popolnejšo in-formacijo o dogodkih na beo-grajski univerzi smo se odločili, da tekst v celoti objavimo. Fakultetni odbor Zveze študen- tov filozofske fakultete 9e je 6. aprila 1973 sestal na izrednem se- stanku, ha katerem se je pogovar- jal o pismu univerzitetnega komi- teja, nastovljenem na organizacijo ZK naše fakultete. Konstatirali smo, da je pismo UK, potem ko je bilo objavljeno v Studentu, fragmentarno v Politiki in v dru- gih listih, javni dokument (poseb- nega pomena za študente filozof- ske fakultete). Zaradi tega zavze- manje stališča do njega ni le pra- vica, ampak tudi dolžnost vseh študentov, posebej članov FO ZŠ, ki so izvršni in predstavniški organ skupščine ZŠ filozofske fakultete. Toda opredeljevanja glede pisma UK fakultetni odbor ni razumel kot enostavno izrekanje ,,za" ali ,,proti" temu dokumentu, čeprav atmosfera, ki se oblikuje v jav- nosti (s sredstvi informiranja), skoraj izključuje karkoli drugega. V javnem mnenju se sistematično ustvarja sliko, v kateri je filozof- ska fakulteta v Beogradu predstav- ljena kot center kontrarevolucije (kar je svojevrsten nesmisel), štu- denti in profesorji pa kot prvo- razredni sovražniki ljudstva in države. To mora privesti do idej- nega diferenciranja, vendar je čisto jasno, kakšen rezultat je edino sprejemljiv za UK. V atmosferi ne- resničnega predstavljanja stanja na filozofski fakulteti in obračanja politične javnosti proti njej UK pošilja pismo ultimativne narave, k;ar zaostruje napravljeno situacijo, ki ni primerna za neko svobodno in samoupravno družbo. Tudi ob tem, da pismo UK vse- buje elemente, ki žalijo ugled naše fakultete, smo se trudili, da ta do- kument kot vselej doslej preuda- t, rimo z razumom in pripravlje- nostjo sodelovati in da univerzitet-nemu komiteju pošljemo stališče FOZS. 1. Metoda, ki jo uporablja UK (ustvarjanje slike o izoliranosti fl-lozofske fakultete od pozitivnih družbenih gibanj - zanimivo je, da novinarji jugoslovanskih listov niso opazili, da se je v zadnjih pe-tih letih na filozofski fakulteti zgodilo kaj pozitivnega - to je zelo indikativno) godi ustvarjanju socialnega pritiska, znano pa je, da socialni pritisk otežuje racional-no odločanje. Mislimo, da je UK delno odgovoren za netočne in tendenciozne sestavke o naši fa-kulteti (ki se vsak dan pojavljajo v jugoslovanskih listih). Pomanjkanje argumentacije, kar je osnovna zna-čilnost pisma UK, odpira vrata prav takim napadom tistih ljudi, ki želijo napraviti politično ka-riero odkrivajoč sovražnika na neki eminentno marksistični fakul-teti. Mislimo, da etiketiranje nikoli ni bila pravilna metoda in da se proti ideji nikoli ni bilo mogoče bojevati uspešno z žigosanjem. Nismo gotovi, da se tako vodene akcije Lahko ubranimo s pozicije svobode in pravic človeka, zago-tovljenih z uStavo. 2. FO ZŠ meni, da so konstata-cije, ki jih UK navaja o študentih in profesorjih filozofske fakultete, netočne, Trdimo, da se na filo-zofski fakulteti neguje resnični marksizem in internacionalizem (to dvoje je neločljivo), kar po-meni, da za nasprotnike socializma in samoupravljanja med nami ni-koli ni biJo prostora. Ker to tra-dicija filozofske fakultete jasno potrjuje, nas čudijo in nam zbu-jajo negotovost trditve, da na naši fakulteti obstajajo sovražraki so-cializma. 3. Naravnost prizadeti smo s formulacijami v vašem pismu o študentih filozofske fakultete. Z ustvarjanjem slike v javnosti, češ da na filozofski fakulteti obstaja neka ,^nilitantna skupina študen-tov . .. ekstremisti, ki jim ni tuje niti najbolj grobo nasilje", UK želi študente filozofske fakultete dis-kvalificirati in jih vnaprej izključiti iz demokratskega odločanja o ne-čem, kar jih na koncu tudi naj-bolj zadeva. Zato protestiramo proti takemu etiketiranju, ki je klasičen primer povzročanja, nega-tivnega psihološkega učinka pri nepoznavalcih. Vse to, razumljivo, povzroča med študenti filozofske fakultete ogorčenje in s tem tudi zelo neugodno atmosfero za demokratičen razgovor. Razglasiti neko fakulteto sve-tovno znanega marksizma za kon-trarevolucionarno in zahtevati ak-cijo v nobenem primeru ne more pripeljati do pozitivnih rezultatov. S tem se ustvarja konfliktna atmosfera, mislimo pa, da nobeni progresivni sili v naši družbi kon-flikt take vrste ne ustreza. Ker med študenti filozofske fa-kultete obstaja razumevanje za družbeno akcijo, so člani FO ZŠ filozofske fakultete pripravljeni kakorkoli sodelovati z UK. Misli-mo, da je demokratični razgovor edini način reševanja problemov, posebej če se upošteva, da je kre-pitev samoupravnega socializma naš skupni cilj. Zaradi tega smo se pripravljeni pogovoriti z vami o vseh stališčih v vašem pismu. FO ZS FILOZOFSKE FAKULTETE V Beogradu, 17. aprila 1973. UK ISCE PRAVO PRIPRAVLJE-NOST KOMUNISTOV NA HLO-ZOFSKIFAKULTETI 20. aprila je beograjski UK med drugim razpravljal tudi o odgovoru komunistov filozofske fakultete. Stališče obsega naslednje: - odgovor je samo potrdil izho-dišča UK pri kritiki organizacije ZK FF, zato te slabosti zahtevajo odloč-no akcijo, še posebej, ko komunisti na FF niso pokazali pripravljenosti, da bi sami razčistili ta vprašanja; - pozitivna je aktivnost, ki jo je pismo vneslo v organizacijo, ki je že leta pasivna. Pokazala so se tudi vid-nejša znamenja notranje diferencia-cije, večje število komunistov izraža pripravljenost podpreti sedanjo ak-cijo ZKJ. Bistveno je, da so bile v razpravi sprejete in podprte bistvene ocene UK: a) da je stanje v organizaciji neza-dovoljivo, vendar se komunisti na FF za razliko od diugih organizacij niso pripravljeni in sposobni jasno in odločno distancirati od neželenih političnih usmeiitev, b) da je okrog FOZS obstajala ekstremistična skupina, ki se ji ZK ni uprla v zadostni meri, c) da je v tem trenutku potiebna radikalna krepitev ZK. V razpravi pa je prišlo tudi do stališč, ki ne na-sprotujejo le pismu UK, ampak tudi politiki ZK v celoti: 1. navkljub zatrjevanju, da komu-nisti stoje za pismom predsednika ZKJ in IB, ni sprejeta zahteva po odločnem distandranju od omenje-ne skupine predavateljev. Nastala je velika razlika v ocenjevanju stališč te skupine; 2. Neosnovane so trditve nekate-rih udeleženoev debate, da je pismo piedsednika ZKJ in IB PZKJ v bi-stvu prevzelo stališča skupine preda-vateljev, na katere je usmerjena kri-tikaUK; 3. nesprejemljivo je, da se spored ocenjuje samo kot razhajanja UK, kai je prozoren taktični manever; 4. sklepi konference ZK na FF kažejo, da med komunisti še ni pra-ve pripravljenosti, da tudi praktično delujejo skladno s smerjo in naloga-mi iz pisma predsednika ZKJ in IB PZKJ fn govora tovariša Tita srbske-mu politjčnemu aktivu. Zato je vprašljiva podpora, ki so jo komu-nisti izrekli temu kurzu. Podpora se mora kazati samo v pripravljenosti in sposobnosti delovati v skladu z nalogami ZKJ. Poziv za naspiotova-nje pojavom in nosilcem liberalizma, anarholiberalizma ima pomen pred-vsem za organizacijo na tej fakulteti. Doslej take pripravljenosti še niso pokazali. UK meni, da so nekateri disku-tanti proti osnovnim normam seda-njega političnega kurza ZKJ, kar bo nujno pripeljalo do preverjanja od-^ovornosti in članstva v ZK. Skupaj z vsemi elementi je razpra-va pokazala pozitivne rezultate, ven-dar to še ni zadovoljujoč odgovor, še manj pa zadovoljujoča osnova za to, da se razmere urede. Razprava se mora nadaljevati do potrebne enot-nosti v ocenjevanju politiČne situa-cije, kar je prva predpostavka enot-ne akcije in vključevanja organiza-cije ZK FF v politične akcije, ki jih vodi ZK na univerzi in v celotni družbi. UK bo obvestil konferenco ZK beograjske imiverze o rezultatih razprave in bo zahteval popolnejše ocene. RAZGOVOR TRIBUNE S ŠTUDENTIMATEMATIKEIN FIZIKE V večemOi urah 11. aprila tega leta smo nekateri člani ured-ništva obiskali poslopje na Jadranski ulici, kjer študente z veliko žlico pitajo z matematiko in fiziko. Želeli smo slišati, kaj študentje o tem mislijo in skupaj z njimi razjasniti nekatere probleme, ki jih tarejo. Objavljamo skrajšani zapis tega razgovora. B. VEDLIN: Naša aktivnost se je začela vlanskem letu. Študentje smo se začeli zbirati zaradi problemov, ki se tičejo neustreznega študijskega pro-grama. Na začetku letošnjega šolskega leta smo anketirali vse vpisane štu-dente. Odziv je bil kar dober — anketni list je izpolnila skoraj tretjina štu-dentov. Spraševali smo, kakšen je odnos študentov do študija, do učnega programa, do profesorjev in to, icoliko so študentje pripravljeni sodelovati v študentskih akcijah. Poglaviten podatek, ki nam ga je posredovala anketa, je ta, da se po diplomi namerava več kot pol študentov zaposliti v industriji. To pa je popolnoma v nasprotju z našim učnim programom, ki je izrazito teoretične narave. Tu se mi zdi bistveno usklajevanje. Študentje smo se o tem že začeli pogovarjati. Idealna rešitev bi bila ustanovitev dveh smeri: tehnično-inženirske in eksperimentalno-teoretične. Toda to ovirata finančno stanje in premajhno število študentov. Sedaj skušamo najti rešitev bolj radikalno, z vpeljavo nekaterih opcijskih predmetov. Drugo, da se mate-matika povezuje skoraj izključno s fiziko. Pri sestavljanju učnega programa bi morali misliti na povezavo tudi z drugimi predmeti. Organizirali smo srečanja s profesorji, piknike, ki so se jih profesorji radi udeležili. Na ta način smo prišli do precej dobrega dialoga o spremembi nekaterih stvari. M. VODOPIVEC: Tu nas je le nekaj matematikov, predvsem iz drugega letnika. Višji letniki se sploh ne zganejo, gibanja ni. Letos smo sicer nekoliko oživeli. Glavni problem je že nakazal Vedlin, namreč nenačelnost študija. Še vedno imamo nekatere predmete, ki glede na razvoj ne spadajo več sem. Letos smo že dosegli nekaj olajšav in spremenili nekatere pogoje. Paziti moramo, da ne bo ostalo samo pri olajšavah, problem moramo zajeti širše. Na to ni vsebinskega gledanja. Vprašati se moramo, kakšna je vloga mate-matike v družbi, kakšen je odnos matematika-fizika; znanost, tehnika in filozofija. Pred očmi bi morali imeti kaj bomo z matematiko delali, in s tega vidika tudi organizirati študij. Tu pa so bistvene že spremembe samih metod, ne samo vsebine. Študentje razpravljamo o teh stvareh tako neformalno. Dvakrat smo se sestali sveti letnikov. Zmenili smo se, da bomo večjim podjetjem poslali dopis, v katerem jih bomo prosili, naj nam razložijo, kaj pravzaprav pričakujejo od matematika. Pripraviti mislimo tudi anketo, predvsem za višje letnike, da bi se videlo, kakšne interese imajo. Pri diplomi se da matematiko zelo lepo povezati z drugimi znanostmi (kemijo, psiho-logijo, pedagogiko . . .). Tako bi dejansko in konkretno matematizirali zna-nosti. Lahko si ogledamo tudi vzroke za osip, saj pride do konca le četrtina, polovica novincev pa je odličnjakov. V glavnem odpadejo tisti,. ki pač ne zmorejo. Pa tudi to je: 80% študentov je izven Ljubljane. Morali bi imeli neko selekcijo že pred vpisom. M. PUNGARTNIK: Ne, morali bi pogledati, kako je s srednjimi šolami. Uveljaviti bi morali svetovanje na srednjih šolah. Drugo vprašanje je, kakšna je krivda učnega programa za tak osip. M. VODOPIVEC: Sedaj je izbirni prvi letnik. V takem sistemu, kot je, se dosti bolje verjetno ne bi dalo narediti. J. ŽLENDER: Zanima me, kakšna je socialna struktura študentov. Tudi drugod je visok osip, in večina pavzerjev je iz dobro situiranih družin. Praviš, da je precej odličnjakov. Verjetno obstaja razlika tudi po socialni plati. Vseeno pa mislim, da je ključni vzrok neustrezen učni program, zaostale pedagoške metode in slabo znanje matematike iz srednjih šol oziroma sploh slabe sposobnosti abstraktnega mišljenja. Vse naše srednje šole so naredile korak nazaj v primerjavi z realkami izpred vojne, kjer so se učili latinščine in so se pri tem naučili logičnega mišljenja. Danes se tega ne moremo naučiti niti v najboljših gimnazijah. Za študij matematike pa je potrebno dokaj dobro abstraktno mišljenje. Da se dokoplješ do njega, ti lahko v veliki meri pripomore srednja šola in sploh šola. M. VODOPIVEC: Matematika v srednji šoli po mojem ima ta namen, toda smo v začaranem krogu, ker ni dobrega kadra za pouk. Dobro bi bilo, ko bi se domenili, kaj lahko storimo za predrugačenje tega. Lahko tudi s soicalne plati. M. VUK: Lahko bi povečali število asistentov. Vsak bi imel manjšo sku-pino študentov in študent bi bil tako prisiljen delati. S sistemom kolokvijev, kakršnega imamo na fiziki, ni mogoče dobro delati. To je tekmovalni sistem. Z novim naj bi asistent imel boljši pregled nad delom študentov, z njimi bi se lahko ukvarjal individualno. To bi bil začetek, potem bi se morali lotiti reševanja tega vprašanja bolj obšiino. M. BRECELJ: Mislim, da je vzrok za osip predvsem učni program in pomanjkanje ljudi, ki bi se ukvarjali s študenti. Drugo pa je enostavno pomanjkanje delovnih navad. Socialni faktor je pri nas daleč v ozadju. M. VUK: V četrtem letniku fizike je samo en študent brez štipendije, vsi ostali so dobro situirani. So ali iz socialno dobro situiranih družin ali pa jih štipendira republika. M. PUNGARTNIK: Povežimo te stvari spet s prakso naših srednjih šol, ki so večinoma nekakšne področne šole. In taka je vsaka nekako univerzalna. Vsi večji in bolje organizirani šolski sistemi razvijejo nove specializirane šole s posebnimi eksperimentalnimi metodanii. Sem se kandidira samo najboljše. V Sovjetski zvezi pridejo z zelo popolnim sistemom izbiranja kandidatov res najboljši v te šole, kjer se razvijajo specialne učne metode. Ce bi mi prevzeli kaj takega... Pri nas so gimnazije v nekaterih centrih boljše, v drugih pa slabše. Ce bi poskušali že v osnovnih šolah izbirati za gimnazijo, ki bi bila specializirana in bi v njej poskušali nove metode, potem bi res dobili naj-boljši izbor za univerzo. Drugo vprašanje je, koliko je to socialno upra-vičeno. M. VUK: Ne bi dobili tako samo intelektualne bebce? M. PUNGARTNIK: Ne, ker te gimnazije ne bi izobraževale enostransko. V Sovjetski zvezi so se že pokazali rezultati, ko so na ta način dobili zelo dobre študente in strokovnjake. Šole bi morali preizkusiti. Šolski sistem si seveda ne bi smel dovoliti samo ene specializirane šole, ker bi se izrodila v elitizem. S. HADŽI: Zdi se mi, daje treba dvigniti človeka kot posameznika, da se zave svojega položaja. Če ne, te življenje kar tako nosi, in sploh ne veš, zakaj vsak dan vstajaš in hodiš na faks. Na to bi se morali osredotočiti. M. BRECELJ: Moderna industrializirana družba zahteva človeka, ki bo dober na svojem delovnem mestu, strokovno neoporečen, uspešen. V tem pogledu so dosegli že dokajšnjo perfekcije v ZDA, Sovjetski zvezi, ponekod tudi pri nas. Dovolj je, če nekaj zgledov prenesemo na naša tla. Ce je drugim uspelo, zakaj ne bi nam. Problem vidim v tem, da industrializirana družba s sposobnimi strokovnjaki nosi v sebi mnogo hujšo nevarnost kot siromašna družba brez sposobnih strokovnjakov. Clovek nima razvitega osnovnega človeškega odnosa do dogodkov izven njegovega strokovnega področja, odnosa do družbe. Tako je mnogo bolj razumljiva reakcija devetnajstletnih, ki pridejo še ne vkalupljeni, še ne sprijaznjeni s takim načinotn dela, in padejo v apatijo, nedelo, ukvarjajo se s tistim področjem, ki je s človeškega vidika bolj privlačno. M. PUNGARTNIK: Ko govorimo o perfekciji šolskega sistema, ne mislimo samo na formalno plat, ampak tudi na človeka posameznika, njegovo vlogo pri študiju. Morali bi organiziiati tak sistem, ki bi omogočal individualen način dela na visokem nivoju. J. URBANC: Mislim, da bi moralo biti območje naše dejavnosti srednja šola, ker imamo v teh letih čudovite možnosti izboljšati položaj. Prilagodili so nas, da bomo vedno malo zaslepljeni. Ne zdi se mi smiselno, da se dajemo s temi našimi problemi, ker jih bomo rešili le polovično. Če bi začeli pri temeljih . . . Problem se ponuja sam. Zakaj je tako malo matematikov? Gimnazije pa vzamejo vsakega pavzerja in tako se pro.blem slabih učiteljev stalno ponavlja. M. BRECELJ: Prišli smo v krog osnovna šola-gimnazija-univerza. Kako bomo prišli iz njega? Predlagam kako politično rešitev, predlagam družbeni dogovor, ker so dogovori sedaj v modi. Krog bi se dal pretrgati na ta način, da bi se izboljšal (skokovito izboljšal) pedagoški kader na vseh osnovnih šolah in gimnazijah. Predlagam, naj študentje matematike in fizike sklenemo družbeni dogovor, s katerim se bomo obvezali, da bomo med svojo delovno dobo šli za dve leti v vaške šole ali na gimnazije v obrobnih krajih. V drugih krajihjia predlagam apel na oblasti, ki dajejo denar za šolstvo. J. ZLENDER: Na naših šolah je ogromno ljudi, ki nimajo ustrezne kvalifi-kacije, del preostale manjšine pa se ravnokar kvalificira. V teku so raziskave o vplivu socialnega porekla na pedagoško delo. Fenomen slabih učiteljev ni nov. Bistvo je torej v regeneraciji struktur. To bi se dalo urediti s pametno politiko štipendiranja, osebnih dohodkov. Krog bi se dalo presekati z eko-nomskimi ukrepi, tako da bi se za učiteljski poklic ne odločal samo določen sloj. Tu jevtreba začeti spreminjati. Selekcija v osnovni šoli se ne bi več izvajala na osnovi materilanih kriterijpv, kakor se je dozdaj, ko so lahko prišli v srednjo šolo tudi popolnoma nesposobni - samo zato, ker so bili njihovi starši premožni. Materialni faktor vpliva od osnovne šole do univerze. M. VODOPIVEC: Ugotavljamo: ,,Ta družba je gnila," neki ljudje, ki naj bi bili vrh, neki stari izobraženci so tisti, ki se jih producira, ki so nesposobni. Prišli smo do vprašanja, kaj je pravzaprav univerza, kakšna je njena naloga. Kako bi lahko drugače vplival na to družbo, ne samo tako, da bom šel učit v neko zakotno vas? Zame je ključno vprašanje kaj naj unvierza v družbi pomeni. Kako naj vplivam na to družbo, kajti po mojem mneflju smo tu zelo na psu. Danes univerza ne more biti več samo to, da na njej izveš čedalje več, da ni nič drugega kot premo naraščanje znanja iz osnovne šole, Univerza bi že morala organizirati študijski proces v povezavi s prakso. Znanje, ki ga pridobivamo, bi preizkusili v praksi in bi se nato učili še na izkušnjah, ki bi jih tako dobili. M. BRECELJ: Rad bi ti odgovoril na vprašanje, kako yplivati na družbo z drugimi sredstvi. Najbolj banalno, najbolj uporabljano sredstvo za strokovno izboljšanje nekega področja je denar. Ampak to je zelo ,,zdrsano" sredstvo in je ,,vklopljeno" v družbene mehanizme te družbe. Vplivali bi preprosto s stimulacijo plač pedagogov. S tem bi pedagoški poklic postal privlačnejši, prišlo bi do ostrejše selekcije, in sčasoma bi se pokazali rezultati. Drugo vprašanje je, koliko je to v dani družbeni in gospodarski 6ituaciji mogoče. Ta osnova, denar, je precej nesimpatična, vendar verjamem v tako rešitev. Druga rešitev bi bila, da bi se izobraževalna skupnost bolj zavzela, bolj človeško angažirala za delovno mesto pedagoga, ki je ključno za razvoj družbe. J. ŽLENDER: Problem je tudi, da se ljudje, ki študirajo za pedagoški poklic, prekvalificirajo, gredo delat drugam. Prepričan sem, da imajo neko nagnjenje do pedagoškega poklica, toda drugam jih potegne večja placa. M. VUK: Mislim, da situacija sploh ni tako tragična. Zadnje čase je precej študentov študiralo tehnično smer, pa so se odločili za pedagoški poklic. Danes je to kolikor toliko urejeno. *. VEDLIN: Mislim, da je pedagoški kader danes precej pereč, vsaj kar se tiče matematike in fizike. Vzamejo vsakega. Na Šubičevi gimnaziji na primer učijo štirje študentje. Takih študentov pa je še več. PToblem je torej precej širši. Če ne moremo govoriti o selekciji, ker kadra ni, bi morali govoriti o sistemu financiranja. Najbolj sposobni ne gredo tja, ker so tam verjetno najnižji dohodki. M. VUK: Študentje, ki tam učijo, bodo verjetno tudi ostali, saj pravijo, da jim je zelo všeč. Stvari so se torej že začele gibati. J. ŽLENDER: Na naših osnovnih šolah je jeseni manjkalo 400 učiteljev. Situacija je res kritična. Koliko pa |e neustreznih, ne vemo. Stareja kvalifl-cirani učitelji in profesorji bodo sli kmalu v pokoj, in položaj se bo še poslabšal. M. VODOPIVEC: Ko smo pri stimulaciji in slabem viednotenju pedago-škega dela, se moramo vprašati, kakšne konkretne naloge ima pri tej stvari univerza in mi, matematiki in fiziki. Pričakujem, da bomo o tem razčistili. M. BRECELJ: Sem za to, da ne gledamo preveč široko, ampak politično. Že prej sem hotel povedati, da korenitih sprememb ni mogoče napraviti drugače kot s spremembo zavesti, zavest pa je ravno tisto, kar zdajle spre-minjamo. Zato je prav, da se tudi samo zavestno angažiramo. J. URBANC: V kateri smeri naj bi se angažirali? Težimo po izoblikovani strokovnosti, izoblikovanem jedru posameznih fakultet in še kombinaciji z individualnim študijem, po predavanjih kot pogovorih. To bi nam vzelo še več časa. Toda odtujenost od ostale družbe bi se še bolj poglobila. M. BRECELJ: Tega nasprotja se na fiziki že nekaj casa zavedamo. V tem trenutku je bolj pomembno stvari pogledati politično, čisto realno poiskati, kakšne so rešitve. Izkiistaliziral se je problem pedagoškega dela, kjer bi se dalo kaj storiti, stopiti iz kroga, hkrati pa smo ugotovili, da je v sedanji situaciji to mogoče ali s političnim pritiskom ali z lastno angažiranostjo. Kolikor si za to reč pripravljen sam, toliko smeš pričakovati od družbe, od ljudi, ki so na odgovoraih mestih. J. ŽLENDER: Zato si moramo biti na jasnem, kaj je ta družba, na kateri stopnji razvoja je. Glavni motiv posameznika v tej družbi je le še neka tehnokratska miselnost. Poklic matematika ne spada sem, vendar se lahko vprašamo, kakšna je vloga matematika v tej skupnosti. Mislim, da mora matematik najprej emancipirati sam sebe. Danes se pojavljajo na važnejših mestih čisto določeni sloji, emancipirati pa pomeni ravno premagati to raz-slojenost. Ker se ta diferenciacija, ta tehnokratska miselnost, pojavi že v času študija, jo je potrebno že na univerzi premagovati. J. URBANC: Lahko bi se vprašali, kje je elitnost študentov, saj nam zgodovina kaže, da so študenti skoraj zmeraj potegnili z delavci, da so bili elita, ki je spreobračala. J. ŽLENDER: Vidimo, da danes tako v svetu kot v Jugoslaviji ni študent-skega gibanja, ki bi izviralo iz razredne osnove. M. VODOPIVEC: Večja nevarnost se mi zdi v tem, da se matematik preveč emancipira, da dobi privilegiran položaj ali pa postane navadno orodje v rokah drugih. Fiziki so v isti nevarnosti s svojimi odkritji. R. LIPOVEC: Zdi se mi nevarno, če matematik ali fizik ostane pri inte-rcsih, ki so lastni samo njeniu kot matematiku ali fiziku. Tako dejansko postane orodje. Kako bo uyidel druge interese, ne samo svojih individuali-stičnih? Današnji sistcm pa kritično mišljenje uničuje in v svojih strukturah onemogoča to razbitje, dualizacije interesov. M. VODOPIVEC: Ravno zato moramo na univerzi poudariti vlogo subjekta, individualnega študija. Predavanje se mi zdijo nesmiselna, treba bi jih bilo ukiniti in tudi na ta način poglobiti stik med študenti in profesorji. S tem seveda ne bi odpravili vseh pomanjkljivosti, ne bi odpadle vse nevar-nosti. Je pa korak naprej v smislu reka, da je študent v bistvu lastnik svojih možganov. Zapis pripravil RAD0 LIPOVEC MARK U GLOBE VNIKU Ta kratek zapis se nanaša na izjavo M. G. v pogovoru o idejnem razčiščevanju na univerzi, ki ga je Tribuna objavila v 16. in pol številki (2. aprila) na straneh 10. in 11. Gre za označevanje nekega (Pirjevčevega) vedenja o literaturi kot kvazi znanosti. Nimamo namena braniti prof. Pirjevca, on sam je s svojimi spisi pristojnejši za to; seveda prepuščam njemu tudi odgovor na vpra-šanje o smiselnosti reagiranja na takšne izjave. Odločno sem pa proti načinu (političnega) delovanja, kijeočit-no tudi način M. G.: namreč, da se strokovni problemi označijo z etiketo, ki je ne podpira in ne pojasnjuje noben argument, nobena analiza, nakar se v imenu socializma itd. udaripo tej isti etiketi (po človeku, ki mu je nalepljena). Z drugimi besedami, izmisliti si je treba zlo (v človeški podobi), potem pa nadenj z ognjem in> mečem. Če jih pri tem kdo dobi po glavi, je postranska stvar, naša (za)vest je čista, oprana, hudiča smo izgnali. Seveda moram (glede na kategoričnost izjave, ki je pa spet dvo-rezen meč) dopustiti možnost, da M. G. ,,ve", kaj je znanost in kaj ni, skratka, da je preštudiral estetike od Aristotela do Hegla, pred-vsem pa tiste, ki se poskušajo prebiti iz slepe ulice znanosti o umetnosti, kamor je ta znanost prispela s Heglom in kjer se kriza nekega vedenja o umetnosti kaže kot kriza umetnosti same. Priča-kujem torej obsežno in strokovno izredno lucidno estetsko študijo, ki bo etiketo kvazi znanusti argumentirala, se pravi, ki bo Pirjev-čevi na Hegla navezani estetiki postavila nasproti drugačno, in ta bo ,,resničnejša", ,,pravilnejša" ipd. Doslej namreč niti v Tribuni nitidrugje slovenskih revijah nisem zasledil tozadevnih spisov izpod peresa M. G. Če naj omenjena možnost drži, moram seveda domne-vati, da se M. G. z estetiko ukvarja že dalj časa in da torej lahko v kratkem pričakujemo njegovo študijo. Vendar moram dodati: dokler takšnega spisa M. G. ne bo spisal oziroma objavil, je etiketa kvazi znanosti, ki jo je nalepil Pirjevcu, brez vsake teže, in več: obrne se proti njemu samemu: M. G. sam je, dokler omenjena štu-dija ne zagleda belega dne (v kar, po pravici povedano, močno dvomim), kvazi znanstvenik, eo ipso elitist in kar vse je šepridal. Kar zadeva njegovo izvajanje o ,,pritiskih na uboge študente ( . . . ) s popolnoma nekonkretnimi stvarmi", moram pač, upošte-vajoč, da vsaka stroka zahteva določeno znanje in določen nivo tega znanja, reči, da je to ,,zelo nevljuden, resnično nevljuden, nezrel, otročji"pritisk (cit. po M. G., ibidj. Ena temeljnih zahtev do (naših lastnih) študentskih predstav-nikov je strokovnost, poznavanje stroke in argumentirano nasto-panje. Če tega ni, se tudi študentski funkcionarji (cit. spet po M. G., ibid.) ,,ščitijo s svojimi funkcijami in se zapirajo v kroge, ki so krogi lažnih avtoritet". In če je kakšen socialistične princip, je to princip dela: Hic Rhodus, hic salta, Marko Globevnik: čakamo tvojo študijo. LAD0 PLANKO TABILO Študent^e primerjalne knjlževnosti vsbijo Marka Globevnika vsak torek in četrtek po veČernem predavanju na pogovor o tam» kaj je fco znanost, literar-na znaaost, znanstveno - neznanst-veno «••• Prosimo vas, da objavite naslednje besedilo: V št. 16 1/2, l XXII, z dne 2 aprila 1973 je na str. 11 ob-javljeno, kar je študent Marko Globevnik povedal na seji izvrš-nega odbora Skupnosti študentov LVZ dne 23. marca 1973. Med drugim je izjavil: ,Jtfed vodilnimi na Ijubljanski univerzi je velik odpor do samouprave. Z njihove strani nam je bil v Čatežu ponujen model participacije in mislim, da je bilo prav, da smo ga takrat ostro zavmili." Glede na to, da smo sepodpisani udeležiliposvetovanja v Čatežu kot predstavniki univerze, in torej meri navedena izjava na nas, štejemo za primerno, da nanjo odgovorimo. Tega ne bomo storili zaradi avtorja izjave, ker si je z njo sam dal spričevalo o svoji zrehsti, kulturi in metodah, ki jih hoče uporabljati, in je to torej njegov problem. Toda izjava, da je ,,med vodilnimi na Ijubljanski univerzi velik odpor do samouprave", je bila dana na seji izvršnega odbora Skupnosti študentov LVZ, nanjo nihče od navzočih ni reagiral, z objavo v časopisu Tribuna pa je dobila precej široko publiciteto. Ker je ta izjava objavljena v tekstu z naslovom ,,Idejno-politično razčiščevanje na visokošolskih zavodih", se zastavlja vprašanje, ali spada v ta sklop tudi takšna metoda, ki jo označu-jemo za politično denunciacijo; za nas in še za koga je takšna metoda seveda nesprejemljiva. K nadaljnji vsebini izjave pa ugotavljamo še naslednje: 1. Na posvetovanju v Čatežu podpisani nišmo nikomur ponujali nobenega modela, zlasti pa ne modela participacije. O upravljanju univerze je govoril tov. Lenart Šetinc in omenil tri interese, kinaj bi se na univerzi uveljavili — interes delavcev univerze, interes štu-dentov in interes družbene skupnosti. Na to misel je del svoje razprave navezal edinole prof. Bavcon. Obema, Šetincu in Bavconu pa je jasna razlika med samoupravljanjem kot novo, tudi ustavno zagotovljeno človekovo pravico in upravljanjem določenih insti-tucij posebnega družbenega pomena, kakršnaje tudiuniverza, kipa avtorju izjave očitno nijasna. 2. Ob naši udeležbi na posvetovanju v Čatežu ni bilo nobenega razpravljanja o kakšnem ,,modelu participacije" in je zato trditev o njegovi ,,ostri zavrnitvi" plod avtorjeve fantazije. To seveda ne iz-ključuje možnosti, da so v Čatežu o tem res razpravljali, toda dan prej ali dan po naši navzočnosti. Zato je povezava naših posegov v razpravo z razpravo o participaciji in njeni ostri zavrnitvi še ena tistih metod, kijih štejemo za nedovoljene. prof. dr. JANEZ MILIČINSKI prof. dr. PETER KOBE prof. dr. LJUBO BA VCON iko bnottK: eKseKucrc kako niore sploh živa. Domislil ^finbe. ko ni mirno, pomaknjena r /etra. Nekje daleč je b '¦'•" ¦-------v da je žado-^u.--. ..,-i *.<_• )i1,i...-i lišljanjem se je že toliko »ribJU -™»!5~_5gB!--- Kar naprej je tekla, napjrejlgibai jdBpiša. Ponuslil je, kako dolgo bo še tekla. Mog cfiBi^etfto bi moral premakniti glavo, da bi vidc! ?r ¦valiti. ničesar in še malo niČ sme .nAMHM" j , i o na eni njegovi strani in še nekolik ^HHpntralo p > m proč, tja proč, nekam ..'. ^fffmišljeval ,i] naj reče. Nekaj je bilo treba reči, v».-- .^7. če, podpiu uprtdovanje. Vsckakor je treba nekaj povcdati, lcpo je tab ieči. Cisto njunega je treba zabrundati. u sklcnil ^ ji bo prerezal goltanec, je rekel. Nekoliko jc bi unelo - r najlcpši čas za počasno in krepko izzvenitcv. i>SHfeinace *' ino Je še nekoliko počakal. Marsikaj bi se c! ^ii^^ferezal golt " rckel in prisluhnil. NeV flH^^la )i b( oitanec. Najprej je si _^bs!S.a»_ , , Ki ,nJLaM «..:i.-i ~-~časi, je skl ibito. da Najprej ¦¦ ..,,., prav zlagoi.,.,. —.11, da ji P^^^^^r^ prej je sklenil, da ji bo prerc/a! ?n'^Mp9iMHi|i oltanca. Lepo počasi ji nc prerežc gottSnca tff^P :, če se prav to ne zgodi. Nemogoče situactje se io mogoče. Niti malo ni bilo čudno. Bolj cnostavno .i. iel. Zazdel se mu je, da je ves čas brundalo in se izgub- 1 lanjega, prav vsakdanje dornačega. Se enkrat je av je bilo popolnoma domače in vsakdanje. %z.. prav tako se je izgubljalo in zamiralo, da je levalo se je, da je tudi nekoliko smešno. ^rav pop.olnoma nič smešnega, niti malo ni nič to In tukaj in kjerkoli smešno . . .! je odmrmralo m ga vedi kam naprej in še naprej in še daleč naprej, naj bi bilo pa smešnega. Brez skrbi je razumel, da tu in nikjer lru^ic v cga. Popolnoma razumljivo, da ni nič smešnega, čeprav Nihče ne more trditi, da je karkoli smešno. Smešnega ni pravzaprav nič. Popolnoma nič "; ^«"""1 - Najprej > goltanec. Ko mu je prišla pod roke, ni imrf noben- ', ie reke!. >: ;iti občutil. Na taej stra |ko bi se obrnil aii pre^ Še teh bi nemogel ra?' Nič ni bilo. Še tega 1 je opazoval in > niti treba, cta enii hoi je v neja.-,i;u ,..•-..,,:,,• ....;..,.,. ^. .^ videlo tu - Potij..,...,___;inopotrpii . emnilo. Gre pa vseeno naprej. Videti ni bog v. -iKz spotikanja in drugfli nevšečnosti. Najbolje res ne r. bolje. Kje pn jenajboije. Nikjer. Prav nikjer ni vse najl kje najbolje. Lahko je dobro. Najbolje pa le ni mogoče. Sem pa ija vx K -g: ali dva se zgodi. Največkrat pa se zgodi, d. katerekrat celo zelo dobro, neverjetno dobi.^. ^ ^- ^ ..^ f.w, kateremukoli. Složno podprti se da. Celo zelo dobro se da. Skotaj ?-, dobro se da prestajati. ~ Najprej je ^klenii, ni imel nobenega pravšnt nil situacijo. Dobro je poveda. - poiicčiio. Povscra preprosto in jasrfo. - Najbrž jc ¦ ¦ mm - Vražjejt Mm ' "°?'"" ¦ - Stvar Je:^^^^^K ¦ jc bilo vse ^^'^^^^^^B10'- - Nfu jlma||^^^^H&&ja. je počpv stvari. Vedno bi^bHG^PJ|Hp):; .-• ,-------- in konec. Mi9^^^^^K> ¦¦¦":- ¦-......-^H^^^fc e zg.d#M||P ne „¦......,_„ „...... ______ po urniku. .^j,^*- ;^mpMotc:H, naravno m r^uinijffl&i '&^mm*4M#mdo&i\ še: ~ NiLn nobene in nilg|^^Wc. ^^Hra^že^disto pri njegavih nogah. Tik ob njih K^S^^H11; Njena siika se je poča^i večala, ne da bi zakrivaia vest PJ^Mjjj^^^^^^^P^ tn iasla tmvzgor. Ne da bi dvigntfoči, jo je .VJ^||^^^^^^^BF ob »jegovih, ob vznožju njegovih nog^ ^^ga^^^^^^^^^^Bc; Trak tal se je odvijal in tekel naz'd\j^aŠjSj^^^^^^^^^^^^^ ko littKH^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hf lok '-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H od '^^HI^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K ' počasi in krepko zamahnile, jo potisnile še višje, se skrčile, brada se je še bolj povesila, glava padla nazaj, da se ji je iztegnil vrat, noge so nekajkrat posku-sile zgrabiti, mlahavo popustile, sledili sta roko, ramena, ostalo telo in glava, ki se je skoraj prelomila v eno stran. Tako je počasi letela, potovala nad njim, ude in obleko je frfotalo na vse strani, zakrila mu je skoraj ves nebesni svod, sledil ji je navzgor, nazaj, kolikor mu je bilo mogoče, približevala se je mehkemu, nejasnemu robu njegovih očesnih obokov, načela njihovo temo, ie pogrezala vanjo od glave do nog, ki so zlepile mehak rob teme kot neznan-sko tanka konica, ki potone, ne da bi pustila sled. Najbrž je bilo spodbudno nujno potovanje. Vsekakor sta zelo uspešno napredovala. Drug drugega sta rinila in prav nič se nista rinila. Skupaj sta napredovala, premagovala, Lahko bi bilo naravnost zgledno. Stvari nista niti opažala, niti ene nista opazila, ena jima ni bila v napoto. Čemu bi jih potem premagovala in si naprtala mnogotere nevšečnosti. Složno se niso opazili, neverjetno so bili zavzeti vsak s svojo stvarjo, vsaka stvar s svojo stvarjo, brezlubno so se minevali. V tefn primeru bi lahko rekli, neverjetno dobro prestajanje. Osupljivo drugače kot prebijanje, neverjetno različno kot prema-govanje. Stvar se drži stvari in počenja, kar se ji pač trenutno zljubi. Stvar se prebija, če se ji ravno Ijubi, čc hoče, se premaguje in so v reduvse stvari. - Stvajr pretnaga ... je začei. fl^B^^^SSttjfiRI^^B - Nikoli popuščati! Nikoli. ^HhC^^H^SH^L^ - Oklem sc tc m te stvan, je nadaH|^^^Sj^H^|^HEg|^^^BB^ - Prcvidno in trdno primeS. ^^^^^^^H^^^I^^^^^^^B - Lahko sklcncš o katcsni stvari, P^^B9^^H9iH^^^^^^^^^^H - NikoU popuščatL ...........iiifil^11^**' ^^^^^^^Ki - Ali pa se sP^^^MH^H|Pe nc zme|. ^ ^^^^^^K - ^^^^^^^^^^^^^^^^^Htar hočeš. 1 prisvet^^^^^^^^^^^^^HKdeio.jpernatBto se rei^^^|ij#ko]i, 7 Z^p^^^^O^^^Hi^ll^J^biejo zajkljo. NiK^ra^l^neš, da ni ime^i^H^fepg^šnjdla orodja pn s44Wnko sc je zgodilo, da je stvar^ živela, je razložu. - Majhna, majčkena utrujenost. - Vidiš, to je gotovo nekaj drugega. - Nekoliko počitka. Majoeno počitka. Rahla utrujenost, je zavalovalo na vse strani, se je razpotegnilo, je odklenkalo v nedogled, nekam proč. Razmišljal je o njenem izginotju, se vpraševal, kam je odplavala. Zamikalo ga je, da bi se obrnil, jo poiskal, izsledil. Ni vedel, kje leži in če bi se obrnil, ne bi mogel premišljevati, kam je izginila, kaj je za njim. Dognal je, da bi ji tako kot je, ne mogeJ slediti, premišljevati, ker si niti misliti ni mogel, kje je. Prevalil se je za svoj hrbet in gledal. Zasenčen horizont se je mehko dotikal neba. Potoval je levo, desno, razmišljal, če se je obrnil v pravo smer, če se je prevalil na pravo stran. Pazljivo je premidil, ali je ista stran, v katero je izginira. Zavijala sta na eno stran, počasi podprta, vedno bolj v nujno stran sta napredovala, zlagoma in neustavljivo sta premagovala ovinek. Nekoliko krivo sta spešila in se držala smeri. Nekoliko nenavadno, bolj točno, ne nena-vadno, bolj samoumevno, docela naravno in nič presenetljivo sta se gibala, prav nič podobno ovinku, začuda neopazno zavijanje, nič takega, da bi se začudil. - Se pravi, da živi? je bilo radovedno. - Zgodilo se je, da ni imel pri roki . .. je rekel. - Se je pač zgodilo in živi, je ugotavljalo. - Tako je stvar živela, je rekel. Gotovo se je obrnil v ptavo stran. Ce je nekoliko pomislil je bil prej obrnjen v smeri njenega prihajanja. Prevalil se je v smer njenega izginotja; gledal je v nasprotni smeri kot prej, gotovo v pravi smeri. Obrnjen je bil popolnoma pravilno. Priprl je veke in skušal izostriti črto na obzorju. V nebo so rezale visoke trave. Zaključil je, da je črta obzorja blizu, presenet-ljivo blizu. Verjetno dva do tri korake. Po natančnejšem opazovanju in premišljevanju je bila dva koraka. Ce bi dvignil glavo, bi se gotovo pokazala druga črta. Kolikokrat se je tako igral in odmikal obzorje. Dvignjl je glavo. Horizont je moral biti niže. Glavo je dvignil višje. Skobacal se je na kolena, se dvignil v pasu in ugledai. Bil je nizko in daleč. Grozljivo daleč se je plazil in med njimi je bilo nejasno prazno. Spustil se je na vse štiri in lezel. Rob mu je bil pred nosom. Iztegnil se je na trebuh, potisnil roke predse, otipal s prsti kamnit rob in se potegnil. Pod njim se je nekoliko poševno zakotalilo, raz-brazdano in strmo, kamnito kladasto poplitvilo naprej, se razlilo med kriven-časte grmičke v nekoliko nagnjeno dno. Gosto posejano z ostrim kamenjem je poplesovalo v taktu njegovega pogleda. Zakopal je konici čevljev za seboj v zemljo, si z rokami podprl glavo, skušal preiskati kamniti mozaik pod seboj. Dvignil je do obzorja, lezel spočetka površno, proti sebi, vedno bolj pazljivo, kolikor bliže si je prihajal. Brskal je na vse strani, razčlenjeval, odmikal, sestavljal. Razdelil si je mozaik na pregledne razdelke, jih vtisnil, sistematično preiskoval in izločal. Večkrat se je dogajalo, da je moral gledati kakšno stvar dalj časa. Zvita sta posedala, se predajala posedanjuin razmišljala v najboljšem sede-nju, Ui jima je prišlo ob sedanju. Razmišljala sta o čakanju in nevede prešla v čakanje, potrpežljivo, nekoliko zdolgčeaseno, čakanje je največkrat dolgo-^tt»*in pričela sta se zanimati za vrsto reči, nekoliko kratkočasnih, vrsto BHpasnih stvari, da sta dostojno čakala. Prebijala sta se od zanimanja do ^^^¦anja, ugotavljala, da povsem dostojno čakata, čisto dostojno človeka, HHHl dolgočasnim čakanjem čaka. Ogledovala sta si, da je mineval čas, in ^^ftolidno je mineval, na pretek sta ga imela, in mirne duše sta si lahko ogle|§vala, kar sta hotela in kolikor sta hotela. Vsako stvar sta opazila in jo gledala, po potrebi sta si jo lahko ogledala, doista sta si lahko ogledala stvari, Verjetno nas je bilo precej, !o pojasni? ^^^B^^T^Mm - Verjetno kar precej? je bilo radovedr - Mislim, da nas je bilo prcvoč. Preve*'. .e ne bi bilo prtljažnika, je še rekel. - Seveda ste izrabili prtljažn;k! je bilo vzhiceno. - Dozadnjegakotičkasmo natrpali. MjSS^^ Do skrajnosti poln avto, je : 1o zadovoljnof^JJ^* Sporazumno smose domenili. čisto spor:b ,el. ¦ Edino pametno, je potrdilo. Zdolo se mu je, da sta čisto lepo govorila, u . j se prav iepo pogovorila. 'i ukoie med čakanjem se lahko pravlepo pogovai; tš. Sem in tja receš kakšno besedo m se razklepetaš in razmigaš. Najlepše se kramlja med posedanjem, če ->^ takole čaka. da se nekoliko naveličaš zaradi neučakanosti in poveš r. -7 .,.;™,,,n vt» a* Ki wAr\ min,- •••¦jveličanost, sama od sebe izgine in se - Ničkoljkoovinj^ov. ¦¦ ¦ ~ ^WW^SŠŠxJ' - iPo ovinkih se daied pnde, jezavBo. ^^^^¦B«»»*, .^^**-?^-' x - Sirtešno, kako smo biii natrpani. <^^^| jijfe- ?dravemu človeku se vedno smeje, je pripleteničilo. gmši^ ^^labtovanje je najlepšaAtv.ar ^uSB&a,jeiM, rekel. *- - - Polovanje po svetu je najlepša stvar! je zakrililo. Imel je občutek, da bi lahko precej časa, celo večnost, mogoče precej večnosti lezel po svetu in prelezel na vse strani, in še ga ne bi oblezel. Nikomur se ni posrečilo vsega oblesti, prav vsega ne. Večkrat se je dogajalo, da je moral gledati kakšno stvar dalj časa, da jo je našeL Kakšen predmet, ki ga je pravkar položil in ga hotel v naslednjem trenutku uporabiti. Ponavadi mu je ležal tik pred nosom. Marsikaj so se igrali, se pretvarjali, da ne najdejo, ne vidijo, če kdo česa ni mogel najti. Navsezadnje res niso videli in so pričeli zavzeto iskati. Krohotali so se, se pridušali, pozabili, nehali, drug drugega sumničili, pozivali sami sebe, da je dovolj šale, navsezadnje je bilo kar neverjetno in zapleteno. Stvar se je čez čas sama od sebe našla, kdaj tudi znašla kateremu v roki, ne da bi se zavedal njene posesti ves čas iskanja. Lezli so okrog koče, po gozdu, v strmine in se srečavali na različnih mestih. Vsakokrat so se srečali na različnem mestu, vsakokrat, ko so se srečali. Nikoli se niso srečali na vseh mestih, niti niso vsega prelezli in raziskali, niso dokončno raziskovali, nikoli si niso dokončno ogledali odkrite stvari, nekoliko so pač raziskovali in nekoliko ogledovali, na vse strani in po vseh stvareh so pogledovali, sem pa tja, kakor je že nanaslo, če niso že pekli zajcev. - Enkrat se je tako znašla breja zajklja, je pojasnil. - Vstopite, je zašumelo. ' Izločil je večji del dna, se lotil prve tretjine pod njim, frcnil kamenček nizdol, opazoval kako je padal, udaril, odskočil, nekaj časa kotalil, našel prostor med ostalim kamenjem in dokončno njeno sliko v mozaiku. - Vstopite ... vstopite .. ! ^^^^H 13 ^^ Te dni je ta Reichova knjiga, napisana 1933, izšla pri založbi beograjske študentske revije Ideje (Masovna psihologija fašizma, prevedla Nadežda in Zarko Puhovski). Ker je Tribuna o Wilhelmu Reichu že pisala (glej moj članek Med Freudom in Maxxom - rojstvo ferudomarksizma, št. 10, 1973), uvod ni potreben; omejil se bom samo na prikaz omejenega dela. Kljub temu, da je že 40 let od prve izdaje Psihologije množic v fašizmu (Massen-psychologie des Faschismus, Verlag fur Sexualpolitik, 1933), je Reichova knjiga aktualna in vredna pozornosti. Še posebno danes, ko se spet javljajo že zdavnaj presežene mitologije in ko smo se spet znašli v dobi moralizma in puritanstva. V tej knjigi je W. Reich skušal na novo interpretirati genezo fašizma in s tem pokazati na realne možnosti, ki bi omogočile preboj iz tega ,,padca v barbarstvo". Marksistična analiza tistega časa (pa tudi danes del nje ni nič boljši) ni zmogla pokazati bistva fašizma in prav tako ni mogla odgovoriti na vprašanje, zakaj je delavski razred pred fašizmom odpovedal. Prav tu pa se je pokazaia premoč freudomarksizma nad dogmatsko-ortodoksnim marksiz-moin.yOsnovna Reichova teza je, da se je fašizem konstituiral kot množično gibanje, katerega bazo je tvoril srednji razred, pridružili pa so se mu tudi dčlavci in drugi sloji. Analiza mora zato izhajati iz psihološke strukture oziroma karakterja posameznika, kot ga oblikujc ideologija, po drugi strani pa iz obnašanja množic oziroma slojev v kriznem obdboju, zlasti od 1929 naprej. Reich se je zavedal glavnega motiva, ki je tičal v ozadju fašističnega prodora, to je ekonomskih interesov Hitlerjeve imperialistične politike. Ven-dar to dejstvo še nič ne pove o tem, kako so bile množice (in med njimi večina delavstva), sposobne vsrkati nacionalistično in rasistično ideologijo fašizma. Zato je odklanjal uradne marksistične razlage fašizma, po katerih naj bi ta bil ,,straža oziroma lakaj finančnega kapitala", in je zato le začasen pojav; razlage, po katerih naj bi bil vzrok fašizma ,,množična psihoza" ali to, da so\ bile ,,množice zavedene", ali da je bila kriva politika socialne demo-kracij^ itd., so se mu zdele matafizične. Bistveno vprašanje pa je, kaj se dogaja v množicah, da ne morejo ali nočejo spoznati prave funkcije fašizma. Socialno ekonomska stratifikacija je bila 1931 videti takale: (z družinami) 40,7 milijona proletarcev (sem spadajo industrijski in kmetijski delavci, nižji uradniki in služinčad), 10,7 milijona meščanskega srednjega razreda, 9 mili-jonov srednjih in malih kmetov, 2 milijona buržoazije (tovarnarji in vele-'posestniki). Na volitvah 1933 pa se je večina nemškega prebivalstva odločila za Hitlerjevo NSDAP. Sklep, ki sledi je: socialno-ekonomska stratifikacija ni ustrezala ideološki. Za vulgarni marksizem je bila razlaga tega pojava ne-mogoča. Zato pa zdaj nastopi psihologija množic, ki nadaljuje tam, kjer odpove neposredna socialno ekonomska razlaga. V tem ko se je socialna struktura nagibala na levo, se je Nemčija zvrnila na desno. Delavci so se torej znašli v ,,škarjah" med svojim socialnim položajem in splošno ideologijo družbe. Za vulgarni marksizem je značilno zoperstavljanje ekonomske baze in ideologije. Zato, pravi Reich, je zanj zaprta problematika ,,povratnega delo-vanja ideologije na bazo." Vulgarni marksisti zanikajo pomen ideologije in jo označujejo kot ,,psihologijo". Vsaka psihologija pa je zanje nemarksistična, Vendar pa, bolj ko zanikajo psihologijo, bolj zapadejo v metafiziko in psiho-logoizem (tipičen primer so njihove razlage fašizma). Ce ideologija deluje na ekonomsko bazo, potem mora postati materialna sila. To pa postane, ko zajame množice; treba pa se je vprašati, kako se to dogaja. Ideologija katere-koli družbe ne odraža samo ekonomske baze te družbe, ampak ima tudi funkcijo utrjevanja prevladujočega ekonomskega procesa v psihični strukturi ljudi. S tem ko ideologija spremeni psihično strukturo ljudi, ne samo da se reproducira, ampak na ta način postanc materialna sila. ,,Povratno delovanje ideologije na bazo" je treba torej pojmovati kot psihično strukturo delujo-čega človeka. Vidimo, da Reich izhaja iz kritike vulgarnega marksizma, ki ni znal odgovoriti na bistveno vprašanje: Kaj zavira razvoj razredne zavesti? 1 (da bi čim boljše odgovoril, se je Reich skoncentriral na preučevanje dina-mike ideologije, in karakterja (ta je identičen s psihično strukturo). Prvi pojem pomeni nadaljevanje Marxove analize ,,napačne zavesti" iz Nemške ideologije, drugi pa je nastal v njegovi terapevtski praksi. Obe kategoriji sta tesno povezani (,,objektivna in subjektivna ideologija"), kar ;>e pokaže v nadaljnji analizi. V svoji knjigi Charakteranalyse (Analiza karakterja), ki je izšla istega leta, Reich uporablja pojem ,,okJopJjeni karakter" (Charakter-panzerung) in ga takole definira: ,,Skupek nevrotičnih potez karakterja se v analizi zdaj kaže kot kompakten obrambni mehanizem nasproti našim tera-pevtskim naporom. Če se nastanek tega oklopljenega karakterja analitično zasleduje, pokaže, da ima določeno ekonomsko nalogo: po eni strani služi namrcč kot obramba proti diažJjajem zunanjega sveta, po drugi pa se kaže kot sredstvo, ki hoče zagospodariti nad libidom, ki ga stalno potiska naprcj, medtem ko so libidonozne in sadistične energije izrabljene v nevrotičnih reakcijskih tvorbah, kompenzacijah itd." (str. 62). Na ta način je vzpo-stavljeno psihično ravnotežje, nevrotično sicer, a težko ozdravljivo. Nepo-sredni izvor oklopljenega karakterja je v orgastični impotenci. Seveda pa je nastanek take psihične strukture v neposredni zvezi z družbenim okoljem, kajti vsak družbeni sistem ustvarja tak karakter, kakišnega potrebuje za svoj obstoj. Če se zdaj navežemo na njegovo analizo objektivne in subjektivne ideologije in kritiko vsakdanjega življenja2 v ,,Psihologiji množic v fašizmu", nam postane jasna zveza med ,,vladajočimi idejami, ki so ideje vladajočih" (Marx) in karakterno (psihično) strukturo ljudi. Fašistična rasistična in na-cionalistična ideologija ima konkretno zvezo z imperialističnimi cilji vodil-nega sloja. To pa nam še nič ne pove o strukturiranju njenega iracionalnega jedra, ki je neposredno dano kot karakterna struktura v smislu oklopljenega karakterja. Da je fašizem zmagal, je moraJo priti do koinddence med njego-vimi ideologi ter karakterno strukturo množic. Zasledovanje tega iracional-nega strukturiranja ideologij nas privede do družine — primarne socializa-cijske institucije. Ta vzdržuje in prisiljuje k seksualni abstinenci, kar je osno-va za nastajanje iracionalnih in mističnih nazorov vseh vrst. Da bi pa bilo to možno, je potrebna avtoriteta staršev (zlasti očeta) nad otroki. Avtoritarna monogamno-patriarhalna družina je ,,ideološka tovarna meščanske družbe"3. Iz ,,pridnega in ,,vzgoljivega" otroka nastane avtoritarna osebnost, adaptirana na obstoječi sistem^. Zato takšno družino podpira vsak avtorita-ren sistem. Seksualna abstinenca in zavrtost vodita k politični indiferent-nosti, ker se tak človek preveč ukvarja s svojimi seksualnimi problemi. Prav to delavcem onemogoča, da bi spoznali svoje prave interese. xPreučuje (psihoanaliza) samo posameznega človeka, če pa se specializira za preučevanje skupnih, tipičnih psihičnih procesov nekega sloja, razreda, profesionalne grupe in izključi, tisto kar je različno, postane psihologija množic." (str. 22) Reichovo spoznanje o seksualnem potlačevanju, ki ima funkcijo prepreče-vanja revolucionarnosti pri delavskem razredu, še posebno pa pri mladini, ter spoznanje o neustrezni in ,,nepsihološki" teoriji in praksi KP Nemčije sta leta 1931 Reicha navedli k ustanovitvi posebne organizacije, imenovane Sexpol (Der deutsche Reichsverband fuer proletarische Sexualpolitik). Na-loga Sexpola je bila politizacija vsakdanjih potreb mladega človeka, da bi na ta načiii spoznal represivno vlogo družbenega sistema. Na drugi strani pa bi bil z radikalno spremembo lastnega načina življenja šele sposoben za revolu-cionarno akcijo.* Sexpol, ki je imel že velike uspehe, je bil nato s strani partije onemogočen, sam Reich pa 1933 izključen iz partije. Nadaljevanje poznamo . . . Ne trdimo, da je Reichova analiza psiholoških temeljev fašizma dokončna, toda jasno je pokazala katastrofalne napake KP Nemčije. V knjigi je kot priloga objavljen Reichov spis ,,k aplikaciji psihoanalize v raziskovanje zgodovine". Nekaj osnovnih informacij o W. Reichu da uvodna študija Ž. Puhovskega. Opombe: 1. O tem piše podrobneje v brošuri ,,Was ist Klassenbewustsein? " (Kaj je razredna zavest? ) 2. Reich piše: ,,Revolucionarno gibanje ni pravilno ocenilo pomena na videz nepomembnih in majhnih vsakodnevnih navad, večkrat se jih je lotevalo celo nepravilno. Malomeščanska spalnica, ki jo razredno zavedni ali komu-nistični proletarec kupi, čim ima možnosti, zatiranje žene, ki spada k temu, nedeljska svečana obleka, malomeščanski ples in tisoč drugih ma-lenkosti ima v kroničnem delovanju neizmerno več kontrarevolucionar-nega vpliva, kot ga lahko opravi tisoč govorov na zborih in tisoč letakov. Malomeščansko življenje deluje brez prestanka in prodira v vsako razpoko vsakdanjega življenja, delo v tovarni in letak pa delujeta samo nekaj ur." (str. 78/79) Odlično filozofsko razpravo o revolucioniranju vsakdanjega življenja je napisala A. Heller, Praxis 1/2, 69, pa tudi J. M. Palmier, Praxis 1/2,73. 3. Do istega sklepa jc prišel tudi M. Horkheimei v svoji študiji ,,Avtoritaet und Familie" (Avtoriteta in družina), 1973. 4. Glej T. Adorno in sod.: The avtoritarian personality, N. York, 1951. 5. Tako je razumel Reicha tudi del nove levice, glej npr. knjigo, ki so jo napisali člani berlinske komune 2: Kommune 2 - Versuch der Revolu-tionirung des buergerlichen Individuums, Kpp. und VVitsch, 1971. FRANKO ADAM SPOROČILO UREDNIŠTVA V zadnji dvojni številki je prišlo v tekstu razgovora o idejno-politič-nem razčiščevanju na ljubljanski univerzi (TRIBUNA 1/2 17 — 18 1 /2, POGOVOR: Idejno razčiščevanje na ljubljanski univerzi, str. 4) do ne-ljubc napake. Iz tcksta je namreč mogoče sklepati, da je naš rektoi ,,problem" glede idejnosti na univerzi. Seveda bi bila to popolnoma ne-argumentirana trditev, ki iifia še posebno težo v političnem žargonu. Uredništvo sporoča, da je pri prepisovanju pogovora bil izpuščen po malomarnosti kontekst stavka. Študent 3oris Vedlin se je namreč nave-zoval na prejšnji diskusiji Marjana Pungartnika in Jožeta Kršinarja o reformi univcrze. V nekaterih univerzitetnih središčih nastajajo celoviti projekti univerzitetne reforme, inicirani tudi s strani univerzitetnih vod-stev. Boris Vedlin je imel pri tem v mislih zagrebškega rektorja, ki je tak projekt izdclal in je za primer vzel našega, ki pa tega ni napravil. Napako je opazilo urcdništvo šele po izidu. Opravičujemo se rektorju tovarišu Mirjanu Grudnu, študentu tovarišu Borisu Vedlinu in Izvršnemu odboru Skupnosti študentov LVZ, ki so za-radi tega prišli v ncroden položaj. Uredništvo si bo prizadevalo, da do podobnih stvari ne bo več prihajalo. Zdi se, da je maraton postal pojem za svojsko obliko ustvarjanja in po-uživanja kulture, kakor se drugod ne more uresničiti. Toda generacija, ki ga je spočetka zasnovala, se že počasi institucionalizira, in tako letos ni bilo pristne spontanosti, značilne za prvo prireditev pod tem imenom. Kljub temu maraton verjetno med vsemi prireditvami pri nas najbolj krčevito po-skuša razbiti ozko sfero čistega trošenja kulturnih dobrin. Izmed vseh maratonov doslej je bil letošnji najbolj kulturniški. Prejšnja leta so se vzporedno razvijale tudi politične razprave, letos pa je - kot še marsikje drugod - kultura postala hvaležen medij za izživljanje; če ne bi bilo Žilnikovih filmov. bi človek še na velenjske rudarje pozabil. Organizatorji so spravili skupaj celo vrsto stvari: slike, poezijo, glasbo, film, televizijo in izrazni ples. Najbolj je seveda zažgala glasba - tako Stane Sušnik v improviziranem discu kot ansambel in improvizatorji v avli. Med filmi je bilo dosti takih, ki smo jih že imeli priliko videti v Ljubljani: Želimir Žilnik in Karpo Ačimovič, povrh pa še nekaj ameriških eksperimentov. Poezija, ki je bila prej pomemben del maratona, je letos učinkovala bledo, neopazno in sploh ni pritegnila zanimanja, razen morda daljšega.pa tudi ne prvič predvajanega teksta Matjaža Kocbeka. Srečo Dragan je predvajal tele-vizijske video kasete, z izraznim plesom pa so sodelovali gojenci AGREFTV. Ce je poročilo o maratonu kratko, je tega kriv maraton sam. ZD v/mšmmM r^AU D 1 d;1 UJ11 v 11 Ua KUJ UU1 .'.' Xv ' Dobra gledališča so tako skopo posejana v času in po zemeljski krogli, da je človek srečen, kadar naleti na dobro predstavo. Pred kratkim smo imeli to srečo, ko je med bolj ali manj puste ljubljanske institucije padel gost Pekarne - angleška gledališka skupina R. A. D., ansambel, pri katerem se ustvarjal-nost, znanje in smisel za novo družijo z veliko notranjo disciplino in enotno uglašenostjo. Moderno gledališko iskanje dostikrat vzbuja pomisleke zaradi svoje navi-dezne enostranskosti in ozkosti. Izčiščeni elementi, do katerih se po velikem trudu dokopljejo igralci v gledaliških laboratorijih, so videti tako fragmen-tarni, goli, da si je težko predstavijati, kako bi vse to lahko organizirali v skupek. (Zelo značilna je izjava igralca Sandija Krošla, ki je v nekem in-tervjuju dejal, Bil je maraton. Bila je študentska kultura, ki se kaže na način maratona. To je najbrž vse, kar nam je od sobote ostalo v spominu. Po dveh priredi-tvah, ki sta bili nadvse uspešni, tega za sobotno ne bi mogli trditi. Preveč je bilo napak, preveč slabo organiziranih in predvidenih dogajanj. Sicer je sama improvizacija najbolj značilna komponenta maratona kot dogajanja, vendar naj bi bila to taka improvizacija, ki ti omogoča lastno iniciativo, in ne taka, ki ti jo onemogoča. Za sobotni maraton lahko rečemo, da je imel tri bistvene značilnosti, ki so ga ločile od prejšnjih dveh: - Slab osrednji glasbeni dogodek, ki naj bi ga predstavlja ,,električni band". Tako slabe glasbe nisem slišal v Ljubijani že nekaj let. Na srečo je bil vmes vsaj petnajst minutni jam session, ki so ga pripravili slučajno prisotni glasbeniki in ki je pokazal, kaj se lahko in mora delati na maratonu. - Razdrobljenost in nepovezanost posameznih dogodkov. - Neodzivnost na literarni del. Pri tem mislim na branje pesmi na osred-njem odru, ki se je povsem izgubilo med ostalimi stvarmi. Najbrž ni vzrok nekvalitetnost pesmi, ampak poraz literature proti drugim oblikam medijev. Maraton kot pojavna oblika študentske kulture se je znašel v krizi, v mejni situaciji. Ponavljanje se je izkazalo za nemožno. Ne da se v nedogled delati na enak način. Rešitev pa vidim samo v diferenciaciji različnih medijev in v izbiri novih prostorov za dogajanje. Zato predlagam, naj se v bodoče orga-nizirajo trije časovno (in prostorsko) ločeni maratoni, ki naj bojo čisto avtonomna gibanja, izhajajoča iz teh skupin medijev: literarno-gledališki, vizualno-filmski, glasbeni. Tako se bo posamezna dejavnost in odzivnost skoncentrirala v največji možni meri in verjetno ne bo takšne razdrobljenosti, kot smo jo opazili v soboto. MIHA AVANZO Od 14. do 21. aprila so potekale predvsem v študentskem naselju, prvi dan pa na filozofski fakulteti, prireditve pod skupnim naslovom STUDENTSKI TEDEN. Organiziral jih je Izvršni odbor Skupnosti štu-dentov ljubljanskih visokošolskih zavodov skupno z organizacijami Skup-nosti študentov na fakultetah, šolah, akademijah, v pokrajinskih štu-dentskih klubih, specializiranih organizacijah . . . Študentski teden je imel namen predvsem razgibati študente, jim dati nekaj zabave, kulture, športa, pa tudi nekaj resnih in poglbbljenih disku-sij oziroma okroglih miz o problemih študentov, študentske organizacije in o vprašanjih, ki naj bi zanimale vsakega študenta. V splošnem je študentski teden uspel, v posameznostih pa je bilo mnogo napak in pomanjkljivosti, kar pa lahko glede na neprofesionalne organizatorje pozabiino. Predvsem je bil to teden gibanja in živahnosti, ki bo nekoliko bolj prisotnim prav gotovo ostal v spominu. Kljub temu, da so bile javne tribune vnaprej skrbno pripravljene, predvsem po prisotnosti niso preveč uspele. O študentskem amandmanu je odpadlo, o reformi univerze sp organizatorji poslušalce pred dvorano, ki jih je bolj zanimal nogomet kakor tribuna, ,,masirali" po zvočniku. Narkomanija je bila dovolj privlačna tema, da je pritegnila in izzvala k diskusiji precej študentov. Tribuni o idejnih bitkah na univerzi in o štu-dentskem gibanju pa sta bili zelo razgibani in burni, čeprav je bilo kljub zanimivima temama zopet premalo sodelujočih (poslušalcev). Če upoštevamo, da so bili na javnih tribunah prisotni tudi študentski predstavniki iz Zagreba, Sarajeva in Beograda, teme pa izredno zanimive in aktualne, je prava škoda, da se jih ni udeležilo več študentov. Raz-kriva se stara rana, to je nezainteresiranost, apatičnost in nepremišljenost študentov, ki jim je univerza le pripomoček za dosego diplome, s tem pa tudi visokega položaja v družbi. V bodoče bo tribune oziroma okrogle mize bolje prirejati po fakul-tetah. Vsekakor bistveno, po udeležbi in odzivu, so tispele plesne, folklorne, pevske in sploh kulturne prireditve. Afriška magija, Marolt-Tomšič,-Molilni mlinčki, Katalin Ladik, projekcije filmov itd. so mnogo-številno publiko navdušile in spodbudile k sponatanim ovacijam. Če k temu prištejemo še maraton na filozofski fakulteti, ki je bil v bistvu sklop kulturnih prireditev, se lahko upravičeno sprašujemo, ali smo se študentje že tako spremenili iz oblikovalcev v potrošnike z vsemi sla-bostmi, ki jih to potrošništvo prinaša. Nismo sposobni niti soustvarjati, ali smo sposobni le skromno izražati svoje zadovoljstvo, če nas predstava navduši? Je to že izraz naše plehkosti in plitkosti kot predstopnje ne-samostojnosti? Nastopi pa so bili izredno dobro pripravljeni in kažejo visoko umet-niško raven nastopajočih skupin,-česar seveda ni zametavati. Pikniki zaradi slabe in neustrezne organizacije niso uspeli. Seveda pa še nismo toliko samoiniciativni in ustvarjalni, da bi si jih lahko pripravili sami. Svojo zabito individualnost so utapljali v pivu in.pijačah, pijanost je zakraljevala že kmalu po vsakem začetku. Kje so tisti sproščeni in ne-posredni pogovori, ki so včasih tako ustvarjalni? Vsekakor je bilo organizatorjem že vnaprej popolnoma jasno, da bodo plesi brez vstopnine uspeli. Vendar se je na njih trlo še več ljudi, kot pa so jih pričakovali. Že če se zbere majhna skupinica, ki se podi za žogo, se takoj nabere nekaj gledaJcev, ki jih igra zanima in jo opazujejo. Če pa se zbere nekaj dobrih ekip, ki se gredo tekmovanje oziroma turnir, in če imajo še dobro organizacijo in sojenje, se nabere množica. Na tekmovanjih od jutra in do popoldneva hvaležnih gledalcev nikoli ni manjkalo. Vzdušje v študentskem naselju je dokaj uspešno ustvarjal radio Štu-dent, ki je z glasbo prek zvočnikov zabaval, razveseljeval in obveščal. Za tiste, ki se raje poglobijo oziroma imajo radi spored vedno pri roki, pa je skrbela posebna izdaja Študentskega dnevnika in plakati po stenah. Študentski teden je pridivjal kot vihar in takega je tudi odneslo. V nas pa bo ostal spomin! Bil je več kot fotografija sedanjega stanja, bil je poskus njene analize. ,,Sramežljive" diskusije so bile več kot same sebi namen, prinesle so tudi marsikaj novega. Zdiuževali smo se. Vsak je lahko povedal, kar je želel, kar se mu je zdelo pravilno. Vsak je lahko pokazal, kaj zmore in kaj hoče. Vedno je bil pravi čas za diskusijo, šport in zabavo, vedno pravi čas za veselje, navdušenje, žalost. Vedno si lahko prišel, vedno si lahko šel, brez prisile, brez cenzure. Teden je bil študentski z vsemi majhnimi in velikimi skrivnostmi, z vsemi svojimi neznankami in presenečenji, z vsemi preobrati, z vsemi na- pakami, z vsemi pomanjkljivostmi, z vso svojo improvizacijo . . . bolj štu- dentski in bolj domač in bolj svoboden, kakor je življenje okoli nas, ki , nas obdaja in nas osvaja. Cene FILIPlC Madžarska pesnica Katalin Ladik ima za sabo dve pesniški zbirki. Obe sta izšli v knjižni zbirki novosadske revije Uj symposion imenovani Zvezki. Kot 17. zvezek je izšla njena BALADA 0 SREBRNEM KO-LESARJU in kot 28. zvezek KRENILI SO MALI RUSI BULDOŽERJI. Prvi zbirki je priložena gra-mofonska plošča s posnetki šti-rih tekstov iz knjige. To sta dvč daljši pesnitvi; prva ima pouda-rek na senzualnosti, naslov ima Litje svinca; druga je iz serije njenih pesniških science fiction: o poskusu umora zvezdoslovca Ibrisza; in tu sta še dve narodni pesmi, kjer gre za dve pesmi s takšnimi naslovi. Fizična posebnost druge zbirke bi bila v tem,daje vsaka tiskovna pola v drugačni barvi. S tem nas nekoliko spominja na Plamnovo in Pogačnikovo knji-go PEGAM in LAMBERGAR iz edicije OHO. Le da je format njene knjige kvadraten, ima de-belejši papir s temnejšimi bar-vami in tiskovno polo več. Naslednja knjiga, ki jo pri-pravlja v samozaložbi, naj bi bila prav tako opremljena z gra-mofonsko ploščo. Pri tem nam vse troje govori o določenih od-mikih od običajnega objavljanja pesniških zbirk. Ti odmiki go-vorijo v prvi vrsti o tem, da naj bi knjiga ne bila zgolj potiskan papirni objekt, kjer bi bilo bi-stveno sporočilo zgolj tekstual-no. Pač pa je že ob sami knjižni opremi odprto vprašanje njene takšiie ali drugačne usmerje- RUBLJOV ruskega režiserja Andreja Tarkovskega je film o umetnikovem ustvarjalnem aktu. Ta ideja se v filmu reali-zira trikrat: v prvi sekvenci, ko se človek dvigne z balonom in leti, v prikazu Andrejevega živ-Ijenja ter ulivanja zvona. Vsi trije deli variirajo ta osnovni motiv, pri čemer prvi nakaže vso nadaljnjo vsebino filma ozi-roma njegovi variaciji. V tem prvem delu se človek dvigne z zemlje in doseže nemogoče: leti, s tem pa preseže samega sebe kot človeka in postane Stvamik, ki se dvigne nad svojo časovno končnost in se v tem izendči z Bogom. Isto velja tudi za Rubljova in za dečka, ki uliva zvon. Tudi ta dva se dvig-neta iz svoje minljivosti z aktom ustvarjanja — le daRub-Ipv vsaf v začetku pojmuje svop genialnost kot božji dar, deček pa ves čas izhaja iz sebe nostik tekstu. Knjiga-objekt zdaj ne bi bil več konvencionalni prostor z natisnjenimi teksti, temveč na neki način sestavni del samih tekstov, oziroma bila bi medij enovitega dogajanja obeh ma-terij. Vsekakor je mogoče trditi, da je med belim papirjem in črnim tiskom veliko večja raz-dalja, kot je med barvnim papir-jem in črnim tiskom, recimo med rdečim in črnim, med trav-nozelenim in črnim, temno-modrim in črnim, temnorjavim in črnim izd. K podobnemu rezultatu je usmerjena tudi oprema z gra-mofonsko ploščo, saj je knjiga na ta način ozvočena. Njeno sporočilo tedaj ni samo vizual-no in bralnoje prav tako slišno — pač iz nekega osnovnega raz-loga, ki je v bistveno novem pojmovanju pesniškega pro-stora. Ta prostor ni več zasidran v besedi in njenih pomenih, je razširjen na sam objekt, pri ka-terem pesmi gostujejo. Čas knjige ni samo čas njenega branja ali njene odloženosti, je zdaj čas njenega zvočenja, ki sega čez same robove njenih strani in napolnjuje tudi pro-stor, v katerem se knjiga nahaja, in zopet časnjenega molka. Če pa je tako, potem se je z razširitvijo pesniškega prostora gotovo dogodilo to.daje tekst zdaj naenkrat spremenil svoj značaj. Je še vedno v središču naše pozornosti, a to bolj po za-slugi naših ustaljenih navad. Tekst v knjigi ne stoji več sam »zase. Zdaj torej pritegnejo tudi barve, sproži se zvok. Svojih po-menov ne sporoča več samo tekst. Pomenjaje tudi barve, vzvalovila je zvočna govorica. Tekst se je na ta način raz-redčil. Dolge pesnitve so pre-minile: Pesem za vsak dan, Rondo, Litje svinca, UFO-party, Jutra dragega gospoda advokata, 0 poskusu umora zvezdoslovca Ibrisza iz prve zbirke. V drugi zbirki so samo krajše pesmi. S tem da se je tekst združil z materijo, sredi katere se je zna-šel, se je moral po drugi strani nujno tudi zgostiti. To pač za-radi tega, ker nastopa samo ob-časno v razširjenem prostoru. Kadar se bere samostojno, vre-viji ali tudi v knjigi, tedaj na-stopa že brez razširjenega pro-stora. Od prvotne samozadostnosti in radoživosti teksta je ostalo le kratko pesemsko sporočilo, ki je zdaj aforizem in zdaj pri-redba iz folklorne zakladnice, primer nadrealističrie fanta-stike, science fiction ali kaj dru-gega vselej paradoksalnega ali kakorkoli nenavadnega, kar še bolj poudarja tekstualno sovis-nost sredi netekstnih elemen-tov. Popularnost pesnice Katalin Ladik sičer izhaja iz njenega pojmovanja razširjenega pesni-škega prostora. Branje teksta bi predstavljalo eno izmed mož-nosti njegovega živega interpre-tiranja. Cloveški glas izrabi kot glasbeni element ter obravnava in se tega tudi zaveda. Življenje Rubljova je v fihnu prikazano v treh fazah. Prvo predstavlja nje-govo spontano ustvarjanje, kiga osmišlja s koristjo, ki jo imajo od njegovega dela Ijudje, drugo fazo tvori spoznanje nesmisel-nosti in brezciljnosti umetniške kreacije, saj se tako njegovo delo kot vera pokažeta ob na-padu Tatarov kot nepomembni ter povsem sterilni, saj nobena od njih v stiski ne nudi Ijudem kakršnekoli utehe ali pomoči. Rubljov naenkrat izgubi smisel svojega deh, istočasno pa se mu pojavi dvom v Boga in njegovo pravičnost. Vendar pa je za Rublpva važnejšidvom v lastno delo, saj je vedno orientiran k Ijudem, k njihovi koristi, h ko-risti Rusije in šele prek ruske zemlje in njenih Ijudi k Bogu. To je tudi razlog, da si Andrej sploh lahko privošči ustvarjalni molk, saj bi bila drugače teža krivde zaradi neizkoriščanja božjega daru geniabiosti pre-težka. Zadnjo fazo predstavlja Andrejevo ponovno spoznanje smiselnosti debvanja, kar pa je pogojeno s spoznanjem vloge umetnosti in sploh ustvarjalne kreativnosti pri Ifudeh. Rub-Ijovu se vrne vera v umetnika in njegovo pomembnost. Kot že rečeno, fe vsa idejnost filma zajeta že v prvem delu, ki se le zaradi tega vključuje v ce-lotno strukturo filma in se le na ta način izogne svoji izolira-nosti in oddeljenosti od osta-lega filma, ki stvori fabulativno kontinuiteto. Tarkovski v filmu uporabi vrsto simbobv in mi-tov, od katerih fe napčitnejši ruska zemlja, h kateri se vsi trije ustvarjalci ves čas vračajo in ki vedno znova osmišlja njihovo delovanje in sploh ekdstenco. glasbo kot poglavitno razširjeni medij svoje poezije. Samakom-ponira svojo glasbo. Nastopa z njo samostojno ali kot vokalna solistka v avantgardnih ansam-blih. Pri svojem nastopu, ki ga imenuje Pesniški koncert, upo-rablja tudi razna stara ljudska glasbila, v največji meri pa magnetofonske posnetke svojih del, ki jih med izvajanjem sproti dograjuje z živo interpretacijo. Sam tekst se v tem primeru še najbolj odmakne od svoje tekstualne samozadostnosti. Zdaj je lahko še samo kot libre-to in partitura in povod za avdiovizualni spektakel. Je samo element med elementi, svetloba itd. Tekst je zdaj zani-miv toliko, kolikoi omogoča različne možnosti posameznim elementom glasbenega in scen-skega izražanja. Primeri se tudi to, da se ti elementi popolnoma osamosvo-jijo in se tekstu iztrgajo v po-vsem netekstualni izraz. Beseda tedaj razpade na posamične gla-sovne kvalitete, ki utegnejo v prihodnje odločilno vplivati tudi na sam zapisani tekst. Ta je na neki način že bolj ali manj samo izgovor za celo vrsto no-vih aktivnosti, ki pa se še vedno dogajajo z imenom in v imenu poezije. Njegovo sporočilo je že dostikrat nerazvidno. V polnem pomenu se izkaže šele v kon-tekstu interpretacije. Se pravi v tisti razsežnosti, ki je tekst sam nasebi že nima več. FRANCIZAGORIČNIK Zaradi tega je bil RUBLJOV tudi upravičeno označen kot ruski film. RUBLJOV je velik film. Velik zato, ker uspe ustvariti izredno uspešno sin-tezo vseh vsebinskih in formal-nih komponent ter s tem do-seže polnost, s katero se lahkc pohvali le malofibnov. RUBLJOV je bil nagrajen : nagrado filmske kritike v Can-nesu, kajti očitno je bil film v Rusiji problematičen. Razlog te problematičnosti še vedno ni znan, verjetno pa je film imel težave zaradi svojega odsto-panja od uveljavljenih norm v ruski pooktobrski umetnosti, saj je RUBLJO V dejansko film, ki je vprašujoč in ne rešujoč, ki vprašanja zastavlja, ne pa rešuje. Prav tako naj bi bilo baje v filmu preveč vere, cerkva, meni-hov in ustvarjalcev, ki predvsem brskajo po sebi, iščejo smisel-nost v sebi, so individualisti. Sicer pa politična logika le redkokdaj *ovpada z umet-n iško. ALEŠ ERJA VEC Po tričetrtletnem premoru se je v zadnjih tednih spet pojavilo Kladivo. Vendar pa je to precej drugačno Kladivo, lahko bi rekli, da je nova stvar z istim imenom. Kaj je povzročilo tako dolg molk in kaj se je spremenilo. V uvodniku ,,Zakaj Kladiva tako dolgo ni bilo" uredništvo podaia svojo razlago. Prvi del razlage je nekako ta: Kladivo je živelo od napisnih akcij. Ko so akcije prisilile socialdemokratsko vlado, da je dala tistih smešnih 30 ali 35 dvojezičnih napisov, so stopile na plan najbolj reakcionarne skupine na Ko-roškem. Proti temu pa se Kladivo, takšno, kakršno je bilo, ni moglo boriti. Proti tem silam se lahko bori samo široko demokratično gibanje na strani revolucionarnega delavskega gibanja. Do tu je vse lepo in prav. Razlaga je tako splošna, da napačna ne more biti. Poglejmo naprej: (citat) ,,Vrhu tega pa smo sami bili v tem trenutku precej zmedeni, ker tolikšnega vzpona reakcionarnih sil in šovinističnih sil nismo pričakovali. Vendar je bil glavni vzrok, da v tem času nismo bili niti zmožni izdati kako Kladivo, ta, da smo se zapletli v obširna razglabljanja o nadaljnjem izhajanju Kladiva, kakšno nalogo naj bi izpolnjevalo, kakšen smisel ima ga še naprej izdajati, kako je treba oceniti zadnji razvoj na Ko-roškem, kakšni so izgledi za resnično demokratično borbo Slovencev na Koroškem. V teku te diskusije so se ločili od kladivarske skupine tisti člani, ki zase niso videli naloge v nadaljnjem delovanju med koroškimi Slovenci. Hudi napadi šovinistov na demokratične pravice slovenskega ljudstva, izda-jalsko umikanje SPO pred temi silami, razvoj znotraj organizacij ZSO in NSKS, vse to nas je še bolj prepričevalo o tem, da je treba Kladivo spre-meniti v list, ki naj nakazuje borbenemu delu koroških Slovencev rdečo perspektivo v boju za demokratične pravice. Nevarni napadi radikalne des-nice, koroške lokalne buržuazije, politično organizirane deloma v KHD (Kaerntner Heimatidienst), nas enostavno prisiljujejo, da spoznavamo raz-redna ozadja nacionalnega zatiranja na Koroškem, da preučimo, kdo in zakaj ruši demokratične pravice - in da kot odgovor na to poiščemo tistega zaveznika med avstrijskim ljudstvom, ki nastopa proti vsakršnemu zatiranju delovnega človeka: to pa je za nas danes v Avstriji edinole KPA, ki je zmeraj spet dokazala, da se kot stranka delovnega ljudstva dosledno zavzema tudi za obrambo demokratičnih pravic v vseh družbenih področjih, tako tudi za nacionalne pravice koroških Slovencev." Kako je bilo v resnici? V kladivarski skupini je ob pojavu reakcionarnega rjavega terorja dejansko vladala precejšnja zmeda; vzrok tega pa je bila 1. splošna politična heterogenost skupine, ki jo je pogojevala politično-teore-tična nerazščiščenost in neopredeljenost, in je ta politična heterogenost bila posledica teoretičnega deficita v skupini; izražala se je v tem, da so bile glavna vsebina klad. delovanja napisne akcije, ne da bi bilo to- delovanje y okviru kake strateške usmeritve. Zmedenosti torej ne moremo opravičevati, vendar pa v takih okoliščinah in pogojih objektivno ne bi raoglo biti dru-gače, pač zaradi aktivistične usmerjenosti skupine in zaradi njenega radikal-no-demokratičnega značaja. Ta usmerjenost in ta značaj nista dovoljevala, da bi si skupina že izdelala jasno politično stretegijo s stališča znanstvenega socializma, ker si je šele utirala pot do tega stališča, ne nazadnje zaradi sodelovanja nekaterih članov v Marksistično leninistični študentski organi-zaciji (MLS). Pod vplivom študentskega gibanja, ki ga smemo na Dunaju enačiti z MLS, so se nekateri člani skupine začeli temeljiteje poglabljati y marksističito literaturo, in v tem procesu so se razvijali iz študentskih levi-čarjev v komuniste. S tem pa so začeli tudi drugače gledati na kladivarsko delovanje. Skupina je v diskusijah samokritično ugotavljala, da tako delo-vanje, ki temelji na štirih do šestih številkah Kladiva v letu, ne more biti perskepitno; da mišljenje ljudi ne spieminjaš s pisanjem v časopisu, ki vsake tri meseca prihaja na dom, ampak samo s kontinuiranim političnim delova-njem na terenu samem, da ni mogoče nadalje izhajati samo iz protislovja Slovenci:Nemci, ker bi to - dosledno razvito do konca - privedlo do nacio-nalistične prakse; da je treba politiko delati na podlagi dejanskih, odločilnih družbenih protislovij — in odločilno protislovje v današnji Avstriji in tudi na Koroškem ni nacionalno protislovje, ampak protislovje med mezdnim delom in kapitalom, med delavskim razredom in buržoazijo, med delovnim ljudstvom in imeprializmom. S tem pa seveda ni rečeno, da narodnostni problem na Koroškem nima nobenega pomena in da ga ni treba upoštevati. Iz tega sledi samo, da je treba boj za demokratične pravice koroških Slovencev podrediti boju delavskega razreda za socializem, ker bo samo s tako podreditvijo zagotovljeno, da se boj za nacionalne previce ne bo izjalovil v buržoazno, nacionalisitčno giba-nje. Ob tako odločilnih in pomembnih vprašanjih je omalovažujoče pisanje o ,,obširnih razglabljanjih" v uvodniku nekorektno, ker suponira, da je bilo to razglabljanje nekam odveč in da bi bilo bolje se ukvarjati z bolj pomembnimi vprašanji. V teku diskusije, ki se je raz.vijala na osnovi nflog komunistov v kapitalistični družbi, in specialno v nacionalnem vprašanju, je postalo sporna točka najprej nadaljnje izdajanje Kladiva. V skupini je prevladovalo mnenje, da za komunista nadaljnje tako delovanje ni sprejemljivo, da je bila dose-dania politika v osnovi zgrešena in da Kladivo ne bo več izhajalo. Sporna točka pa je postalo vprašanje, ali naj se izda še zadnjo številko afi ne. Večina skupine, ki je aktivno sodelovala v MLS, je trdila da bi tudi zadnja številka bila napačna, če smo prišli do zaključka, da ne moremo več delovati na tak način. Manjšina pa je iz bolj ali manj konstruiranih vzrokov, češ da je treba ljudem pač razložiti, zakaj Kladiva ne bo več in kaj je bilo napačno itd., zagovarjala še zadnjo izdajo Kladiva. Ker pa se je s politično usmeritvijo spremenilo tudi področje dela, tudi adresat, bi to pravil ljudem, ki za spre-menjeno politično prakso ne bi bili več relevantni. Ta spor je pokazal, da se mnenja v skupini dejansko razhajajo, ampak zaradi drugih, globlje segajočih vprašanj. Ta vprašanja pa so bila splošna ocena politične situacije v Avstriji, posebej še ocena KPA, in pa seveda konsekvence, ki so sledile iz teh ocen. Večina skupine, ki je sodelovala v MLS, je seveda zastopala stališče te orga-nizacije, ki je bilo v svojih grobih obrisih in seveda ne do konca izpeljano še oktorbra 1971 tudi stališče cele klad. skupine. Tedaj je Kladivo pb priliki državnozborskih volitev med drugim pisalo tole: ,,KPA se ima za zastopnico delavskega razreda. Danes se ne zavzema več za revolucionaren prevrat kapi-talističnega družbenega reda, ampak stremi zlasti po reformirstični spre-membi družbe. Zato sodi v okvir njenih prizadevanj tudi boj za zastopstvo v parlamentu. Vendar oglejmo si volilni boj: Nikjer, na nobenem plakatu, v nobeni brošuri avstrijski komunisti ne omenjajo, da je vsa ta parlamentarna igra resnično samo igra, da se sklepajo bistvene politične in gospodarske odločitve izven parlament, (...). Avstrijski komunisti nekritično sodelujejo v tem parlamentarnem ringlšpilu in s tem marsikoga zazibajo neupravičeno upanje, da se bo kaj bistvenega spremenilo, če bodo spravili kakega poslanca v parlament." Medtem se je ta kritika seveda še poglobila in postala bolj jasna. Razširila se je tudi na delovanje KPA med delavskim razredom, ki je docela revizioni-stično, kolikor ga seveda sploh je, itd. Ob tej točki je torej prišlo do frakcioniranja, vendar to vprašanje nikakor ni bilo zavestno prisotno, izražalo se je v sporu zaradi zadnje številke. Šele po dokončanem frakcioniranju je to postalo jesno, ko se je manjšina skupine zmeraj bolj začela usmerjati na KPA. Tu - kot tudi že prej - se je pokazalo, da ta del skupine še ni docela premagal nekdanjih nazorov in da se ni dosledno postavil na komunistično stališče. Pojavil se je namreč koncept, da mora kladivarska skupina še naprej obstajati kot slovenska skupina, kot skupina slovenskih komunistov. Taka razdelitev komunistov na nemške in slovenske je na Koroškem, kjer ni vasi, ni zaselka, kjer Slovenci ne bi živeli pomešani z Nemci, naravnost reakcio-narno. Glavna točka, zaradi katere je prišlo do frakcioniranja, je bila torej ta: Kako moramo kot komunisti razvijati v Avstriji boj delavskega razreda in kako je treba temu boju podrediti boj Slovencev za njihove demokratične pravice. To vprašanje je posledica kritike KPA in njene politike, in kon-sekvenca te kritike je bila usmeritev MLS — in z njo tudi tistih članov klad. skupine, ki so sodelovali v njej — dolgoročna usmeritev na zgraditev nove revolucioname delavske partije. In tej usmeritvi je treba podrediti tudi vpra-šanje boja Slovencev za svoje demokratične pravice. Če pristanemo na sta-lišce, da si Slovenci svojih pravic brez podpore delavskega gibanja ne morejo izbojevati in da KPA nikakor ni delavsko gibanje oz. avantgarda tega gibanja, potem kratkoročno tudi ni mogoča politika med Slovenci. Vprašanje delo-vanja komunistov bo postalo aktualno tedaj, ko se bo tudi na Koroškem med delavci začelo gibati, ko bodo tudi koroški delavci, tako nemški kot slovenski, začeli razvijati svojo politično, razredno zavest, torej ko bo mo-goče praktično-konkretno in ne samo abstraktnoteoretično povezati boj Slovencev z bojem delavskega razreda. Da pa trditev, da so se ,,ločili od kladivarske skupine tisti člani, ki zase niso videU naloge v nadaljnjem delovanju med koroškimi Slovenci", nikakor ni resnična, dokazuje poleg prej rečenega tudi še dejstvo, da je ravno MLS na pobudo članov kladivarske skupine v MLS priredila protestno zborovanje na univerzi in preprečila šovinističnemu poslancu Scrinziju protislovsnsko gonjo - to akcijo skuša zadnje Kladivo pripisati komunističnim kolegom (se pravi KPA) in MLS uvršča med ostale napredne kolege - da je v svojih in v listih prijateljskih organizacij objavljala spise o slovenskem vprašanju itd. Da gre za novo stvar pod istim imenom, pa nazorno kaže tudi samozatajevalno povzdigovanje KPA v tistega zaveznika in tisto politično silo, ,,ki je zmetaj spet dokazala, da se kot stranka delovnega ljudstva dosledno zavzema tudi za obrambo demokratičnih pravic v vseh družbenih področjih." Nadaljnji razvoj bo pokazal, da se bo ta usmeritev nujno izjalovila v opor-tunistično reformistično politikantstvo. PETER WIF.SER ,.Buržoazne vevolucije, kakršne so bile revolucije 18. stoletja, drve hitreje :>d uspeha do uspeha, njihovi dramatični efekti prekašajo diug drugega, stvari se zde vkovani v žareče briljante, ekstaza je duh, ki preveva Jan; toda kratkotrajne so, kmalu dosežejo vrhunec in dolgotrajen macek se polasti družbe, preden se nauči trezno prisvajati rezultate svojega obdobja notranjega viharja in zagona. Nesprotno pa proletarske revolucije, kakršne so revolucije 19. stoletja, nepretrgoma kritizirajo same scv .....• prenehoma ustavljajo v svojem lastnem toku, povračajo se knavicu nemu, da bi začele spet znova, rogajo se neusmiljeno-temeljito p______ stvu, šibkosti in klavrnosti svojih prvih poskusov, zdi se, da mečejo svojega nasprotnika le zato ob tla, da bi se riapil iz zemlje novih moči in da bi nato še ogromnejši znova vstal proti njim, vedno znova se zgfbze pred nedoločno ogromnostjo svojih lastnih ciljev, dokler ne pride do poiožaja, ki popolnoma onemogoča vrnitev in ko razmere same kličejo: Hic Rhodus, hic salta! Tu je roža, tu pleši!" Osemnajsu diuiikii: (Karl Marx: \Tapoleona) To kar je Marx zapisal pred dobrim stoletjeni za svoj čas, velja v enaki med tudi danes. Oktober, Španija, druga svetovna vojna, stalni povojni pretresi v vzhodnem svetu, osvobodilne borbe tret-jega sveta in krah povojne stabilizacije zaboda v šestdesetih letih nam to potrjujejo. Bojevito leto 1968 z vso ..ogromnostjo svojih lastnih ciljev" tone v ekonomski, političiii iii kulturni stabilizaciji v skoraj svetovnih okvirih. Vsa tista sila, ki je ziiala pokazati osno-vano altemativo svetu povojne stabilizacije, vsa tista sila, ki se je zavedela slepih tirov tistih ciljev, ki so v pooktobrskem termidorju ostali na pesku deklaracij in katerih sledi prihajajo na gos^ ih 't, tankov v naš čas — vsa tista sila in zavest je zdaj postala še ou primer za Mancovo analizo obdobij revolucionarnega procesa, kot še ena zahteva po realizaciji še tako ,,ogromnih" ciljev. Zavest, pa čeprav zavest poraza, odklanja poraz zavesti. Tema, s katero se tu spoprijemam, bi potrebovala za svojo končno obdelavo precej več prostora in neskončno več truda, kot to lahko tu storim. Te dni bo minilo 155 let od rojstva Karla Macca. To je trenutek, ki je obele-žen z mnogo besedami o uspehih socialističnih graditev, trenutek, ki bi potrdil resničnost dejanskosti, namesto da bi se ob tem, tako kot Marx sam, kritično spoprijeli s to stvarnostjo samo. Tepvi drugemu namenjam svoje pisanje. Marx ostaja argument ne zaradi tako ali drugače dei zamislitve in ,,realizacije" zgodovinske osvoboditve, ki bo zdaj zdaj kot v procesu amebinega razmnoževanja prekrila sv&t iz svojega jedra (ki mu Marx pomeni metafizično potrditev svoje biti), tem-več zaradi ugotovitve možnosti projekta osvobaja/ija in teoretič-nega definiranja bistva takega projekta. MiŠljenju, jsj po svoji konč-ni konsekvenci amebijanske ideologije ne prekaš%,!h ki svojo onto-logijo zasnuje na preverjanju Marxovih ,,napovedi* iz p^erspektive sedanjosti, torej popolnoma futurološko-pozitivisteno, je v naj-večji uspeh ,,odkritje", da ga je Marx s predvidevunjcm revolueije v razvitem svetu, in ne v gospodarsko zaostalih deželah,, ktepko polo-mil. Tu poleg gre še tista navidezno kontradiktorna/fHfa bistveno revizionistična eksplikacija Marxovega dela, ki raziime|^arxoMfc analize splošnega obubožanja proletarskega razreda kot tf ^ bistveni spiritus movens socialistične revolucije in ki pri bino pojma revolucije v svoji glavi (,,kot v cameri obscuri") pie-vrže v idejo, da se socialističnost socialistične revoludje meii po gospodarski uspešnosti novo nastale tvorbe. Marxova genialnos' v svoji poslednji konsekvenci še zmeraj ostaja v ugotovitvi in kriL nem odporu do sveta kapitala, do sveta, v katerem vlada proizvc 1 ";° '"' temelji na menjalni vrednosti, in iz katere izhajajo obstoječc oloveškega delovanja. V svoji razviti, v svoji današnji obliki ;ičin proizvodnje z vsemi svojimi pervertacijami kaže kot| cija potreb namesto kot produkcija za resnične čiovcškei To je to, čemur pravimo potrošniška družba in > zaklinja, da nima nikjer nikakršne 2veze z Marxc Marxov teoretični n< , „ kaže ko' zgodovinsko osnova Uernativa ob stoječemu redu. Ta uai, •'"• ;nske sub jekte, ki delujejo znotra; rakse, pL naj bo to neka zastajajo. h zgodo vinskih negativnih sil, k' iega pro jekta abstraktna su! ali pa \ samem njegovem bis* Znano je ločevan iucionarnih, lahkc bi rekel celo kontr- f>hffohij;obdobi intenziviranja z,i zakriva i vsesplošno stabinz.^ t^ i968 bilc taka.doba, ki je vzl kreirala jasm zavest o od' ' ' ' *cijc novega, hu. ao : preseganjem de.- iin Obratno pa nas "o som" — sponta H bil v bistvu ni^_j-^. " programe, ki jilillfcj tiih poli- ncnih forumov, odsekani ujj^^k;: nosilcev delujočih, dejavnih ljudi kot^|^BB^ ialističn: nauk o spremembi okoliščin inv^V^^^BH^Li ine spre minjajo ljudje in da mora vzgojitel^^^^^^K >to morc družbo razdeliti na dva dela - od ^^^^B nad njo".l ^^^^K V .taki situaciji se zde normalni števiH^^^fee smeri naperjen: poskusi revolucionarnega spreminjanja sve^H|sc znova in znovc ustavljajo v represiji obstoječih sistemov. ^^^i situaciji je tud: razumljivo drobljenje levih sil, razumljivo^B^ikri'i;" ii!;l oljše altemative, projekta in taktike, vendar tu^^^^B vljc njihovo vsaj osnovno združitev. Sile reakcijl^^^H^i obratno začuda enotne: pred njimi je pač^^^R^. kaže v naporu za ohranitev statusa quo.2 V tak^^Kjki jo kaiakte rizira pojem ,,zavest poraza", doživlja gibanje ^Rovnib okviril-različne iravme. Potreb^n je močan duh. kot je bi^pcinv pri pKii;-'-i Osemo|jsieg«Hbruma^, da ohrani v tapriji ,,ic^ik-čeprav ic-vo.-.^iqBmS praksa skrJ|e s svoje prave poti. Pfak&a sled resaico in ne obratno".3 ^B , ' ^fllik Sraloga revdlucioname teorij»klll se kaže v sedanjdiiipiRtku je temeij ia^S»a sedanjega »bi^zirajočega sveta iu določitev 5 sedanjo sitOT^ij^Pmajoče se ^thimedove točke za rcvolucionarni proces. Naloga revoluciofcarne prakse iz perspektive^loživljajočegs trenutka je preprečevanjt^lteke dokončnejše .^abilfzacije obstoje čega reda, grožnje dokonŽ^iega ,,prorpada v b^MS|yii" (R. Luxeni-burg), in v ojačevanju zgod ". inskilksil ne||^^H||Kc žanosti se mora do revolucionarne zavest^^^^^fc dobni indu iriat kot njegov ^^^^^P7 intelek,tualn. K______,„ Zlom mora doži^^^^Ki stoječeg^a načina produciranja, pri katerd^^^^^K proletatiat še vedno samo en pol. H^^^^K Še tako preprosta analiza sodobnih ekJ^^^^Hj kaže, da prihaja svet V novo krizo. SodcJ^^^^^R' via duje svetovni trgin ki s tem vlada ysvet^MKff^fmi.,.^ .......ri n; doslej najvišji stopnji vsa kapitalski pi^^Kciji inherentna proti slovja, Z radikalno izdelanim projektoug^Hfončevanja ob"' -: reda se bliža trenutek, ,,ko razmere ^^^Bjčejo: Hic R! salta!" in ki se revolucionarnim silan^^^Hb^i tvegati še strahotnejše restavraciic dfl|^^^^^B Takosnam recimo sodobna^fi^^^^^^^B] cijf ^=ffis ponuja vse možno^^^^^^^^^^Bl je labko samo samoostvl^^^^^^^^^^^^Bc* anje nujnn .: delovjjj^^^^^^^^^^^^^^Bi) ja možnost dejanske ^^^^^^^^^^^^^H osvoboditve človeko^^^^^^^^^^^^^^^B, večjo podrejenost pr^^^^^^^^^^^^^^^B) upravljajo in manipi^^^^^^^^^^^^^^^B konsumpcije vsega ti^^^^^^^^^^^^^^^Hh produkcija proizved^^^^^^^^^^^^^^^Hi točki nadaljuje tist^^^^^^^^^^^^^^^Hh menjavi sproducira^^^^^^^^^^^^^^^^K kalternativa med P°^^/^^^^^^^^^^^^^m< Ibajajočim projektoni^^^^^^^^^^^^^Bi Slualnosti", v redukciji ^^^^^^Hr potem ustreza umetniška, znanstvena etc. izobrazba individuov z ustvarjenimi sredstvi in v času, ki je za vse postal svoboden".4 ,,V isti meri kot kapital postavlja delovni čas - kot zgolj kvantum dela -kot edini določajoči element, v isti meri izginja neposredno delo in njegova kvantiteta kot določajoči princip proizvodnje — ustvarjanja uporabnih vred-nost - in je tako kvanitativno znižano do manjše proporcije, kot se tudi kvalitativno prikazuje kot sicer nepogrešljiv, toda subalteien moment na-sproti splošnemu znanstvenemu duhu, tehnološki uporabinaravoslovja po eni strani, kot proti splošni produktivni sili, ki izvira iz družbene razčlenje-nosti v celokupni proizvodnji in ki se kaže kot naravni dar družbenega dela (čeravno je zgodovinski proizvod). Kapital tako dela sam za[ svojo razrešitev kot oblike, ki obvladuje proizvodnjo."5 Omenil bi le še en element v Marxovi koncepciji revolucije, ki ne sme biti pozabljen. Stalinistično koncepcijo ,,socializma v eni de-želi je teoretično in praktično negiral razvoj zadnjih desetletij. Vendar obstaja tudi spravračanje takega koncepta revolucije, ki se ozira na prostorne in časovne specifičnosti revolucionarnega doga-janja. Sodobnega revolucionarnega razvoja ne moremo razumevati v neizmemem optimizmu realpolitike, da se sodobne družbe čeda-lje bolj približujejo humanim in socialisiičnim ciljem (mogoče z zakoni proti ,,levim ekstremistom"? ). Sprememba (kakšna? ) poli-tičnih struktur in njihovo samoprekrivanje s svilb, nakradeno v Indokini ali na Češkem, ne pOmeni dejanskih sprernemb v socialni sferi. Z deklaracijami politiki sveta ne bodo spremenili. ,,Komuni-zem je empirično mogoč le kot dejanje vladajočih ljudstev ,naen-krat' in istočasno, kar predpostavlja univerzalni razvoj produktivne sile in z njim povezano svetovno občevanje."6 Zato (kot pravi Marx v opombi ob tenl stavku) ker komunizem hi stanje. ideal, temveč ,,dejansko gibanje, ki odpravlja zdajšnje stanje". Tendence revolucionarne teorije se lahko danes v praksi pteizkušajo in so racionalno potrjene samo v kontekstu svetovnega gibanja, seveda z upoštevanjem stopnje, na kateri se dogaja. 0 p o m b e : 1,' K. Marx, tretja teza o Feuerbachu. 2. glej H. Marcuse, Levica v dobi rcvolucije, Tribuna 1/2 17-18 1/2. 3. H. Marcuse, Um i revolucija, Sarajevo 1966, str. 286. 4. K. Marx, Grundnsse (Cifkulacijski proces, Problemi 59/60-1967, st. 1631. 5. K. Marx, ibidem, str. 1627. 6. K. Marx-F. Engels, Nemška ideologija, MEID II, str. 41. PAVLE ZGAGA Fichtejeva izjava o odnosu filozofirajočega subjekta in z njim jzbrane" filozofije mora biti poleg vseh kontraverz, ki jih je pri-nesla s seboj, in opravičenih prigovorov, ki so ji bili naslonjeni, vzela kot eden mogočih načinov pristopa k filozofskemu pro-blemu, o katerem govori. Ta problem, ki se nam vedno znova vsiljuje, kadar se najdemo v tistem odločujočem trenutku ali ..absolutnega siromaštva", nastalega po husserlijanskem fenomeno-loškem ,,preokretu", ali bujenja iz dogmatskega dremeža, o kate- rem govori Kant, ali Descartesovega ,,ega" čistega ,,cogitationes", itd., torej v trenutku, ki se vedno postavlja kot začetek vsake res-nične ustvarjalnosti v filozofiji. Čeprav se to samo razume, ker je tu pač govor o markizmu, je treba posebej/poudariti, da se to absolutno nanaša tudi na marksi-zem in na eventualno svobodno izbiro (kadar je seveda mogoča) znotraj kroga mnoštva filozofskih pozicij, s katerim bi bil obsežen tudi marksizem. Ko pa gre za izbiro znotraj samega marksizma, ki se nam vse pogosteje apodiktično vsiljuje, se problem spremeni v sami osnovi. Fichte zanesljivo ni govoril o ideološkem opredelje-vanju za in proti. Med drugim tu tudi ne more biti govora o filo-zofiji. Ali drugače: če ne gre za izbiro na osnovi svobodne osebne opredelitve, ki bi bila odraz našega teoristično zasnovanega prepri-čanja in razsodnosti ali nerazsodnosti znotraj same filozofije, po-tem gre tu običajno za problem intelektualne poštenosti, včasih pa celo hrabrosti, kar pa ne spada in ne sme spadati v domnevo filo-zofije. Ta uvod je bil potreben za upravičenje postavljanja neke tri-vialne teze, ki smo jo, kadar poskušamo na marksistični način premisliti neko vprašanje, na žalost še zmeraj prisiljeni ponavljati. Gre za prepričanje, da je marksizem neka ustvarjalna metoda, in za nekaj še trivialnejšega — da je bila namreč filozofija zmeraj zasno-vana na argumentih in da je edino argumentirana filozofija mo-goča. Zares je videti in žalostno in smešno, da o tem govorimo sedaj in na tem mestu, toda izrazito je vidna tendenca svetovnih razmer, da se za filozofijo proglasi NEKAJ (zares nimam bližje določitve) brez argumentov, brez metod (kajti metoda etimološko predpostavlja neko pot), neka filozofija, katere glavna in edina kategorija, glavna metoda in edini argument bi bil VETO. Ne zdi se mi neobhodno, da tokrat iznesem, kaj je Marx misli o tem, in v principu smatram, da tu nikakor ne bi bilo potrebno, da se ukvarjamo z nekim psevdo metamarksizmom, ki bi dokazoval, da je Marx nekaj rekel in, kar je še hujše in na žalost vse pogostejše, česa vsega ni rekel. Zavzemam se torej in prepričan sem, da so pristojni mojega mišljenja, da naj pride tu do izraza predvsem marksistični pristop do problemov, ki so tema tega posvetovanja. Ta moj referat bi moral biti poskus v tej smeri. Kotprvo je treba poudariti, da termin ,,ustvarjalnost" jemljem kot širši pojem,ki v popolnosti obsega pojem marksizma. Da bi se govorilo o možnostih marksizma, je treba v tem kontekstu najprej ugotoviti, kakšne so splošne realne možnosti ustvarjalnosti ,,po sebi". Seveda se tu misli predvsem na duhovne vrednosti. Ob premišljanju možnosti du-hovne vrednosti je uporaba terminov, ki se običajno jemljejo kot določitelji nekaterih ekonomskih pojavov, lahko videti čudna. Te bom vseeno uporabil. Gre namreč za termine, kot so ,,ideologija 20 dela," ,,potrošniška družba", ,,potrošniška psihologija", ,,umetne potrebe" itd. Ni jasno, zakaj se vsa ta grupa terminov (ki jo po-gojno lahko poimenujemo z determinantami buržoazne ideologije) v današnji uporabi prav zmeraj, skoraj avtomatsko, omejuje na sfero ekonomskih potreb. Tako smo priče dejstvu, da velik del obsega, ki bi ga ti termini lahko zajeli in ga zajemajo, postaja zavesti nepristopen zaradi napačno določene vsebine. Specifični karakter tega nerazumevanja se kaže v tem, da smo — prav zaradi njega — priče ustvarjanju številnih populacij ljudi, ki se, želeč se odreči obstoječim vrednostim, odrekajo samo blagoslovom naše civilizacije in ne vedo, kaj bi naprej. Prepuščeni so intuiciji in svo-jega problema ne uspejo narediti za predmet racionalnega in teore-tičnega pjremišljanja. Ob tem nas v intervjuju za neki francoski list, ki je bil preveden v Studentskem listu, Marcuse opozarja na dej-stvo, da ,,danes obstoji pomembno število skupin, ki . .. s svojim obnašanjem in pojmovanjem življenja zavračajo osnovne vrednosti, ki upravljajo s sistemom: strogost, tekmovalni duh, agresivnost, moškost, samopotrjevanje itd." (Studentski list, 6/73) Najprej lahko konstatiramo, da mi o teh skupinah vemo prav malo. To nas ne sme čuditi, če obrnemo pozomost na te ,,osnovne vrednosti,ki upravljajo s sistemom." Na žalost pa kaže, da se moramo strinjati z Marcusejem in skupaj z njim konstatirati, da so to že omenjena strogost, tekmovalni duh, agresivnost, moškost, samopotrjevanje. Toda če je to točno, pridem do neke paradoksalne situacije. Ljudje, ki zavračajo te vrednosti, so nujno onemogočeni v svojem r delovanju na področju duhovne ustvarjalnosti. Kajti če niso v tisti toliko karakteristični situaciji, da je samo dejstvo prisotnosti stva-ritve njihovega duha v družbi najboljši znak, da o tej družbi ni rekla nič, kar bi bilo bistveno pomembno, se paradoks pojavlja v drugem pogledu. Ustvarjalnost je torej institucionalizirana, da se nujno za-snavlja na tisti zgoraj omenjenih vrednostih, tako da je ustvarjalec, čeprav zavrača te vrednosti, vseeno — da bi pisal na primer proti tekmovalnemu duhu - prisiljen, da še kako tekmuje in da je pri tem agresiven, strog itd. To je seveda star problem, ki se ga lahko, kot je to običajno za nerešljive probleme, proglasi za trivialnega. Vseeno je poglavitno opaziti, da je prav v naši civilizaciji meha-nizem posredovanja na relaciji ustvarjalec — konzumenti ustvarjal-nosti toliko razvit, da — podprt še spsihologijo in mentaliteto mas ter idolatrijo ustvarjalnosti, v katere smo bolj ali manj vsi zaobjeti — nujno pripelje do konsekvenc, ki so neizbežne ne glede na samo- opredelitev ustvarjalca. Tako, Če na primer napiše dobro knjigo o ideologiji uspeha in proti tej ideologiji, ga civilizacija, obsedena s to isto ideologijo, kaznuje na zanj najhujši možen način — postane slaven, uspel človek in podobno, ne da bi se kaj bistvenega spreme-nilo v razumevanju ljudi. Tu se krog zapira. Institucionalizirana ustvarjalnost (kot taka) je tudi sama postala del tiste potrebe po relaksaciji brez upanja v spremembo statusa quo, torej lažna potreba, umetna, ker ne služi spremembi. Lahko je uvrščena v tisto skupino potreb, ki jih Marcuse v Enodimenzional-nem človeku določa kot tiste, ki ,,imajo družbeno vsebino in funk-cijo, ki sta naddeterminirani z zunanjimi silami, nad katerimi indi-vidum nima kontrole" (str. 24). Vse je mogoče sprevrniti v svoje nasprotje. Ustvarjalnost, ki je organizirana, izgublja tisto bistveno spono z osvobajajočo funkcijo duha, ki nasprotuje statusu quo, postaja farsa, konstituens esta-blishementa, dobiva svoj resor delovanja. To se dogaja v večji ali manjši meri v skoraj vseh pogledih'ustvarjalnosti, tako da niti filo-zofi, kot pravi Sreten Marič^ ne ddhajajo več na trg, temveč na tržišče. Nam seveda manjka zgodovinskaidistanca, da bi ugledali vse di-menzije te vkalupljenosti us^varjalhosti brez upanja ali kar je še hujše ustvarjalnosti lažnega, pjopačdnega upanja v fiktivni duhovni napredek; protirenesansa, br^zlična, ki zahteva ovacij in skandi-ranja (za kar smo malo prej pokazali, da je tudi neizbežno), kolek-tivna ustvarjalnost brez trohice tistega osebnega, človeškega, intim-nega je karakterističen fenomen naše civilizacije absolutne vlada-vine psevdo-občega nad individualnim. Danes celo bistveno vprašanje odnosa politike in znanosti, ideologije in ustvarjalnosti postaja vse bolj deplesirano, ker pre-ostaja vse manj prostora, znotraj katerega je mogoče delovanje duha na realna dogajanja v svetu, vkaterem pa niti ideologija nima več potrebe kogarkoli varati z ozirom na to, da so sredstva prisile njenih tvorcev toliko razvite, da pravzaprav nikogar več tudi ne interesira njen splošni efekt. Pri takem videnju stanja ,,svetovnega duha" se postavlja mnogo prej in mnogo resneje kot vprašanje možnosti destrukcije statusa quo vprašanje ohranjevanja nekaterih najosnovnejših vrednošti in pridobitev. Kajti danes ni niti en sam teoretik zmožen z gotovostjo potrditi obstajanje in objektivno možnost obstajanja pravega revo-jucionarnega subjekta. UREDNISTVI TRIBUNE IN RADIA ŠTUDENT STA IZDALI POSTER MILESA DAVTSA. PO CENI 5 DIN GA DOBITE NA UREDNIŠTVIH ALI PRI PRODAJaLCIH IKIBUNE NA FAKUL-TETAH IN V MESTU. Če imajo kakršnekoli analogije pojava krščanstva v postaristo-telovski dobi s pojavom marksizma v posthegeljanski smisel, potem je, če dalje sledimo takemu načinu opazovanja, gotovo, da se mi nahajamo v dobi, kateri bi kot zgodovinski pandan lahko ustrezalo edino pred-renesančna situacija. Vemo, kaj je predhodilo renesansi, toda prav v tem svetu se nam zanesljivo postavlja vprašanje, ali ni mogoče izkati izhoda z ugotavljanjem pogojev, ki so omogočili neki tak vzpon, kot je bil uresničen z renesanso. Gre sevedapred-vsem za širjenje individualističnega duha v Petrarcovih, Saluttati-jevih, Brunovih, Albertijevih delih v zvezi z zasnovanjem studia humanitalis, ustvarjanje nove, humanistične etike, itd., vse s ciljem obnovitve humanizma. To je seveda samo ena od možnosti zgodovinskih analogij, ki so skoraj vedno neadekvatne. Ena od mnogih je tudi možna, še več, mogoče mnogo realnejša analogija z letom 529 (leto ,,prepovedi" filozofije,op.ur.). DRAGAN GLUMIČIČ Teksta MARKSIZEM KOT USTVARJALNOST in MARX IN REVOLUCIJA sta bila kot referata na nedavnem srečanju študentov filozofije vSkopju. ivan svitak geni|inaparat Mojster Čuang je nekoč sanjal, da je metulj, ki se spreletava sem ter tja. Metulj se je počutil, ko da je metulj, in ničesar mu ni manjkalo - kajti ni vedel, da je Cuang! Nenadoma se je Cuang prebudil vespresenečen - bilje Čuang! In sedaj ne ve, ali je Čuang sanjal, da je metulj, ali pa prav zdaj metulj sanja, da je Čuang. Čuang ali metulj - tu mora gotovo obstajati kakšna razlika! In toje tisto, čemur pravimo spremenljivost pojavov. Cuang Tzu, stari kitajski filozof RESNICA PARADOKSA Če bi Marx vstal od mrtvih in se želel označiti v odnosu do predstave o Marxu, ki je riastala v času od njegove smrti, bi se znašel v enakem položaju kot Čuang. Prav tako kot ta kitajski filozof pred 2000 leti, bi tudi Marx moral obvladati problem remice paradoksa. To bi storil skozi antinomije in paradokse stvar-nosti, kajti njegov genij je nafviše razvita, jasna in natančna zavest o sebi (the self) v svetu in sveta v sebi; je transparentna refleksija sodobne družbe v zavesti individua. Bolj ko je genij univerzalen, bolj v sebi združuje znanstveno resnico, sporočilo svobode in, žal, vir kulta osebnosti. Marx-učenjak je Kopernik družbenih znanosti; povzročil je pre-oblikovanje znanosti, ki se ukvarjajo s človekom, podobno tistemu, ki je pomenilo premik od astrologije k astronomiji. Ko govorimo o Marxu kot o Koperniku družbenih znanosti, ne trdimo, da je bil ustanovitelj sodobne astronomije nezmotljiv. Galileo je bil tisti, ki je odkril, da so orbite planetov okoli sonca eliptične in ne krožne, kot je Kopernik sam verjel Podobno sodobna družbena znanost znova interpretira funkcioniranje človeka v sodobnem svetu, med-tem ko Marxovo antropocentrično stališče še vedno ostaja res-nično. Marx ni bil, ni in nikoli ne bo odkritelf in teoretik totalitame diktature, kakor se kaže danes, ko je prvotnemu pomenu njegovega dela - resničnemu humanizmu - bil dodan popolnoma bizantinski in aziatski zasuk. Marx se je prizadeval za širši humanizem od tistega v njemu znanih buržoaznih demokracijah in za širše držav-Ijanske pravice, na pa za postavljanje diktature enega razreda in ene politične stranke. Tisto, za kar se danes meni, da je marksistična teorija države in marksistična družbena znanost, je enostavno ideo-logična potvorba, ponarejena sodobna koncepcija, prav tako na-pačna kot ideja, da so orbite nebesnih teles krožne. Da bi resnično razumeli Marxa, se moramo zavedati, kako fe bil pogojen s svojim časom, določiti moramo njegovo mesto v razvoju teorije, ne pa zamenfaii njegovo misel s poznejšimi interpretatijami Lenina, Stalina in Mao Ce Tunga. Resnična Marxova slika je od-visna od tega, da se zavedamo njegove historičnosti, medtem ko ideologične koncepcije ,,marksizma", ,,marksizma-leninizma" ali ,,maoizma" predstavljajo funkcionalna ideološka orodja, ki jih upo-rabljajo aparati za manipulacijo z množicami, ne pa objektivna, resnična in zgodovinsko veljavna tolmačenja. Kot je bilo treba ločiti Stalina odLenina, tako moramo Lenina ločiti odManca, ne z namenom, da bi enega postavili nasproti drugemu, ampak tako, da bi lahko oba razumeli kot stvami zgodovinski osebnosti. Če se pisanju Marxa in Lenina približamo na tak historični, resnični in objektivni način, potem moramo razlikovati Marxovo veliko misel o osvobajajoči vlogi delavskega razreda v moderni zgodovini od Leninove specifično ruske misli o vodilni vlogi Komu-nistične partije. Splošno rečeno je Marx branil vodilno vlogo delav-skega razreda, branil je njegovo zgodovinsko poslanstvo in delavsko dejavnost kot tako, ni pa nikoli zamišljal, da bi ta razred sam bil podrejen gospostvu politične stranke - in še posebej gospostvu strankinega aparata. Glede na to naj bi diktatura proletariata bila začasna oblasti večine nad manjšino, ne pa permanentni teror manjšine nasproti Ijudstvu. Marx se zanaša na človeka, na delavski razred, na Ijudi kot gibal-no silo zgodovine, ne pa na manipulacijo z Ijudmi. Zanj je človek subjekt zgodovinskega procesa, ne pa objekt, s katerim bi manipu-lirali aparati. Leninov koncept boljševiške partije je v temelju raz-ličen. Takšen je zaradi osnovnih stvarnosti carske Rusije - oceana nevednosti s številčno slabim delavskim razredom. Skratka - to ne zmanjšuje vrednosti kritike Leninove koncepcije s strani Plehanova, Rose Luxemburg in Trockega. Dejstvovanje leninizma v Rusiji je privedlo do političnega tri-umfa delavskega razreda, do zmagovite revolucije in ustanovitve socialistične države, Postavitev istega vzorca v Češkoslovaški, kfer je zavedni delavski razred že bil najmočnejša politična sila v času nastanka Komunistične partije in kjer je predstavljal večino prebi-valstva celo na samem začetku graditve socializma, fe vodila v čisti polom. Bilo je in je neprimerno, da partija gospoduje nad delav-skim razredom ravno tako, kot da naj partijski aparat gospoduje nad državo. In temu je tako ne zato, ker bi bili proti Marxu in Leninu, ampak točno zato, ker smo za Marxa in za razumevanje zgodovinskega konteksta, v katerem je Lenin specifično prilagodil Mancovo dediščino Rusiji - ne pa Evropi. Če razmišljamo o Marxu — znanstveniku družbenih znanosti — historično, ne da bi pozabili dobe, v kateri je živel, se ne pojavi - vprašanje nadčasovne resnice njegovih individualnih trditev in mnenj, in lahko cenimo resnično vrednost Marksove veljavne in še vedno uporabne metodologije; še več, saf jo lahko obrnemo proti njegovim navideznim učencem —. ideologom. Da bi videli, kako pravilen /e ta pristop, je treba samo zapaziti, kako silovito ti isti Ijudje, ki se razglašajo za marksiste, sovražijo neusmiljeno iskanje resnice, ki fo predstavlja metodologija njihovega učitelja. Oblast-niški aparat je zmagal na vsej črti nasproti resničnemu Marxu, ampak v tem je samo paradoksalno potrdil genijevo paradoksalno resnico, da so institucije močnejše od Ijudi - resnico, do katere je prišel v nekem spisu, ki ga je pisal v gimnaziji, medtem ko je aparat potreboval celo stoletje, da je prišel do tega. Zaradi svofe množične razširjenosti Marxova napačna slika, po-narejena s strani vsakršnih ideologov z namenom opravičevanja to-talitame diktature, ne more biti naenkrat popravljena. V tem tre-nutku je dovolj, če povemo, da sedanjega procesa demokratizacije ne ovira Marx, ampak mnogo bolj konkretni posamezniki z mnogo manfšimi intelektualnimi sposobnostmi. Lahko upamo, da jih bomo porazili, kajti samo razum lahko trajno pregazi oblast (močj. Ideološko karikaturo Manca verjetno lahko primerno izrazi ab-surdno surrealistična metafora nekega sociologa, ki se mu Marx kaže, pervertiran in deformiran v družbeni zavesti, kot dvoglava pošast, čigar glavi poskušata nadkričati druga drugo, ena s sovjet-skimi in druga s kitajskimi gesli. Nasprotno nam zvesta, historična slika pravega Marxa kaže učenjaka, Evropejca, demokrata, socia-lista, Ijudskega tribuna, humanista, revolucionarja, internaciona-lista, veliko osebnost in glasnika svobode. Ta resnična slika člo-veka, kakršen je bilMarx v stvamosti, je bila preoblikovana s strani aparata gibanja in zgodovine same v absolutni labirint protislovij. SPOR OČIL O S VOBODE Marx je bil genialen znanstvenik na področju družbenih zna-nosti. Toda znanstveno vedenje se razvija naprej. Če to pomeni, da se meje znanja stalno razširjajo, potem je razvoj družbenih zna-nosti, ki jih je Marx ustanovil, prehitel njegov lastni nauk. S tem da je odkril veljavno metodologijo družbenih znanosti, je Marx odkril orožje proti samemu sebi kot fetišiziranemu idolu, proti ideološki avtoriteti in proti izkrivaljanju svojega lastnega sporočila svobode. Marx je bil resen Evropejec, globoko zakoreninjen v evropsko kulturo, osnovano na antiki, krščanstvu, renesansi in prosvetljen-stvu. Toda n/egovo učenfe so prevzeli v Vzhodni Evropi in Aziji, kjer ne samo da ni bilo prosvetljemtva, ampak tudi nobene rene-sanse. Jedro Marxovih odkritij — fijegova kritika — se je tako mo-ralo preoblikovati v pobožnjakarsko ortodoksno vero v enotnost cerkve in države, ki si je nadela obliko monopola oblasti, nezdruž-Ijivega z evropsko kulturno tradicijo, s kritiko in znanostjo. Marx je bil eden največjih demokratov v zgodovini. Zavzemal se je za človeške in državljanske pravice kot osnove političnega živ-Ijenja. Toda porast velikanskih birokratskih aparatov modeme države, industrijskih združenj in političnih mašinerij, kot tudi prak-tična nezmožnost dejstvovanja demokratičnih procesov v carski Rusiji, tedaj deželi polpismenosti, so zavrli razvoj tistih potez de-mokracije, ki jih je Marx imel za dane, prepričan, kot je bil, da ,,ena oblika svobode zavisi od druge.. . Kadarkoli je specifična svoboda pod vprašajem, tedaj postane vprašljiva svoboda sama." Marx je bil socialist; boril se je za spremembo produkcifskih odnosov, z namenom emancipirati delavski razred, človeštvo in človeka kot posameznika. Toda ozkosrčno tolmačenje njegovega programa v čisto ekonomskih terminih kot program bodoče pro-speritete, je pripeljalo v tehnokratski poskus ustvarjati potrošniško družbo. Sredstva za osvoboditev človeštva so postala cilj, na-sprotno Marxovim originalnim namenom; njemu so ekonomske potrebe pomenUe samo sredstvo osvobajanjdTI&V&KB^l^J^&lfJlB^ zadosten cilj. Marx je bil tribun delavskega gibanja, v katerem je videl zagoto-vilo, da bo človeštvo osvobojeno. Toda sčasoma so organizadje, aparati in celo državni aparati pridobili moč nad samim gibanjem in vsako spontano izražanje delavcev zadušili kot izdajstvo Marxa. Toda največje izdajstvo Marxa je - vendarle - sam obstoj teh aparatov oblasti, ki gospodujejo*' političnemu gibanju delavskega razreda. Marx je bil humanist, kateremu je smisel človeškega življenja ležal v ustvarjalnosti, v razvoju človeka kot mnogostranske oseb-nosti, v človeškem sodelovanju v zgodovinskem procesu in v rasti človeške svobode. Toda v inačici marksizma, kot jo je proizvedel birokarstki aparat, so bili ti prvotni cilji, skozi katere je Marx želel J doseči revolucionamo preoblikovanje, popolnoma podrejeni funk-1 cionalni koncepciji človeka kot objekta manipulacije. Njegova osrednja postavka, človekova svoboda, je v besednjaku aparata bila imenovana za reakcionarno geslo; to je najbrutalnejša kastracija, ki jo je Marx moral pretrpeti. Marx je bil revolucionar, ki. se je povsem zavedal svofega cilja. Biti radikalni humanist sredi devetnafstega stoletja je pomenilcr poskus privesti k revolucionarni spremembi znotraj politične in ekonomske strukture družbe. Toda preobrazbe v industrijskih dr-žavah v Evropi, ki jih je povzročila organizirana moč delavskega razreda, so spodbudile procese, ki so spremenili družbeni položaj delavskega razreda, njegove nazore, politične cilje in celo samo naravo revolucije. Prvotna predstava, da je proletarska revolucija 1 sredstvo za osvojitev oblasti, se je spremenila zaradi radikalne pre- " obrazbe znanosti in tehnologije; to je resnična revolucija, ki pribli-žuje človeštvo in delavski razred mnogo bolj k svobodi kot kakrš-nokoli bojevanje na barikadah. Marx je bil internacionalist, ki so mu nacionalne meje predstav-Ijale oviro za razumevanje med narodi in delavskimi razredi. Toda doktrina socializma v eni deželi, ki je nezdružljiva z Marxovim pozivom delavcem celega sveta, je ustvarila nacionalistični vzorec sodelovanja neenakopravnih narodov. Zorana zemljišča in bodeča žica med evropskimi državami so najbolj groba kršitev ideje inter-nacionalizma. Proti tej ideji je, da stojijo oborožene enote na straži vzdolž meja socialističnih dežel. Marx je bil velika in mnogostramka osebnost, toda postal je zavetje človeških ničel, ki so vedele in še vedo, da nimajo upanja, da bi svojo ničnost spremenile v pozitivno vrednost drugače, kot da se skrivajo za njegovo veliko postavo: Samo primerjati moramo Maocovo osebnost z osebnostmi današnjih vodij, da bi se prepričali, kako krut in zloben komedijantski čut poseduje zgodovina. Marx je bil glasnik človekove svobode. Zato sije nakopal sovra-štvo aparatov vseh barv. IN kolikor napredek pomeni porast člove-ške svobode, toliko bo živiMarx vse bolj privlačeval njihovo sovra-štvo. Prav tako kot bo balzamirano telo ideologije, povezano z njegovim imenom, še nadalje izkopavano v prazničnih govorih oficialnih govomikov-aparatčikov, ki zasipajo mrtvega genija s svo-jimi odlikovanji samo zato, ker nima moči, da bi jim zabrisal me-dalje v obraz v imenu istega delavskega razreda, ki bi ga le-ti radi izrabili kot svoje opravičilo pred sodbo zgodovine. LAŽODREŠENJA Ideološka koncepcija Manca je izkrivljenje resničnega Marxa, se uporablja za opravičevanje gospostva aparata nad delavskim gi-banjem. Hkrati pa se Marx spremeni v mit, v iracionalno avtoriteto, v tistega, ki zagotavlja vero v mesijansko vlogo delavskega razreda v sodobni zgodovini, v žariščno točko preroškd napovedanega delo-\ vanja zakonov zgodovine. Toda Marx ni rešnik. ; Medtem ko se je dmžbena funkcija Mancovega učenja spreme-nila, je bil Marx povzdignjen v preroka, vizionarja in mesijo; to je bil rezultat zgodovinskega procesa, v katerem so po Mancovi smrti različna njegova znanstvena opažanja postala norme obnašanja, ki\ so jih imeli za absolutno velfavne za celotno d >sko gibanje. Tako je znanstvena analiza kapitalizma postopno pitrasla v stereotiphe ideološke formule; skozi kar dolgo dobo so odražale stvamost kapi-talizma, toda ne glede na to so zgubile svoj znanstveni značaj. Marx ni zemeljski mesija. \ Kot so se večale razlike med Mancovo analizo - popolnomal natančno, kar zadeva kapitalizem v njegovem lastnem času — in\ stvarnostjo ob koncu stoletja in potem v medvojnem obdobju, takol je velikan kritične misli moral biti zadušen v vse bolj gostih oblakih, kadila vere in pretvorjen v impotentno lutkc prvomajskih parad. j Prepad med dogmo in stvamostjo lahko premosti samo vera - vera\ v voditelja, v posvetnega boga množičnega gibanja, ali pa vera H institucijo, v posvetno cerkev, ki človeku zagotavlja odrešenje. Toda Marx ne more biti verski objekt; še manj paje posvetni bog. Brž ko je laž odrešenja, torej vera v revolucionarno, osvoba-jajočo nalogo komunistične partije, kot princip nadomestild, iskanje resnice, se je problem vere in upadanja vere pokazal kot centralna sporna točka. Tu je prišlo do preloma z intelekutalci, ki niso bili voljni položiti svoj intelekt na oltar partiji, naciji in gibanju. Famozna izjava „ Verjemite partiji, tovariši" in neskončne diskusije o tem, ali ima partija vedno prav ali ne, so razkrile totalni stečaj kritične misli, kar je bilo še bolj absurdno s tem, da je bilo izpeljano v Marxovem imenu. htočasno absurdna izjava o partiji kot garantu resnice in žarišču verovanja odraža globoko krizo v zavesti levičarskih intelektualcev petdesetih let. Izraža tragično zmedo v misli in praksi, kijesprem-Ijala ne le procese, ampak tudi uveljavitev take stopnje barbarstva v srcu Evrope, kot so jo Čehi in Slovaki prej izkusili le odrok tujih zavojevalcev, toda nikoli od predstavnikov lastnega naroda. Do današnjega dne učbeniki navajajo šolarjem za opozorilni primer nečlovečnosti sistem, osnovanega na suženjstvu, uboj ženske -matematika Hypatije, ki jo je pred 2000 leti ubila aleksandrijska drhal in jo ima zgodovina za povsem odgovorno za umor. Vendarje sodobni aparat prav tako povsem odgovoren za dejanje, ki fe edin-stvena predstava v sodobni svetovni zgodovini - eksekucija ženske, Milade Horakove, za politično dejavnost v mirnem času. , Vera v partijo je bila obramba proti strašljivim absurdnostim življenja, ki se je kazalo popolnoma nerazmljivo in nezdružljivo s humanističnim ciljem, ki ga je ideologija proklamirala z besedami in uničila z dejanji. V situaciji, kjer je kritična misel popolnoma nehala delovati, so psihološki mehanizmi - osebni in kolektivni -vere in obupa, frustracije in odrešenja razložili zadržanje glede procesov, glede ZSSR ali glede Stalina. Ko so bile sprejete predpo-stavke, v skladu s katerimi se iskanje resnice o stvarnosti podredi partijski disciplini in veri v odrešenje skozi partijo, je bilo vse, kar je preostalo, verovanje - verovanje celo tisto zagrobno, tako kot verovanje tistih zaprtih komunistov, ki so umrli s Stalinovim imenom na ustnicah. Problem vere - v procese, v partijo in v Stalina - je tudi odražal osrednjo spomo točko, to je prepričanje, da nekdo mora sprejeti krivdo, z namenom, da bi rešil pomen svojega prejšnjega zavze-manja za stvar socializma, pomen boja proti fašizmu, pomen gra-ditve socializma. Bolj ko so se zbujali dvomi, bolj visoko se je moral dvigniti plamen vere, sijajnejši je moral biti auto-da-fe. In vse boj je bil poprečni človek pripravljen sprejeti stereotipne rešitve svojih dvomov, prikazujoč jih pred svojo lastno zavestjo kot ne-znatne, nepomembne dvome v primerjavi z vzklikajočimi mno-žicami, z gradnjo novih tovarn in z nedvomno plemenitim dljem pomagati Ijudem, kar je ideologija nenehno prikazovala kot stvar-nost, čeprav ta v praksi ni obstajala. Niti Marx niti delavski razred ne sprejemata pošastne igre pripe-njanja medalj na trupla v imenu njihovih morilcev. Niti Marx niti dekvski razred, niti resnično zgodovina ne priznavajo rehabilitacije mrtvih, kajti, za razliko od apologetov aparatov, zelo dobro vedo, kaj je pravica. Delavski razred kot Marxov dedič ima spričevalo o dobrem vedenju; ni moril in preganjal svobode, zato ne potrebuje čudnih, ceremonij v farsi, ko svečano vmejo odlikovanja truplom, ki sprejmejo njihovo prestrašeno žrtvovanje kot zakonito službo istim aparatom, ki so jih bili ubili in ki so jim sami pripadali. Delavski razred, kot tudi intelektualci, gledajo z grozo na to nesmi-selno predstavo, ki naj bi razrešila aparat krivde v očeh zgodovine; na to lahko gledajo samo kot na provokacijo aparata proti zdra-vemu razumu. Niže so cilji usmerjeni, bolj plemenita mora biti ideologija, ki je uporabljena za njihovo opravičevanje; kajti Ijudje normalno nimajo hrabrosti, da bi bili zli, da bi ranili druge ali povzročali trpljenje, razen če jim imtitucija odrešenja, cerkev ali partija, ne ponuja pomirjevalna zdravila za umiritev zavesti. Človek se ne more rešiti z vero v voditelja, v ideologijo ali institucijo, s svojimi čustvi ne more osvojiti nebes ali razuma ali sreče, kar je posvetni naziv za odre-šenje. Toda lahko razume sebe samega kot svobodno, dejavno, odgovomo bitfe, z lastnim razumom in čustvi: potem ne bo gluh za resnično Mancovo dediščino, dediščino genija, čigar poslednja volja in testament, prevedeni v današnji jezik, bi se lahko glasili nekako takole: DA INTERNACIONALIZMU EVROPI SUVERENOSTI SOCIALIZMU DIREKTNIDEMOKRACIJI DECENTRALIZACIJI KULTURI HUMANIZMU KRITIČNEMU ODNOSU LJUDEM INDIVIDUU SVOBODI NE NACIONALIZMU AZIJI NEOKOLONIALIZMU DRŽAVNEMU KAPITALIZMU DIKTATURI MONOPOLU OBLASTI APARATOM MANIPULACIJI AVTORITETAM MNOŽICAM ELITI ANARHIJI DA ODPRTI DRUŽBI. NE TOTALITARNIM MEHANIZMOM. LJUDJE VSEGA SVETA, ZDRUŽITE SE PROTI PODGANAM VSEGA SVETA. MARX JE MRTEV. ŽIVEL MARX! Prevedel MLADEN ŠVARC »w^w«w