:___


I k a i o vsak četrtek Cena inn jo H K n« leto rZa Nom^iio to l< K0 Ameriko m d mire »niertržavp 18 K.
''"■er/io/iie Atovtlk(< se r to««h ai« ————— po HO oirmnev _
Spisi inriopmi se posilimo: Uredništva ..Uomoljubft* l.jablinnn. Kopitnneva nlioft. Naročnina roklainaoiie iii ir,-f-orati pa: Upravništvu „l»omolinbft*. — Ljubljana. Kopitarjeva nlica —
S-^v. 48.	V Ljubljani, dne 28. novembra i918.	Leto XXXI.

-a
Nauki ran'ke Avstrije — Jugoslaviji.
V svetovni vojski sc je pokazalo, da so ,t<jhujši sovražniki ljudstvu imperialistični vladarji, kakoršen je % * i 1 bahati ši-rokouslni nemški cesar Viljem, oholi mili-tarislični generali, kot sta bila nemška generala Ilindcnhurg in I.iidendorff, ki sta pur let vladala celo Nemčijo, in oblastni ministri, kot naš Sturgkli, ki je vladni in ukazoval tri leta, kakor jo hotel, sani na svojo j.ost, brez ljudskih zastopnikov. Če dobi tak oblastnež, ki ni nikomur odgovoren in ki se mu zato nI treba ničesar bati, slabotnega, starega vladarja v svojo post, kakor jo imel Stiirgkh in njegova nemška klika cesarja Franca Jožefa I. v svoji oblasti, potem gorje taki državi in njenim narodom. Državni mogotci, ministri in generali, imajo vso moč v rokah, imajo vojaštvo in kanone. Uradniki in žandarji, ki so boje z.i svojo službo, izvršujejo njihova povelja, časopisje je po večini od teli mogotcev podkuj Ijeno, u tisto časopise, ki bi so drznili javno zapisati kaj tacega, kar tem mogotcem ni všeč, neusmiljeno zatirajo in preganjajo. To so tla, iz katerih bohotno poganja ovaduštvo, krivica, nasilje; to so časi, ki jih z bridkostjo oi>isuje naš Gregorčič: Pravico v grob so devali. — Pri grobu jaz sem bil, — Pogrebe! so prepevali — A jaz solze sem lil. V takih časih so mora poštena in odkrita beseda skrivati za nemim molkom. V teh časih so se polnile ječe z našimi nedolžnimi ljudmi, vislic« so kot gobo rastle iz tal, nemški meč je pisal s krvjo smrtne obsodbe in nnSa kri •jo gnojila domače in tuje poljane. — To ča«e srno doživeli in nikoli jih no bomo pozabili. A knr srno trpeli, naj nam bo šola za prihodnost. Od nas samih jo odvisno, da se ta strašna šola za jugoslovanski narod ne vrne nikoli več.
Zakaj so bili tako strašni, tako žalostni časi mogoči? Zakaj so bili mogoči časi tako poniževalni za tako nadarjen in tako napreden in tako pošten narod, kakor smo mi Slovenci in Jugoslovani? Ali se moramo tudi mi Jugoslovani prištevati med tiste narode, o katerih pravi nemški pesnik Šiler: »Ničesar vreden narod ni. ki za svojo čast z vesoljem ne zastavi vseh moči.« Nikakor no. Nihče nam ne more ničesar očitati, bili smo zvesti, (lasi srno krvaveli; za tujo pravico in za tujo last smo se bojevali, Avstrija nam že zdavnaj ni bila več mati. /.ato so ji morali njeni laslni otroci odreči pokorščino. Od staro Avstrije se učimo, kakšna naša nova država r. •> smo i) i t i. — Naša stara tetka Avstrija jc imela mnogo naj>ak, a niti v vojski se ni hotela poboljšati. Upropnstill i>a sta jo zlasti dve napaki. Njena prva velika napaka je bila, ker ni bil a p r a v i č n a. Hočete dokazov: Pojdite gledat v koroške šole, ki niso bile nič drugega kakor poneinčeval-nicel Pojdite — pa kaj bi vodo v Savo nosil in dalje dokazoval! Država, v knteri vladata dva naroda, šest drugih narodov, ki tvorijo večino v državi, |>u služi in tlako dela, taka država no moro biti pravična. Jugoslavija mora biti in bo pravična vsem narodom ali bolj pravilno rečeno vsem plemenom troedinega jugoslovanskega naroda. V Jugoslaviji ne bo imel Srb nič več pravic kot Hrvat in Slovenec nič m..nj kot Srb. Vsa plemena, vse stranke, vsi stanovi, vsi morajo uživati v Jugoslaviji isto pravičnost. Saj smo bratje in brat bratu no mori pravičnosti skopo.
Pravičnost pa ni mogoča lom, kjer ljudstvo nima besede. Zlasli naše ljudstvo ima globok čut za pravičnost. Avstrija ni bila pravična, ker ni hita do m okra-tična. In največje, da naravnost vr.ebo-vpijoče krivice so se godile v Avstriji ravno takrat, ko je bila demokracija v Avstriji popolnoma ubita, v zadnjih štirih lotih,
ko je vladal utilitaristični absohttizem, lc| je imel taka dva slabotna vladarja, kakršna sta hilu zadnja dva Habsburžana, po« poluoma v svoji pesti. Ali bi bilo sploh prišlo do vojske, da je imelo ljudstvo pri pogajanjih s Srbijo pred \ojsko kako bose* do? Ali hi bila vojska trajata tako dolgo, če bi bili smeli ljudski zastojimki sklepati o miru in vojni? Ali bi se narodi že ■/ lav« naj ne bili sporazumeli mod seboj in -lile. pili miru, da so imeli svobodno besedo v časopisju, na zborovanju? Iu vendar j« demokracija zmagala, zmagala ministre in generale in kralje in cesarje, zmagala kljub cenzuri in zaporom in \b licam. lte<-nico je mogoče zatirali, za tre t i je ni mogočo. /. a t o m o r a J u g o s 1 a v i ,i a biti demokrati č n a. V ,1 ngoslaviji naj vlada ljudstvo, ne grofje in baroni, ki jih imenuje kak cesar ali kralj, ki ne jiozna ljudskih težav in potreb, ki pozna ljudstvo ie tedaj, kadar jc treba davek j/lačati in na vojsko iti kri prelivat. V Jugoslaviji bodo dajali postave samo poslanci, ki jih bomo sami volili, volili svobodno, kakor bomo liotoli. Postave nam bodo dajali možje našo krvi, našega zaupanja, ki jih poznamo in ki nas poznajo in ki vedo, česa jiotre-bujemo, ki ne bodo n. j>r. upeljavali mlov-skih kart. V Jugoslaviji ne bo tujega urad-ništvo. uradov in pisaren ho samo toliko ko, kolikor jih ho res Ircba; povsod pa bo sedel naš domačin, ki ho vedel, da jo zaradi ljudstva tukaj in njegov služabnik, ne pa njegov gospod. — V demokratični državi se volja vsakega posameznega državljana javlja pri volitvah. V demokratični državi, tudi če je monarhija, jo vlada vedno izraz ljudske volje, za najbolj odločilna mesta, kakor jih zavzemajo poslanci, predsednik republike, določa može svojega zaupanja ljudstvo samo. V demokratični državi vlada ljudstvo, predsednik ljudo-vlado izvršuje le ljudsko voljo in jo mora izvrševati, saj jo od njega odvisen, od njega voljen in njemu odgovorni. Drž ko s1
• kaže i.. sposobnega, ga ljudstvo vrže in pojavi druvepa, sposobnejšega na njegovo mesto. V monarhiji r« pridp sin za očetom i,a prestol (dedna monarhija), naj bo spo-s< ' on ;>li nesposoben, naj ima srce za ljudstvo ali ne. zadostuje, da je kraljev sin, samo rojs.vo zadošča, da postane kraljev s 11 vladar, tako postanejo milijoni odvisni o<l človeka, ki je lahko najboljši človek kot zasebnik. i»a najslabši kot vladar. In narodi ninajo nobene moči proti njemu, ker je absoluten, neodgovoren vladar. Ne morejo ga klicati na odgovor. Pa bo rekel zagrizen monarhist: Tudi v monarhiji ima lnhko ljudstvo popolno svobodo, ljudstvo dajo po svojih zastopnikih postave, dovoljuje davke, skratka: ljudstvo vlada tudi v monarhiji, kralj je le predstavnik (representant) državne oblasti (konstitu-cionalna monarhija). Nato odgovarjamo: Dobro, če ljudstvo res žrli imeti kralja na Čelu državne oblasti, naj se izjavi, če glasuje za to, prav; ljudstvo naj govori. Dvomimo pa, da bi bilo lj idstvo po teh bridkih izkušnjah, ki sin<< ;ih doživeli z monarhi in monarhijami, navdušeno za kraljevske rodovine, če naj bo kralj samo lesena podoba, ki ima napis: kralj; vso oblast in vsa državna opravila morajo itak izvrševati ljudski voditelji. Čemu torej kralj? V sedanjem časi)' je to samo nepotrebna šara, ki povzroča nepotrebne stroški?, koristi ne prinaša nobene. Čudno! Po celi Evropi, da, po celem svetu so se zrušili cesarvki in kraljevski prestoli, samo v Jugoslaviji se najdejo ljudje, ki se navdušujejo za monarhijo. Govorimo odkrito. Mi nismo za niknko monarhijo, tudi ne za monarhijo Karaždordževičev. Junaško srbsko ljudstvo spoštujemo, s ponosom glodamo na svoje junaške brate. Pretrpeli so več kot mi za svojo domovino; ceni jih cel svet. Njihova srečna prihodnost pa ni odvisna od nilhove vladarske rodovino. Tudi svojo slovensko prihodnost z bolj mirnim srcem zaupamo republiki kakor monarhiji. Havno v teh dnevih pa slišimo o neki kliki, o ljudeh, ki niso odgovorni, ki imajo svoje zahrbtne namene, slišimo, da delajo za monarhijo. Zakaj ne počakamo, da odloči nstavodafna skaršči-ja (konštituanta) o bodoči državni cbHkl. Naše ljudstvo fe dovolj zrelo in bo znalo o tem razsoditi. 6e se to ljudsko glasovanje izvrši pravilno in brez pritiska, se bomo tema glasovanja uklonili in ga sprejeli kot postavo. Do tedaj pa naj neha vsako ruvanje in vsako ščuvanfe.
Tretji nauk, ki nam ga daje ranjka Avstrija pa je: Uredite si svojo vlado tako, da bo Vam odgovorna, drugače bodo listi, ki vladajo, delali le po svoji volji, ne po vaši. V monarhiji je to težko izpeljivo. Kralj in njegov dvor ima vedno velik vpliv na sestavo vlade in tudi na vladanje samo. Vladar, ministri in generali v Avstriji niso bili nikomur odgovorni. Zato so delali brez skrbi po svoji volji; mislili so si: Kdo mi more kaj? Kvečjemu, da grem v pokoj z bogato pokojnino, čo se mi stvar ne posreči. Na odgovor poklicati, tožiti me itak nihče ne more. Nič ni nevarnejšega in hujšega, kakor dati človeku in tudi najboljšemu — oblast brez odgovornosti. Oblast, moč brez odgovornosti, brez zavesti, da mora dati odgovor od te oblasti, je za
Človeka strašna skušnjava, pa naj bo to kralj, minister ali hlapec. Le prerado se zgodi, da jo bo uporabljal samo za se,, za svojo korist, četudi v škodo drugih. Čo pa vem, da sem le v službi drugega, da sem njemu odgovoren, da me ta lahko pozove na odgovor, da me lahko toži za škodo, ki sem mu jo napravil, o, tedaj bom skrben in previden, storil bom svojo dolžnost pošteno in vestno, gledal bom, da no bom delal škode tistemu, v čegar službi sem. Največ jamstva za to pa daje republika.
Jugoslovanski narod naj izroči vlado nad seboj tisti m , k i jim zaupa, ki jih pozna in ki jih bo i a h k o klical na odgovor.
Politični obzornik.
Srbija, Črna j'ora in Jugoslovani	av-
stro-ogrske monarhije — proglaša.» kot ena država.
Pred nekaj dnevi je poslala dalmatinska vlada narodni vladi v Ljubljani sledeči načrt, ki naj za toliko časa, dokler prvi državni zbor (konštituanta) ne -klene nove ustave, ureja vladno obliko.
Po tem načrtu bi načeloval državi začasno, dokler se ne skliče konštituanta, srbski prestolonaslednik Aleksander kot regent (začasni vladar), Postavodajno oblast bi imelo do konštituante Državno veče, obstoječe iz članov Narodne vlade v Zagrebu, 50 zastopnikov kraljevine Srbije, eventuelno tudi 5 zastonnikov Črne gore in 5 zastopnikov Vojvodine. Regent bi iz članov Državnega veča imenoval prvo ministrstvo, dalje 5 ali 7 državnih tajnikov in 5 ali 7 guvernerjev s sedežem v Ljubljani (za Slovenijo), v Zagrebu (z naslovom »ban- za Hrvatsko in Slavonijo), v Splitu (za Dalmacijo), v Sarajevu (za Bosno in Hercegovino), v Belgradu (za Srbijo) in event, tudi v Cetinju (za Črnogoro) in Novem Sadu (za Vojvodino). Državni tajniki bi posredovali med osrednjo vlado in deželami ter imeli glas v ministrskem svetu. Kadar bi se povrnil mir in red v deželo, bi se izvolila konštituanta — volilni red bi izdelalo Državno veče — in sešla v Sarajevu, kjer bi zborovalo do takrat tudi Državno veče, Konstituanti bi bila pridržana izrecno določitev državne oblike (monarhija ali republika), določitev ustave, imena države, glavnega mesta in zastave, — Narodna vlada je sklenila soglasno, da se o predlogu ne glasuje, ker gredo iiak člani Narodne vlade, ki so zaeno tudi člani Narodnega veča, v Zagreb k seji Narodnega veča. Tam bodo obvestili o stališču svojih strank Narodno veče, ki se bo potem izjavilo o predlogu zemaljske vlade za Dalmacijo,
Naša stranka je na posvetu V, L. S. napram temu predlogu zavzela odklonilno stališče, zato, ker ni prav nič demokratičen in nima ljudstvo skoro nič besede. Pač pa je pripravljena V, L, S,, da se o tem pogaja,
V Zagrebu se je v soboto zbralo Narodno veče. Tamkaj so se dolgo časa zgo-varjali in naposled so se sporazumeli v toliko, da se ta načrt nekoliko izpremeni, da bo imelo ljudstvo več besede in potem
se je sestavil odbor 28 mož, ki naj gredo v Belgrad in tam sklenejo s srbsko vlada pogodbo. Zastopniki V, L. S. so glasovali za to z ozirom na naše težavno stališče proti Italijanom, katerim morejo edino le Srbi stopiti na prste, pač pa so povdarjali, da je to le prehodno stališče in ne snu; nič vplivati na konštituanto, ki bo konč-noveljavno sklepala o ustavi in dr/.avni obliki.
Grda sredstva.
Težak in nevaren jc bil boj za .'jgo-slavijo. Stara Avstrija je vedno imela pripravljene ječe in vislice in druga nasilna sredstva za tiste, ki so stali v prvih vrstah v boju za samostojno državo Slovsncev, Hrvatov in Srbov. Toda vsega tega se ni ustrašila pomlajena S. L. S. in je stopila s svojimi voditelji na čelo tega boja. Bd je to dr, Krek, duhovnik, največji Jugoslovan, ki je iz dna duše kot nihče ljubil svoj narod in je padel sredi boja in dela, bil je to dr. Korošec, duhovnik, ki se ni strašil nobenih groženj avstrijske vlade, tem\ :č je. jasno in odločno nadaljeval Krekovo delo, bil je končno dr. Jeglič, škof, kateremu so grozili, da ga odstavijo in še hujše, loda v ljubezni do svojega nareda je bil pripravljen rajši žrtvovati sebe kot pa koristi svojega naroda. In za njim jc stala ogromna večina duhovščine in vse časopisje S. L. S. Za pametnega človeka :e to dosti velik dokaz, da se S. L. S. dosledno bori le za blagor jugoslovanskega lin stva in če danes poudarja svoje republikansko načelo, je to predvsem zato, ker je dosledno demokratska stranka in ker sc zaveda, da je le v republiki zadostno jamstvo, da bo pri postavndiji in ustavi ljudstvo ime'o odločilno be :do. Naše ljudstvo je danes tudi v ogromni večini republikanskega miš'jenja, to pa tudi zato. ker je imelo dosedaj z monarhijo najbolj žn< lostne skušnje.
Pristaši J. D. S. (prejšnje naro *no-napredne stranke) so pa za kralja Petra. Zakaj, to nas ne briga in pravico imajo biti za to ali ono. Toda ker se zavedajo, da v tem ozlru ne bodo našli v ljudstvu nobenega odmeva, so začeli porabljati druga sredstva, ki so vse preje nego častna. Začeli so podtikavati republikanski misli slabe namene, češ, da hočemo s no-močjo republike zopet uvesti avstr-isko vlado, da hočemo s tem prepreči zvezo s Srbijo in pomagati Italiji in ne vemo kako neokusnosti še. Po deželi hodijo po raznih gostilnah ljudje, ki na podladi teh sumni-čenj (žalibog jih je začel »Slov, Narod«! hujskajo proti »klerikalcem«, »farjem«, ki so izdajalci Jugoslavije. To so ljudie, ki niso morda za Jugoslavijo nikdar ničesar naredili, razen da so morda zaklicali »Ži-vio«, kadar jih ni slišal kak avstrijski policaj, in taki elementi naj danes hujskajo proti Slovenski Ljudski Stranki, kije stala na čelu jugoslovanskega gibanja, naj hujskajo proti duhovnikom, ko so se ravno duhovniki dr. Krek, dr. Korošec, dr. Jeglič največ borili za Jugoslavijo. Ne vemo, ali se to hujskanje godi z vednostjo J. D, S„ fl s'lno grdo je, in naši ljudje naj tem hujskačem po gostilnah odločno stopijo na prste.
Mi pa, ki smo v resnici vedno v.u dobrobit svojega naroda, bomo vedno za-
(.topoli republikansko misel brez ozira na levo in desno. In če v konštituanti zmaga monarhična misel, se bomo mi radi pokorili novi oblasti, a republikanci bomo ostali.
Posvet Vseslovenske Ljudske Stranke.
Dne 21. t. m. se je zbralo zastopstvo V. L. S. iz vseh slovenskih pokrajin v Ljubljani, kjer so imeli posvet o sedanjem političnem položaju. — Na posvetu je naj-prvo utemeljeval prof. Remec potrebo, da vse slovenske katoliške stranke sedaj, ko so padle deželne mejc; skupno postopajo. ,V ta namen je bil izvoljen poseben odbor, eksekuliva V. L. S. iz vseh slovenskih dežel. — Zelo ostro je govoril urednik Krem-žar proti italijanskim nasiljem v zasedenih krajih in je na to V. L. S. sprejela resolucije, v katerih zahteva za Slovence vse tiste kraje, kjer Slovenci ali Hrvati prebivaj«, tudi Trst in Gorico, dalje ugovarja proti početju Nemcev na Koroškem ter poživlja Narodno veče, naj vse stori, da se to izvede. — Dr. Izidor Cankar je po-vdarjai stališče, da se v novi državi ohranijo Slovenci kot Slovenci in da smo odloča« proti vsakemu nasilju v tem oziru, glede državne oblike pa je povdarjal, da se mora ljudstvu pustiti, da se glede državne oblike samo odloči. — Po poročilu prof. Sušnika je izjavila V. L. S., da bo delala za republikansko obliko Jugoslavije. — Tajnik Zabrel pa je stavil resolucijo, v kateri se zahteva splošna in enaka volilna pravica za moške in ženske od 21. leta naprej. Resolucija je bila sprejeta. Na predlog dr. Ježa bo V. L. S. tudi natančno proučila svoj gospodarski program in ga novim razmeram prilagodila.
Laška nasilja.
Lahi se v siov^nskili zasedenih krajih obnašajo vedno bolj nasilno in brezvestno. Popolnoma mislijo, da bodo slovensko ozemlje obdržali za vedno. Odstavljajo župane in postavljajo laške gerente, silijo naše uradnike k prisegi za Italijo, ljudem pobirajo še to, kar imajo, in ko so v Solkanu ljudje branili svoj zadnji grižljaj, so hoteli Italijani streljati mednje, slovenske šole niso otvorjene, »Goriško Stražo« silijo, da bi izhajala v laškem jeziku, slovenske trobojnice trgajo in teptajo v blato, I uda laški listi ne smejo ničesar pisali o Jugoslaviji, katere nečejo — poznati, v Trstu ni živil, pač pa čaka v pristanišču na desettisoče laških vojnih ujetnikov, ki jih nečejo domov poslati — zaradi revolucionarnega duha, in ti lačni ujetniki plenijo po tržaških skladiščih. Naše vojake od 18. do 50. leta vse internirajo in jih smatrajo kot vojne ujetnike. Naša krona velja samo 40 centesimov. Delavcc v 1 r-stu silno slabo plačujejo in tržaški Italijani se vozijo v Jugoslavijo po živež. Ko bi se danes izvedlo glasovanje o pripadnosti Trsta, bi glasovalo 80 odstotkov tržaškega prebivalstva proti Italiji. Italijanski kralj je tudi obiskal Trst, pa ni bilo nobenega navdušenja. — V Postojni so zapodili orožnike, zasedli vse šole, tako da ai pouka, prevzeli poštno upravo, ukaze Ja vsak dan ostrejše izdajajo v nerazumljivem laškem jeziku. Istotako delajo po :eli Istri. Na vse to Narodno veče v Za-
grebu ni moglo več molčati in je poslalo v Rim, London, Pariz in v Ameriko noto, v kateri najodločneje ugovarja proti italijanskim nasilstvom v slovenskem ozemlju in pravi, da ne bo nikdar priznalo italijanske zasedbe do Soče in gorovja severozahodno od Soče.
Češka republika v svojih radostih in težavah.
Malokateri narod uživa toliko naklonjenosti pri ententi kot ravno Čehi, pa tudi malokateri narod je s toliko odločnostjo in vztrajnostjo bojeval boj za svobodo kot zopet ravno Čehi.
Ta boj se vleče že od leta 1848, Od tedaj so imeli Čehi vedno pred očmi svobodno državo, kot so jo imeli nekdaj pod Vaclavovo krono. Zahtevali so sicer ne ločeno državo, temveč združeno z deželami nekdanje habsburške krone. Toda Nemci so hoteli kot pri nas s silo in obrekovanjem zadušiti vsako stremljenje po svobodi in enakopravnosti.
Zato se je mišljenje ljudstva nehote obrnilo od avstrijske vlade in prijela jih je želja, da se sami postavijo na noge. Iz-obraženstvo je v ta namen tudi drugod iskalo stika. Ko se je pričela nesrečna vojska, so vsi ti zbežali z doma, ker so vedeli, da jih doma čaka ječa, če ne celo vislice. Med temi je bil tudi Tomaž Ma-saryk, ki je bil že prej znan z raznimi vodilnimi ententinimi državniki. Začel je odkrito delati za samostojno Češko. Stopil je tudi v stik s češkimi vojnimi ujetniki ter jih organiziral v češko-slovaške legije. Pridobil jih je tem lažje, ker so bili že z doma odtujeni Avstriji in vsi navdušeni za svobodno češko državo. K tem legijam so pristopali tudi amerikanski Čehi, tako da so tvorile češko-slovaške legije močno armado, ki se je bojevala na vzhodu in zahodu proti Nemčiji in Avstriji. Računali so: »Čim prej Nemce premagamo, tem prej dobimo svobodno Češko.«
Ententa je v zahvalo te legije priznala kot armado samostojne, toda še ne odrešene češke republike, ki je zaveznica entente. Razpisali so za vzdrževanje le legije češko-slovaško vojno posojilo, ki je našlo na Francoskem in Angleškem izredno veliko podpisovalcev. Osnovala sc je tudi v Parizu prva vlada, kateri stoji na čelu Masaryk sam.
Tako so pripravljali pot češki državi v tujini. Doma je vodil vso politiko Češki svaZ in pa Narodni vybor (odbor ali svet). Zahtevali so združitev Češke, Moravske, Šlezije in Slovaške v eno samostojno državo. Ker nemška vlada na Dunaju ni hotela o tem ničesar slišati, so z Jugosiovar' vred vodili v državnem zboru opozicio-nalno politiko. S tem so preprečili, da Nemci niso mogli nikamor naprej, doma pa so s svojimi zahtevami pripravili in vzgojili ljudstvo za novo državo. Čim bolj mu je strigla nemška vlada peroti svobode, tem bolj je ljudstvo hrepenelo po svobodni Češki in tem bolj so dajali poslancem prav, ki so preko vseh obljub in groženj zahtevali svoje. Ko je končno Avstrija omagala, je češka samostojnost oživela-Wilson je pisal: »Češka je samostojna država, ki sc nahaja z avstrijsko vlado v vojnem slanju.« Tedaj je prevzel češki Na-
rodni vybor vse vladne posle na Češkem. '1 akoj so stopili v stik s svojo vlado v Parizu.
V dogovoru s to vlado so potem po. samezne stranke imenovale delegate * ustavodajno narodno skupščino.
Skupščina se je sešta prejšnji teden Otvoril jo je dr. Kramaf pio naročilu Nu rodnega vybora. S tem je Narodni vyboi izročil skupščini vso svojo oblast in je prenehal s svojim delovanjem. Dr. Kramaf je proglasil češko državo za republiko in izjavil: »Trdno in neomajno vztrajamo .i tem, da mora ostati po večstoletni zgodovini vtrjena vez čeških dežela nedotaKnje-na in da za nobeno ceno ne pustimo združitve s svo,imi slovaškimi brati, ki so ^ nami en narod, Toda naša volja pa je tudi, da naj bo češko-slovaška republika dežela resnične svobode, kjer ne bo sti-skanih, ne politično, ne socialno in ne nacionalno.« INato so izvolili za predsednika republike ar. Masaryka in njegove ministre in predsedstvo ustavodajne skupščine. Predsecinik pride v kratkem iz Francoskega ,v Prago.
Tako so si Čehi prvi uredili svojo mlado državo. Ljudstvo se je zlahka, brez prepiranja uživeio v nove razmere. Toda brez te..av pa tudi ta država ni. Največ preglavic dela češko - nemško vprašanje INemci bivajo namreč na severu, zanodu in jugu ob robu države, kjer zavzemajo kakor obroč naravne meje češke države. Nemci hočejo proč po pravu samoodločbe, Cehi pa jin ne puste po zgodovinskem pravu, Ker so namreč Nemci ze od nekdaj v češki državi. Čehom je seveda za naravne meje, ki so tudi strategično važne. Zaeno bi s temi mejami zgubili bogate ruaokope in zelo razvito inciustrijo. Odločila bo mirovna konferenca.
Tudi s Slovaki ne gre gladko. Slovaško ljudstvo ščuvajo in zvabljajo Ogri, češkim oblastem pa sc ustavljajo z orožjem. Cehi zasedajo Slovaško z vojaštvom. Ravnctako so menoa zasedli tuai nekaj čeških krajev v sedanji nemški Avstriji.
l_e dve okolnosti delajo češkim državnikom skrbi: lega njihove države in pa njena lcčerost od morja. Lega je v slratc-gičnem oziru zelo neugodna, ker. okleps češko državo od treh strani ena sama, ps mogočna država — Nemčija. Ob r.espo-razumljcnju jo Nemčija lahko zgrabi kai na treh fronlah in jo zapre takorekoč s popolno blokado. Treba bo iskati v sosedih dobrih zaveznikov, da bodo vsaj nekoliko varovali ogroženo državo. Nadalje: kje naj dobe dohod k morju? Mislijo na prosto vožnjo po reki Labi ali po Donavi. Morda bi se dala narediti kaka pogodba s Poljsko, da bi dovolila Cehom prost prehod k svojim morskim lukam. Gotovega še ni nič.
Vsak začetek je težak. Bog jim daj srečo in pamet, pa ni bojazni, da ne bi srečno prestali pivih porodnih bolezni!
Oskubljena sraka.
O lahko ro se Mažari bahali s svojo močjo in slavo, dokler so jim tuji narodi hlapčevali. Sedaj so pa Mažari kakor oskubljena sraka. Slovake so jim vzeli Čehi, Hrvati in Srbi so se združili v svojo državo, Romuni pa lišče k svojim bratom
v romunski državi. Tako Mažarom ni dosti več ostalo, kot ogrska nižina s svojimi pašniki. Na zahodu jim hočejo tudi Nemci nekaj odščipniti, češ, da tam bivajo Nemci, ki zato spadajo k nemški Avstriji.
Tudi doma na Ogrskem so sc dogodile velike izpremembe. O raznih Tiszah in njihovih mogotcih, ki so imeli na vajetih vso Ogrsko, tam ni več niti sledu. Zmagalo je budiinpeštansko delavstvo, združeno z vojaštvom. Ko je namreč pošiljal na Ogrsko kralj Karol svoje nadvojvode poslavljat ministre, jih je delavstvo spodilo, Tiszo umorilo, ogrski Narodni svet s Karolyjem na čelu pa je postavilo na vladno krmilo. Tako je končno vendarle prišlo do besede toli zapostavljeno nižje ljudstvo in z njim nov duh. Nova vlada sc je takoj odpovedala vsem imperalističnim težnjam, da bi namreč vladala nad drugimi narodi, in sklenila je premirje, čeprav je bilo trdo. Razumljivo je, da monarhija ob teh razmerah ni bila več mogoča. Prosili so kralja, naj se odpove prestolu, kar je kralj tudi storil. Razpustili so obe zbornici.
Nato je pretekli teden Veliki narodni svet proglasil popolno neodvisnost Ogrske in jo oklical za republiko. Sklenili so tudi splošno enako in tajno volilno pravico za moške in ženske, da bodo volili poslance v prvi državni zbor. Zbornice magnatov ne bo več.
Kajne, kdo bi bil pred meseci sanjal, da se bo Ogrska tako spremenila! Krivica kakor laž imata kratke noge!
Tedenske novice.
Drobne politične vesti.
Dr, Korošceva Izjav.t o Jugoslaviji.
Neki laški list prinaša izjavo, ki jo je podal dr. Korošec v Ženevi. Ta izjava se glasi: Razglasilo se je, da od zdaj naprej jugoslovansko ozemlje jn srbsko kraljestvo tvorita nedeljivo eneto. Vendarle pa iz praktičnih razlogov sedanja «rbska vlada nadalje upravlja ozemlji? srbskega kraljestva, medtem ko izvršuje Narodno veče v Zagrebu vlado nad jugoslovanskimi kraji. Če sc je sklenilo, da se, ustanovi skupno, vlada, ki bo upravljala skupne zadeve, to je zunanjo politiko, narodno obrambo, mornarico, vojaštvo in trgovino, bo ta trajala samo tako dolgo, dokler zbor izvoljen na podlagi splošne, tajne, enake in direktne volilne pravice ne odlofi o ustavi nove države. Narodno veče v Zagrebu prosi zavezniške vlade, da ga priznajo za pravil nega zastopnika Jugoslovanov stare habsburško monarhije in razventega priznajo Jugoslovane za zavezniški narod.«
Spor radi Koro?'e. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju opozarja Narodno vlado v Ljubljani na nevarnost, da pride med Slovenci in Nemci na Koroškem do nevarnih in nepotrebnih konfliktov in predlaga, da se vrši skupno posvetovanje zastopnikov Narodno vlade in zastopnikov Verr.ške Avstrije. Tam naj se določi sporazumno uprava Koroške po obeh narodnostih do mirovne konference. Narodni vlada je od^vori^, da je pripravljer i udeležiti s«, skupn h posvetovanj pod po- I 41
gojeni, da Nemci poprej umaknejo svoje vojaštvo in narodne straže iz sklenjenega slovenskega ozemlja.
Koroški Slovenci so imeli iS. nov. shod v Rožu, kjer so sklenili slovesen in odločen ugovor proti nemškim nasilstvoni na Koroškem in proti italijanski okupaciji. Narodna vlada je poslala zoper nemška nasilja na Koroškem na Dunaj in Celovec protest.
Slovenski železničarji so imeli 19. nov. shod v Ljubljani in so se soglasno izrekli za republiko.
Nemška Avstrija zahteva zase zapad-ne ogrske dežele, kjer prebiva tudi par Nemcev. Tako se bodo za to ozemlje pulile tri stranke: Ogrska, Nemška Avstrijo in Češkoslovaška oziroma Jugoslavija.
Amerika za jugoslovansko Reko. Ame-rikanski vojaški poveljnik je izjavil, da smatra Amerika Reko kot jugoslovansko mesto.
Ogri se pritožujejo. Predsednik ogrske republike, Karoly, je poslal poveljniku en-tentinih armad v Solunu pritožbo, češ, da so Srbi prekoračili demarkacijsko črto, ki je dogovorjena v premimi pogodbi in da izvajajo na Ogrskem nasilstva.
Domače novice.
Organizacija Narodne vlade SHS v Ljubljani. Za to prehodno dobo, dokler konštitu-ania. to jo narodna skupščina izvoljena po tajni in splošni volilni pravici ne sklene nove ustave, si je Narodna vlada v sporazumu z Narodnim večem upravo nad slovenskim ozemljem tako-lo uredila: Narodna vlada SHS v Ljubljani je v vseh vprašanjih, ki so vsem skupinam države S11S skupna, vezana na navodili Narodnega veča v Zagrebu, sicer pa jo Narodna vlada v Ljubljani oziroma njeni oddelki za vso njeno ozemlje in za vsa v tem ozemlju sc nahajajoča oblastva, urade lr. javne organo najvišja upravna oblast in službena instanca. V stvarno območjo Narodne vlado in njenih oddelkov spadajo tedaj vsi posli bivših c. kr. ministrstev na Dunaju kakor tudi vsi posli bivših c. kr. r.amestništcv in c. kr. deželnih vlad, kolikor so se ti posli nanašali na upravno ozemlje Narodno vlado v Ljubljani. Isto velja tudi o poslih deželnih od" borov. Občine in okrajna zastopstvu ostanejo sicer kakor so v svoji organizaciji in svojem delokrogu, todn v svoji upravi so podrejena okrajnim oblastvom oziroma Narodni vladi in njenim stvarno pristojnim oddelkom. Posebne likvidacijske komisije, ki se ustanove za likvidacijo uprave deželnih odborov, imajo skrbeti za to, du se posli deželnih odborov in njih naprave, zavodi in premoženje rednim potom izroče Narodni vladi. Narodna vlada jo načeloma druga in zadnja inštunca v vseh zadevah bivše politično uprave. Isto skrčenjo inštanc se je po smislu modernih zahtev uveljavilo tudi v šolski in finančni upravi, kakor tudi v sodnem postopanju. Okrajna politična oblastva prve inštanco ostanejo za sedaj nespremenjena. V službenem in administrativnem oziru so pa ta oblastva odvisna od Narodne vlade, oddelek za notranje zadeve, ki sicer upravlja vso zadeve bivšega c. kr. ministrstva notranjih zadev in dalje vso posle bivših deželnih odborov in bivših deželnih političnih oblnstov, kolikor ti posli no spadajo v območje kakega drugega oddelka. V šolski upravi se ustanovi za celo Slovenijo višji šolski svet, ki sestoji iz predsednika, iz dveh ali treh poročevalcev za upravne in gospodarske šol. zadeve, in štirih nli petih višjih šolskih nadzornikov, iz dveh po knezoškofijskem ordi-narijatu v Ljubljani dogovorno z drugimi or-dinarijati slovenskega ozemlja odposlanih katoliških duhovnikov, iz dveh od srednješolskega in iz dveh od HudskoŠolskegn iifiteljstvn voljenih delegatov ter iz zastopnikov staršev. odiMku zn zdravstvo in oddelka za socialno skrbstvo V pravosodni upravi se ustanovi za
Kranjsko, Štajersko in Koroško višje deželne sodišče; višje deželno sodišče v Trstu osume na svojem mestu. V okvirju finančne upravo določa naredba izpremenitev finančnega ravnateljstva v Ljubljani v deželno finančno ravnateljstvo, dalje ustanovitev finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani, ustanovitev dohodarstvenega višjega sodišču v Ljubljani in sicer pri višjem deželnem sodišču, izpje menitev dosedaj pri okrajnih glavarstvih nI; stoječih davčnih referatov v samostojno poslujoča davčna okrajna oblastva ter odreja, du se vsi državni davki, davščine in pristojbini plačujejo, sprejemajo, zaračunjajo od 1. no. vemhra 1918 naprej v prid države Bil« Y.\\ pošte se ustanovi v Ljubljani poštno in lirzo-javno ravnateljstvo, za državno železnico železniško ravnateljstvo, zn proge južne železnice pa obratno vodstvo.
Orli. Naša vrla orlovska organizacija bo zopet oživela. Dne 17. t. 1. so imeli Orli sestanek v Ljubljani in sklonili tole: 1. iJunnš-nji sestanek sklene, da so ni program Orla, ki smo ga imeli pred vojno, načelno piuv riič spremenil za bodočnost in da hočemo pod staro, neomadeževano Orlovsko zastavo korakati tudi še nadalje. 2. Zvezino predsedstvo naj prično z rednimi sejami, ki naj se vršijo vsak četrtek in ki naj imajo k njej pristop tudi vsi bratje, ki se zanimajo za delo Orlov. Uredi naj takoj svojo pisarno in določi za tekoče posle tajništvo. 3. Okrožja naj sklie.ejo sestanke, du se podučijo o stanju odsekov, i. Odseki naj pričnejo takoj s podrobnim delom. 8. december t. 1. naj bode dan občnih zborov in na ta dan naj pristopijo vsi bratje k skupnemu sv. obhajilu. Prične naj se lukoj s fantovskimi večeri, za-predavanja naj »t> obračajo začasno na pisarno Zveze Orlov, Ljubljana, Ljudski dom. 5. Občni zbor Zveze Orlov naj se vrši v sredi meseca janunrja 1919, o kateri priliki naj sc vrši vaditeljski in organi-zatorični tečaj. (i. Vaditeljski zbor naj izdela do božiča t. 1. vežbovnik.
Slovenski slepi vojaki so se pripeljali dne 22. t. m. iz Gradca v domovino, bilo jih je -'O. Za sedaj so nastanjeni v Ljubljani v belfij. ski vojašnici.
Kranjski vojni invalidi, kateri bi potrebovali posredovanja za delo ali službo, se lahko obrnejo osebno a!i njsmpno (potom občine. ali glavarstva) na pisarno podpisanega urada. — Kranjska deželna komisija za pre-' skrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani, Tur« jaški trg 4.
Češkoslovaška legija je odšla iz Ljubljan« v domovino.
Vojaško blago. Narodni vladi je naznanjenih mnogo ljudi, ki so si prisvojili \ teh dneh vojaško blago in ga skrivajo doma, Narodna vlada izda oklic, v katerem poživlja dotičnike. da prineso blago do 1. decembru na mrsto, ki bo določeno. Po preteku tega rok« se uvede proti naznanjenim, ki no izroče lila-ga prostovoljno, kuzensko postopanje.
Društvo »Dr. Janez Ev. Krek« razpošilja okrožnico s prošnjo za prispevke, ki ji! rniii za vzdrževanje Krekove hiše, ki Je postal" narodna last z vsem, kar je ostalo po nicm kot spomin, ki bo v bodočo časten vsakemu Jugoslovanu. Mnogo jih bo. ki niti ne vedo, da društvo deluje. Ko so nabirali darove za spomenik, je stopilo društvo v ozadje, da ni motilo te akcije. Sedaj pa mora skrbeti r.u to, da se ohrani hiša v dobrem stanu, ker jc namenjena v to, da postane zanimiv muzej za naše osvobojenje in osamosvojitev. — Opozarjamo vse činitelje. posebno denarno zavode nn to okrožnico, kateri jo priložena tudi poštna položnica, da se ji odzovejo v obilnem številu in s tem postanejo sograditelji muzeja jugoslovanske samostojnosti.
7aonovi Narodna vlada v Ljubljani jc dovolila, da se lastnikom vrnejo rek viri rani zvonovi, kolikor jih je še v območju n"š<> vlade.
Dr. Juro Adlešič naznanja, da je svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Sodna ulica 6, zopet osebno prevzel.
Poročil se je dne 18 novembra Lovrenc Miklavčič iz Koprivnika z gospodično Mn'iJft Vidn"<r iz vnsi Fužine občina Osellcn
V Kniltclicldu je 29. oktobra 19)8 v bol-
oi ondotnega vojaškega labora umrl vo* j iak Franc Pirman, krojaški pomočnik iz S1,
Stev. 48
Vida nad LJubljano. Starši prosijo njegove tovariše, zlasti njegovega prijatelja 1-ranca Je-Eek, na| bi )im blagovolili sporočiti, kaj mu ie lilo. tla je umrl. Pioti povrnitvi stroškov naj pišejo na naslov Pirman Ana, St. Vid nad Ljubbano št. 31.
Nesreča z ročno granato. Dne 11. t. m.
e vozil posestnik Janez Vrhovec iz Podol-»ice, občina Horjul, gnoj na njivo. Med potjo je našel ročno granato, katero je bržkone umikajoče se vojaštvo pustilo ležati. Iz neznanega vzroka se je granata razletela in Vrhovca in njegova dva pet- do sedemletna sinova ubila.
ZTofnja. Komu izmed vrnčujočili so ujetnikov jo kaj znano o črnovojnilcu Jožefu Turk, ki je služil pri 17. peftpolku, 9. stolniji Iti je pogrešan od 10. rnnja 1015 iz bojev v Karpatih. Doma ic iz Toplic prt Novem mestu. C.o je komu knj znano o njem. naj sporoči njegovemu očotu Andreju Turk, Podhosta 7, pošta Toplice pri Novem mostu, Dolenjsko.
Razne vesti.
farodno posojila svobode za ono milijardo kron jo razpisala češkoslovaška vlada. Obrestuje se po 4 od sto.
Foroevič ne sme bivati v Zayrebu, tako je določilo Narodno voče.
Pcflln preti Duna;u, kor mu bo vsak čas zmanjkalo premoga, če ne priskoči na pomoč češkoslovaška država. Dunaj no bo imel no plina, ne elektrike radi toga marsikje no kurjavo no kuhanja na tisoče delavcev bo izgubilo delo, ker Ikx1o obstali stroji.
Stran 493
Dopisi.
V Mošnjah in na Brezjah sta so izobra-tovolni društvi poživili. Da bo delovanje lažje tn usocSnejSe. bo imela broška polovica občine svoj in rrmfteniokR svoj krajevni odbor S. L S.
Turjak. G. poslanec Škulj nam jo v nedeljo 17. t. in. s svojo priznano zgovornostjo naslikal, zakaj je nastala vojska in znknj je razpadla stara država. Prišli smo kar čez noč v mlado Jugoslavijo, katero želimo postaviti na republikansko podlago. Zavedajmo se, da smo Slovenci, bodimo pokorni Narodni vladi in obranimo mirno kri, dokler 110 pridejo boljši časL
Iz Ftranske vasi pri Novem mestu. Hitro so suče kolo časa. a lo malo dobrega za nas s sclioj prinaša. II koncu siecr gro svetovno Štiriletno klanje; a sedaj bolezen in pa smrt kruto žanje. Kakor po vsej širni domovini, tako tudi pri nas, vso stoji v znamenju bolezni; smrtnih slučajev, livnla Bogu. ni baS preveliko. Tudi pouk na naši ljudski šoli se So rodno vrši. Težki časi in veliki zgodovinski dogodki gredo sedaj mimo nns Prestano gorje in temne vojno sence zginjajo spričo vodno novih, upnpoinih preobratov z ljudskih obrazov, saj prihaja lepši čas: »Mir, svoboda in vstajenje naroda«
Iz Loma. Dolgo smo se ustavljali Španski bolezni, a sodaj tudi nam ni prizanesla in je zahtevala kar v kratkem sedem žrtev. Nekaj jih Se boleha. — Naši vojaki so vračajo, u mnogo jih ne bo več nazaj: okoli 25 jili je padlo oziroma umrlo v vojski; dovolj veliko Število za občino, ki Šteje okoli FOO ljudi. — Mu ti Marija TiSler v Lomu št. 2 je poslnla Štiri sinovo v vojsko a samo eden so je srečno vrnil domov, trije so padli; poč bridka izguba za KuStrovo hišo z velikim posestvom in k« blago mater, ki pa ta udarec prenaša z Junaško potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo! — Med vojaki, ki so so srečno vrnili domov, je tudi naS organist. Prišel jo po dolgi dob! _ gestih let. Zopet prijetno done orglo v lopi lomski romarski cerkvi sv. Kalarine, katere god smo praznovali s slovesno službo ™*jo v ponedeljek dne 25. novembra ob obilni udefegbi domačih fnrnnov, pa tudi premnogih romarjev iz sosednih občin.
Gospodarski del.
Gospodarska obvestila.
Prepoved živinskih sejmov. Po dosedanjih nuiedbuh odrejena prepoved živinskih sejmov je ilo preklica veljavna, ker drugače ni mogoče nadzirali prometu z živino, oziroma preprečili nedopustnega premikanja klavne živine v območju Narodno vlade SHS v Ljubljani. — PovcrjenišUo za kmetijstvo: Poverjenik; prelat A. hulan, 1. r.
o Izplečilo podpor rodbinam, katerih vzdr-zevate.ji so v Ameriki, ustavijeao. /. oz.rom na sklenjeno premine ter priznano nevtralnost države SHS in ker 6e skoro zopet otvori promet z Ameriko, se v obče ustavi izplačilo podpor v zmislu zakona z dne 17. avgusta 1917, drž. zak. št. 376 onim rodbinam, katerih vzdr-ževalelji se nahajajo v Ameriki. Iziemoma smejo davčni uradi izplačevati tako podporo v slučajih, ako je v Ameriki odsotni vzdrževa-telj oče ali mož podpirane osebe in ako je vrhulega izplačilo podpore v resnici tako nujno, da bi bila sicer resno ogrožena prehrana ppdpiranca, kar pa mora biti potrjeno tako od občinskega kakor župnega urada bivališča upravičenca. Kdor bi se čutil vsled tega ukrepa po krivem prikrajšanega, se lahko pritoži na pristoino komisijo, ki ji bo izvesti potrebne poizvedbe in potem pritožbo preložili. — Davčni uradi naj seznani onih, katerim so po tej naredbi izjemoma izplačali podporo, v teku 8 dni po izplačilu dopošliejo poverjenišlvu za socijalno skrb ter potom okraj.iih glavarstev finačnemu deželn. ravnateljstvu v Ljubljani.
o Kdor hoče blago izvažati po železnicah Iz države SFS, naj odda izpolnjeni vozni list liroz blaga na oddajni postaji, knlora \ pošlje vozni lisi nu ravnateljstvo državnih želcztuc oziroma ekspozituro južno železnice v Ljubljani v svrlio izposlovnnja izvoznega dovoljenja pri posameznih poverjeništvih vlnde oziroma če se vozni list tiče blaga v polnih vozovih tudi transportnega dovoljenja s strani voznega prometnega vodstva. I juhljana. dno 21. novembra 11)18. Dr. Pcslotnik, poverjenik Narodne vlado za promet.
Ves papirnati denar v hra^llnire! Nobenega pomena nima držati papirnati denar doma. pač pa jo naši mlndi državi veliko s torn jioinnganoga. da ima na razpolago dosti domačega denarja, da ga ni trota iskati na Dunaju. Čim več papirnatega ('ennrja pride iz tujega v državo, tem slabše jo našo denarno stanje, lom večji bodo davki.
Razgtas poverlerlMva za kmetijstvo za-stran varstva poljščine In piijedelstva Vsi dosedanji zakoni, narodbe in rnzsjulio najvišjega upravnega sodišča prejšnjo avstrijske državo, oziroma dežel, ostanejo za obmofie Narodne vlnde SIIS v veljavi, dokler in vlada kuj drugega no ukrene. V veljavi so zlasti vsi znkoni. ki se tičoio vnrstva poljščine, čuvalnih orgnnov za deželno kulturo, lovstva in latinskega lova. povračila škod storjenih po lovu iri divjačini, varstva poljedelstva proii škodi po gosenicah, hroščih in dru«*i,i škodliivili mrčosih, zatiranja prcdonloe. vnrstva ptičev Itd. Kmetovalci iu 'vso prebivalstvo sj nnjno pozove, ravnati so strogo no predpisih, k" so voljavnl za varstvo noljščino in poljedelstvo. Vse poklicane oblasti (okrajna glavarstva, županstva. orožniki) so nojno pozovejo, vso veljavno zakone, nnredbo in predpise v varstvo poljščino in poPedolstva izvrševati, prestopko zasledovati in proti krivcem predpisa m nrsto-panjo uvesti. — Poverjeništvo za kmetijstvo: povrrjenlk prelat A. Knlnn 1. r.
Bazplas poverjeništva za kmetijstvo za-stran varstva lova na divjačino Id ribolova. Vsi dosedanji znkoni, nnredbo in razsodbo najvišjega upravnega sodišča prejšnje avstrijske državo oziroma dežel, ostanejo v veljavi, dokler Narodna vlada SHS knj drugega no ukrene. Zakupi in pravice do lova na divjačino in do ribolova so veljavni, znto se prebivalstvo nujno svari v nobenem oziru ne posegati v tozadevne obstoječe pravire. Vso poklicane oblasti (okrajna glavarstva, županstva, orožniki) so nujno pozovejo, vse voljnvno zakone, naredbe in predpise v varstvo lova nu
divjačino in ribolova izvrševati, prestopke za sledov n i i in proti krivcem predpisano |),,.-io panje uvesti. Poverjeništvo za kmoiijslvo; poverjenik prelat A. Knlnn I r.
Skrb za vojaške konje. Skrb za konje umikajoče so bivše avstro-ogrske armade k' so prišli v ozemljo Narodne vlnde SIIS, j t prvotno v sili prevzelo poverjeništvo za kmetijstvo. ki pa vsled svoje organizacije no razpolaga čez potrebne delovne sile, „iilo je ta posel 12. novembra t. I. izročilo poverjon/.štvu za narodno obrnmbo. dasi So naprej pomaga kolikor je v njegovi moč. O vseh zadevati, ki se tičejo vojaških konj, se je odslej naprej obračnti edinolo na poverjeništvo za imroiuic obrambo v Ljubljani (deželni dvoro. ). Skrit za plemensko konjo in sploh za konjerejo osiane seveda v področju poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani (Slovenska kmetijska družba). — Poverjeništvo za kmetijstvo: poverjenik prela« A. Knlnn I. r.
Vzdržcvalnine se izplačajo tudi onim rodbinam, kuterih vzdrževalci ji so se »icer vinill domov. n so vsled bolezni za di-lo nezmožni* V.a izplačilo teh podpor je treba doprinesli to. zadevno zdravniško potrdilo in potrdilo občinskega urada.
Invalidom. Brezvestni ljudje širijo nie<l vojnimi invalidi vest. da bodo lo-li vsled izvršenega državnega preobratu izgubili dosedanje pokojnine, vzdrževnliiine. podporo in sploh vso socialno pomoč. Narodna \ Inda SHS v Ljubljani se zaveda, da je ona njenih prvih socialnopolitičnih nalog rešitev zamotanega vprašanja o preskrbi vojnih invalidov, nadalje vdov in sirot v vojni padlih. Da se to vprašanje uredi lako kakor je nujno iu potrebno z vidika moderne znkonodaje, je treba, da se poprej izvrše potrebne predpripravo in poizvedbe. Zna no jo, da je bil doslej osrednji ruz-vidnostni kataster vsoti vojnih invalidov v bivši Avstriji lia Dunaju; ta osrednja centrala jo tudi nakazovala vse invalidne pokojnine, vzdrževalnine in razno doklndo sama potom poštnohranilnlčnega urada na Dunaju naravnost upravičencem. Da se izvrše potrebne informacije in dogovori o tem, nli je morda dosedanja osrednja centrala voljna, do končno ureditve lega vprašanja Se diilje izplačevati žo priznane zneske ali pa no; nadalje, da se ugotovi vsaj približno število oseb slovenskih vojnih invalidov, pa jo treba neknj čnsa. Narodna vlada jo odločena, vprašanja o pre krbi vojnih invalidov, vdov in sirot temeljito rešiti, kor so zaveda svojo velike naloge v tem pogledu. Narodna vlada SIIS v Ljubljani izjavlja že dnnos, da bodo njene tozadevno narodbe prežete z duhom človečnosti izhajajoče iz načela. da imajo zlnstl tisti, ki so v svetovni vojni izgubili svojo zdravje in delozmožnosti polno pravico do preskrbe v največji mori. ki jo suloli mogoča. Narodna vlada SIIS v Ljubljani, dno 15. novembra 1918. Pogačnik s. r. predsednik.
F.aznlas poverjeništva za kmetijstvo 7.a-stran varstvo državnih In zakladnlh fl-zdov. Vsled dolin jnjofih pritožb se ponovno razglaša: 1. Prejšnji državni in za k lr dni gozdi so prišli' v lnst Narodno vlade SIIS v Ljubljnni. 2. V upravo teh gozdov se nimn nihče vmešavati ki ni poverjen od Imenovanega povire-ništva. U Državni in zaklndnl gozdi so n > raz« delo inod kmetnvnlro kakor je snlošno razšir-ionn vest, ampak ostanejo nerazdeljeni v upravi Narodne vlnde SI' S. ki notrol ujo v olike dohod';o za vlndne nnmone, ki jili bo drugače z davki pokrivati kateri bodo vsled posledic vojno-itnk ogromni. 4 c':o midc do razlastitve velonoseslev seveda proti odkupu, ostanejo gozdi javna last nnrodno di'ž"e SIIS in sr torej ne razdele, oziroma so bo kvečjemu \ slučaju potrebe kmetovalcem odprodnl le kakšen dol teh gozdov. 5. Vsako neveljavno ali neupravičeno izmbljnnie državnih in zaklad-nih gozdov je tako kakor prej po še vodno veljavnih dosleinlh zakonih in nnrrdbah strogo prepovedano. G. Vso poklicano oblasti (glavarstva. županstva, orožniki) se nnjno pozove-jo, doslej veljavno zakone in nnredbo v varstvo imenovnhih gozdov izvrševali, nrestopke zasledovati in proti krivcem prcdp'sano postopanje uvesti.
_ Urad za prebrano v Nemški Avstriji
jo nknzal \sn( štiri peline vso divjačine po-strclltl. Ako lovski nalomnikl tega ne bodo storili, bo oblust ukazala drugim pokončati
M
on njihovem lovišču divjačino. Prav bi bilo, • ko bi so tudi v Jugoslaviji izdal tak ukaz. Divjačini jo preveč. To vidimo v tem snegu. Povsod je videti sledove divjačine.
Izobrazbi.
Pastirski list
presvitlega ljubljanskega knezoškofa.
Itazne, za nas vse prebridke okolnosii me nekako silijo da Vam izpregovorim nekoliko tolažiInib in poučnih besedi. Danes, ko ta li.-t
SiiSem, na praznik sv. evangelista Luka, je e skoraj gotovo, da bodo sovražne stranko sklonilo premirje iu polagoma tudi pošten, pravičen, trajen mir. Božji previdnosti, ki Vlad.i nad narodi in vodi vso svetovne dogodke, bomo iz srca hvaležni, da jo vse vojno Okolnos i zasukala V korisf skorajšnjega miru.
Vendar jo pa našemu upravičenemu vesolju pritm-ano precej grenkobe in globoko tuge. Zakaj pa? Prvi vzrok je huda telesna bolezen, ki se jo zadnji čas kar nagloma razširila pri nas in drugod, razširila do malega po vsej Evropi; drugi razlog sta pa dve dušno-telesni bolezni, ki zadnjo čase zopet zastrupljata mnoge kraje naše škofijo, namreč pogosten ples in huda nezmernosf.
Dragi moji, ljubezen, odkritosrčna ljube-tcii do Vas me žene, da Vam o vseh treh iz-prego\nrim in Vam uspešnih zdravil podam. Pro»im Vas, sprejmite zdravila, da so rešite Vi 'm \ i-i otroci.
1. Bolezen^
)>i boino hudo bolezen prav razumeli in \ ni' i prav obnašali, poglejmo a) kaj jo \zivi bolezni, b kuj nam more koristiti in c) k. 1 >i naj so v njej obnašamo.
a) Vzrok bolezni.
(lutovo ima bolozou svoj naravni vzrok, Z. novo, tako imenovano špansko bolezen iščejo /dravniki vzrok in ugiba jo, od kod pri-liaja. Do danes še nii- natančnega no vedo. Z.io pa tudi ne morejo določiti zdravil zoper tii >. Marveč so bolezen širi po mestih in po vaseh Obvarovati so jo ne moremo, le čakamo, kdaj zadene tudi nas.
Torej glede naravnih vzrokov zdravniška ii' nosi še nič ne ve povedati. Mi, ki v Boga veinjeino, vemo dobro, da se brez božjo voljo no moro dogoditi nič; brez njo še las z našo glave no moro pasli nn tla. Zato Je prav gotovo, da je Bog tudi to novo bolezen dopustil, ili pa nam jo kar naravnost poslal. Ali bi nogli vedeti, zakaj? Povedal bom tri posebne •;izlogo.
Prvič jo hotel Bok z njo osramotiti bilja vo človeško modrost Kako so se ponašali '.dravniki, da so v času grozne vojne omejili m tudi zatrli kužne bolezni, ki so so pokazale na bojnem ozemlju, kakor kolera, vročinska bolezen in druge. Bos, po pravici smo obču. lovali zdravniško spretnost in ho je. veselili, foda zdravniki so večinoma preveč nase za-ipali. Bogu pa dolžne hvalo niso dajali. Tudi nam so je utrjevalo prepričanje, da kaka -plošna bolezen ni več mogoča. Strah pred pravičnim Bogom so je izgubljaj.
In glejte, ko še ni ponehalo strmino po--ijanje na bojnih orlu h. glojto, kakor bi trenil, so jo nova bolezen hipoma pokazala, in so prehitro povsod razširja! Koliko mrličev vsak dan. šo več pa ječanja in zdibovanja po hišah pri mnogošlcv ilnih družinah. In osramočeno jo našo preveliko zaupanje lin zdravniško umetnost in spretnost, osramočena jo zdravniška znanost! Dobro čutimo, zavedamo so. da je nad nami višja moč, ki hodi svoje poti, da doseže svojo posebne namene.
Eden teh namenov jo. da Bog osmino)j mi človeški napuh, ki za Boga noče nič ver ileti, drugi pa, da nas kaznuje zavoljo naših UTehov. posebno za grešno telesno uživanje. Da jo tako. nam jo Bog kar naravnost povedal. Le poslušajmo njegovo grožnje, lo poslu-Sajmo nauk, ki nam gu podaja sv. pismo.
V 5. Mozesovi knjigi govori Gospod tuko-
lo: »Ako nočeš poslušati glasu Gospoda, svojega Boga, da bi ohranil in izpolnjeval vse njegove zapovedi in šego, ki ti jih danes zapovedujem, bodo nate prišla vsa proklotstva in to zadela... Poslal ti bo Gospod lakoto in pomanjkanje in nesrečo nad vsa tvoja dela, ki Jih boš opravljal, dokler to 110... pogubi zavoljo tvojih preliudobnih del... Gospod ti bo šo kugo dodaj, dokler to 110 pokonča znad zemlje.,., udaril te bo Gospod z uboštvom, z mrazom, z vročino in s sušico... ter te bo preganjal, dokler ne pogineš.« (5. Moz. 2«, 15-22.)
Ker pa naša splošna bolezen zadeva tudi pravične in nedolžne otroke, moramo reči, da tretjič pošilja Bog tako bolezni pravičnim, da preizkusi njihovo čednost, in otrokom, da jih obvaruje trpljenja na zemlji, posebno greha, ter jim pomaga v večno zveličanje. Tudi o tem nas jo Bog naravnost poučil.
• Spomnite so na pobožnega Tobija. O njem pripoveduje sv. pismo: »Tobija pa, ki so je bolj Boga bal, kakor kralja, je trupla umorjenih pobiral, jih v svoji hiši skrival in o polnoči pokopaval. Prigodilo so jo pa, da jo nekoga dne od pokopavanja truden 1111 svoj dom prišel in ko so jo k steni ulegel, mu jo v spanju iz Instavičjcga gnezda gorko blato padlo v oči in jo oslepel. To izkušnjo pa jo pustil Gospod zato nn njega priti, da bi so dajal naslednikom zgled njegove potrpežljivosti kakor svetega Joba. Zakaj, ker se jo od svojo mladosti vselej Boga bal in je njegove zapovedi izpolnjeval, so ni zoper Boga pritožil, rta Je nadloga slepote prišla nanj temveč jo nepremakljiv ostal v božjem strahu in je Boga hvalil vso dni svojega življenja.« (tnl>. 2, 9—1 i.) Tako sveto pismo.
Sedaj točno vemo, zakaj nam Bog pošilja bolezni: da poniža brezbožni napuh, dn kaznuje človeško grešno uživanje ali da preizkusi čednost pravičnih. Poučeni bomo mogli bolezni tako sprejemati 111 prenašati, da bomo iz njih zajemali ono koristi, lyitore Gospod za nas namerava,
b) Korist h o 1 o z 11 i,
Nič. no smemo dvomiti, da nam Bog bolezni pošilja ali dopušča, kor nameniva za na9 posebnih dušnih koristi. Kaj ne, pozdravljali bomo bolezen in jo potrpežljivo prenašali, ako bomo spoznali neprecenljivo koristi, ki nam iz njo prihajajo. Omenil bom trojno korist.
Prvič nas bolezen nauči prave krščanske modrosti, V bolezni so naučimo ceniti zdravje, katero smo poprej nespametno kvarili in večkrat nepotrebno v nevarnost stavljali. Učimo so prav ceniti premoženje, po katerem smo morebiti preveč pohlepni bili, Je nanj mislili, le zanj so prizadevali, krščansko življenje, posebno krščansko ljubezen pa zanemarjali. O kako bi radi dali svojo premoženje in ga tudi radi dajemo zdravnikom in za zdravilo, lo da bi izgubljeno zdravje zopet nazaj dobili. Kako sklepamo, da bomo ozdravljeni skrbeli bolj za dušo, za. večnost! V bolezni so naučimo bolj ceniti zaničevane posle, ki nam tako skrbno strežejo, dobro starše, ki so noč in dan ob naši postelji, duhovniku, ki nam jo tolažnik in pomočnik.
Drugič spoznamo v bolezni nospuniet. greha. Huda bolezen te spomni na smrt, na sodbo, na večnost. Kaj pa, če bo treba umreti in stopiti pred pravičnega sodnika? Prod sodnika, ki jo sam Gospod Jezus. Za to jo prišel v jaslice, je umrl na križu in je ostal v svoji Oikvi, ki naj to uči pol življenja, ji' ostal v f.aberhiililju, da lo knmča na potu v večnost. Ti pa? O grozota! Žalil si ga. ker si grešil, mnogokrat smrtim grešil, grešil z jezo in sovraštvom, s proklinjovanjom bližnjega, žene, otrok, celo z bogokletjom, ki si grešil s komičnostjo. z nezmernim pohlepom po bogastvu, s trdosti nostjo do bližnjega, z nozmernostjo, z vsakovrstno nečistostjo! In sedaj boš moral prod sodnika! pred sodniku, ki te bo po pravici kaznoval za vekomaj, ako so hitro z njim ne spraviš.
V hudi bolezni vse to spoznaš in zakliči j s ps.dmistom: »Kako dobro je, kor si me ponižal in potlačil, da se učim tvojih pravičnosti«, in sedaj, dobro poučen, rečem: »Boljša mi jo postava, ki mi je prišla iz tvojih ust kakor tisoči zlata in srebra.« (Ps. 118, 71. 72.) Pritrdil boš. da so resnično besedo Strahove, ki
pravi: »lluda bolezen dušo strezni.« (Sir ai.fc
In v tej dušni stiski ik>š tretjič storil, k« je storil kralj Ezckija, ko mu je v imenu Gospodovem prerok lzaija prišel povedat: »Oskrbi svojo hišo, ker ti boš umrl in ne vei živel.« Ko je Ezckija to napoved slišal, »jo obrnil svoj obraz v steno, molil h Gospodu ia si/, no jokal.« (Iz. 38, 1—3.) Tudi tebe bo pokoča vest gnala, da jokaš zaradi grehov, s« jiit pu. kosaš, pokličeš duhovnika, naj te spravi 1 Bogom. Spravljen z Bogom se pomiriš, molig in trdno skleneš, da ozdravljen ne boš grešil več, ampak misleč na smrt in večnost premagoval strasti in božje zapovedi natanko izpol-njoval.
Koliku korist bolezni za tvojo čusnost in večnost! Da pa to neprecenljivo korist pomno-žiš. moraš še vedeti, kako se v bolezni obnašaj.
c) Obnašanje v bolezni.
Da t i bo bolezen res koristila, poslušaj Tri nauke, ki ti povedo, kako so v bolezni obnašaj.
Prvič, stori, kar sem ti že omenil, namreč, hitro so spravi z Bogom po zakramentih sv. pokore in sv. Hešnjega Telesa. Sprava 7. Bogom bo koristila zdravju. Ako ti jo Bog poslal bolezen zaradi greha, upaj, da ti jo b« odvzel, ako si odstranil greli, ki je bii vzrok bolezni. Pa tudi tvojo molitev bo Bog hitreje in bolj gotovo uslišal, oko si po sv. zakramentih postul njegov prijatelj, njegov otrok.
Sprava z Bogom ti bo prinesla mnogo tolažbo. ki jo v bolečinah potrebuješ. Potlačen ne boš obupava), ampak spravljen z Bogom boš brez strahu oči in srce k Bogu Dovzdigovnt in zaupljivo klical, nuj se te usmili; da, 1» pomočjo dobrega Očeta ti bo odleglo, pogum ti bo rastol in iaglje boš trpel.
Sprava z Bogom te bo močno pomirila, da pred večnostjo ne boš trepeta). Kaj ne, kdo ve, čo ni ta bolezen zadnja, ki ti bo končala tvojo življenje? No odbijaj misli na „mit, lahko to zadene posebno v naših časih, ko so nam telesne moči zelo opešalo, pa bolezni ne moremo tako lahko zmagati, marveč boluz, n bolj lahko in bolj hitro premaga nas. Toda spravljeni z Bogom moremo kar mirno čakati na smrt, ki nas bo preselita ne v vočne muko. ampak v večno veselje.
Drugič so prizadevaj, da te ne premaga nepotrpežljivost. To jo huda strast, ki lil bolezen le povečala, pa hi tudi duši uničila vsako zaslužonje za večnost.
Da ostaneš potrpežljiv, zdiliuj z Jobom: »Boka Gospodova me jo zadela.« (Job 10, 21.) Nikakor ne premišljuj, kaj ti je bolezen povzročilo; samo vznemirjal bi so. Brez volje božje nisi obolel, zato se mu vdaj in sprejmi bolezen, kakor iz rok dobrega očeta. Zraven pomisli, da greh zasluži kazen. Ako ti jo greli Žo odpuščen, kazon vednrle ostane: za. lilo daruj Bogu svoje bolečino. Kaj pa. ko bi te zadela večna kazen, ki si jo zaslužil! Zlito xdi-huj: »Tukaj peci, tukaj reži, tukaj ž.gi, le tam prlzunosi!« (Avgušt.) Da, 1111 večnost pomisli, za katero ti moro potrpežljivost mnogo p<>-rimgnti. Z Jobom so tolaži, rekoč: »Vem, da moj odrešenik živi in poslednji dan bom vstal iz zemljo in zopet boni obdan s svojo kožo in v svo'em mesu bom gledal svojega Boga; Jaz sam ga I10111 glodal,.., to upanje jo shranjeno v mojem srcu.., (Job lil, 25. 20.)
še bolj bodi pa potolužon, ako v duhu pogledaš na trpečega Zvcličarja," ali pa kri? v roko vzamoš in premišljuješ, kako trašno bolečino je trpel Jezus, ki je bil nedolžntr. ljubljenec božji, sam živi Bog! In sicer trpel zn. »e, zu tvojo dušo, za tvojo srečno vconost. Poslušaj njegov klic: »Zatajuj samega sebe. vzemi križ in hodi za menoj!« (Luk. 'J, Spomni'so besedi sv. Pavla: »Menim, da so t.ip-Ijonje sodunjoga rasi no da primerjati prihodnji časti, ki bo nad nami razortetu... ako z Jezusom trpimo, hotno tudi z njim V"' veličini!.« (Rim. 8, 17. 18.)
In tretjič so vdaj popolnoma v voljo božjo. Prav iz srca moli večkrat tretjo prošnjo v Očenašu: /:Zgodi so tvoja volja, kakor v nebesih, tako na /.omlji!« (Mat. (i, 10.) Nič no premišljuj, kakšori bo konec tvojo bolezni; ainjmk zdiliuj z Gospodom: »MoJ Oče. ako je mogoče, naj gre od meno ta kolih, pa vendar ne, kakor hočem jaz, amnok kakor hočeš Ti I« (Mat. 2». 3i>.) S takimi zdihljpji se boš pomiril v duši m
boš kar lahko uredil vse svoje zemeljsko nadeve. Zraven pa še pomisli, tla enkrat moraš umreti, tla Bog najbolje ve, kdaj ju za te in ta tvoje najbolj prav, da umrjcš in da so »hlajeni, ki v Gospodu znspe, dn so odpočijojo od svojega truda in vsa dobru dola pojdejo za njimi v večnost«.
Kaj no, kako lepo iu tolužilno nauko nam podaja sveta krščonska voni za pretežki in
Src važni čas, ko nas tare bolezen in so prilizujemo snnti. To pomislite tudi domači bolnikovi: starši, otroci, sorodniki. Kos, čij ljubljeni bolnik umrje, čo umirajo oče ali mati, te umrje sin ali hči, jo naravno in krščansko, da Vas srce zaboli, du so vlijejo bridko solzo po Vaših licih, da so Vam izvija žalostno zdi-bovanje iz src. Toda, žalost naj ne bo obupna, brezmernal Sn.j je vendar Vaš ljubljenec prenehal trpeti, saj so je presolil iz to dolino solza in krvi v boljšo domovino, v večno veselje in neskočno blaženstvo; Vi pa pojdoto kmalu z,a njim in boste tam vekomaj združeni z njim ostali.
Te večno in gotovo resnico premišljujte! pa bo Vaša. žalost mirna, blažilnn, upravičena. Nikar ne bodite, kakor so ljudje, ki nimajo vero. Za njih ni prav nobeno tolažbe, 110 v bolezni, no v smrti, marveč edino le žalost, tugti 111 obup. Sami so krivi svoje nesreče; znknj so pa vero zapravili.
2. Plesi.
Z Vami trpim, ker sc nova bolezen tako razširja, muči cele družino in jo premnoge položila v grob. Z Vami trpini. Toda neka druga zadeva me pa še neizrečeno bolj žalosti in mora žalostiti vsakega poštenega kristjanu, iln, vsakega količkaj poštenega človeka, čo bi tudi kristjan 110 bil. Mislim ples, ki jo vselej jtreli, omadežuje dušo in oskrunja telo.
Oh ples! Zadnja lota smo ples skoraj povsod zatrli. Marijine družbe so nam pomagalo. Toda odkar vojska divja, sc je posebno zadnji dve leti ples zopet močno razširil po župnijah, skoraj po vseh krajih prelepo našo škofije. Take pritožbe čujem od mnogih strani.
Ker že radi vojsko veliko trpite, ker Vas neusmiljeno muči nova bolezen, ki jo jo pravični Bog poslal ali vsuj dopustil, 110 bi Vas rad Se jaz žalil in žalosti!. Toda 110 smem molčati, ker je ples skrajno poguben za časnost in večnosl.
Dragi krščanski starši, preljubi mladeniči, sramežljiva dekleta, posebno vo i/. Marijine družbe, čujto, kaj jo. ples sam na sebi, kaj pravi o njeni sveta, vern, kaj pošteni možje, kaj pogani in kaj naši mladeniči vojaki, a) Ples s a 111 n a. sobi.
Poprušajmo se, kaj ima ples tak" mikavnega in vabljivega in privlačnega, da mladeniči in dekletu, po mestih in po deželi, za njim kar norite? Da, kar norite: 110 ubogate staršev, ne poslušate duhovnih pastirjev, ne bo-jite se Hognl
Ali Vas privlači lopo, okretno, pravilno poskakovanje pri plesu? Ali Vas mika. vesolje, zabava, smeh? Ali Vas vabi godba, ki ugodno udarja 11» ušesa in razigrava srce? Ko hi bile pri plesu samo to okolnosti: okretno poskakovanje, veselje, godba, kdo bi Vam |)les hranil? Tudi od najbolj resne cerkvene strani bi Vam ga privoščili, tudi samemu Bogu hi tak ples 110 bil nič zoprnega.
Toda povejte mi, oli jo v teh okolnostih taka skoraj nepremagljiva moč plesa? Ali ni marveč ta. čarobna sila v tem. da se na plesu snidete mladeniči 111 dekleta, ki se med seboj pomešate in poilasto roke, so objaniofo in. so tako sučolo ))o plesnem prostoru? Kajne, to. okolnost je tista čarobna, zamamljiva moč? Pa zakaj?
Oh, zakaj? Povejte mi, ali se Vam pri tem plesu 110 zbudi grešna poželjivost., no zbudi prenevarno počutilo liaslajovanje?
In ravno'v tem užitku vžgane strasti jo •ista neizrečna moč plesa, ki mami Vas der k lota in mladeniče, pa mami tudi žene m može, vso po deželi in po mestih. I11 ta užitek je vzrok, dn ne marate za opominjovanjo st.nr-Sov, da no marate /.a prošnjo in prepovedi iluhovnih pastirjev, da so marsikatera deklica odreče rajši Mariji, Devici prečisti, kakor pa Plesu, pregnusni veselici.
To je ples sam po sebi. Sedaj pa poslušajte o plesu razno sodbe od veljavnih strani.
■ l»)i S v o t a v c r a i 11 p l,c s..
Če pogledamo v sveto pismo, bi sc nam na prvi pogled skoraj dozdevalo, da sveto pismo ples hvali, ga celo biSgoslužnim dejan jam prišteva.
Krt so Izraelci prišli O11ŠI ran Rdečega morja m so videli, da so egipčansko vojske potonilo, »jo. Marija, prejiokinja, sestra A10-nova, vzela boben v svojo roko in vso žensko so šle za njo z bobni in so plesale, rekoč: pojmo Gospodu, zakaj slavno so je poveličal« <2. Moz. 15, 20. 21.) In ko" jo' David premagal uoPnto, »so prišlo žono iz vseh mest prepevajo 111 plesaje kralju Savlu nasproti z bobni veselja in s cimbalami in so plesaje prepevalo rekoč: Savel jih jo pobil tisoč; David pa- deset tisbč.« (1; Kral j. 18, t!. 7.) Du, krt jč David z ljudstvom peljal skrinjo zavezo v Jeruzalem, so je veselil »in jo plesal z vso močjo pred Gospodom«. (2. Kralj. 6. li.) Ko jo upo-St61 1'eter čudežno ozdravil hromega, jo ta hromi poskočil... jo šol z njima v tompel bodoč, poskakujoč in hvaleč Boga«. (Dej. npost.
Kaj ne, dobro sc Vam zdi, da sveto pismo ples hvali 111 celo ples v čast božjo! Toda, poglejmo, kakšen je bil ta ples? Ali ob Rdečem morju in po zmagi Davidovi niso ženske plesalo samo, celo \sakn z bobenčkom v roki? I11 David, ali ni 1111 plesaje poskakoval sam okoli skrinje zaveze in ravno tako ozdravljeni hromi berač? Da, na tako umerjen, pravilen ples nas nagiba vsako vesolje; saj vesel človek kar po naravi rad poskakuje. Da, tak poseben izraz veselja jo drag Bogu in vsakemu poštenemu človeku.
Toda, ali so lako uravnani plesi pri nas? Plesov, kakor so pri naš, sveto pismo niti ne omenja, še manj pa hvali. lina pa sveto pismo v Sirahovih bukvah to-lo ostro besedo: ms ple-savko so ne pečaj, tudi jo ne poslušaj, da kjo ne pogineš po njeni zvijači; 110 oziraj se po poželjivi ženski, da kjo ae'padeš V hjene zadrgo.« (Sir. 9, 3. 4.)
Pač pa o plesih, kakor so pri nas, go-vorc več cerkveni učitelji in cerkveni zbori. Poslušajte nekatere. Sv. liireni vpraša: »Kdo je naučil ljudi takih reči?-Sv, Peter gotovo ito, pač pa peklenski zmaj... Kjer so eitre in jil.v^i (»m je slopola za može, poguba za ženske, tuga za angele, posebno vesolje za hudiče:« Še bolj odločno piše sv. Bazllij: »Plo-savci poženejo strah božji iz Svojih src... jarma Kristusovega so otresejo... drzno pogledujejo, si' nezmerno krohotajo iii med plesom se obnašajo kakor da, bi bili znoreli in /besneli. Tako rnzvnamojo nečisti ogenj mladino in store, da je plesišče jama morilcev. Kaj pa sveli cerkveni zbori? Vsi so odločno zoper ples. Carigrojski prepoveduje javilo plese in jim grozi z izobčenjem; laodi.ojski jih ostro prepoveduje tudi pri žonitbob, drugi obsojajo ples kot nekaj, kar jo sramotno, tiiijvivnost neumno. zanka hudičeva. Sedaj hote po. še bolj globoko razumeli, zakaj naše škofijsko postave plese obsojajo in prepovedujejo; še cerkvena slovesnost so 110 dovoli pri podružnicah, ako veljavni možje ne obljubijo skrbeti, da plesa 110 bo. Oh. kolikokrat sem Vas nujno prosil, da ne prirejale plesov, tudi na žeiiitbah 110! Ako pomislite, kar sem Vam napisal, ali ne liotc pritrdili, da so bile mojo prošnje vsestransko opravičeno in upravičene. Prosim, uslišite me sedaj!
c) O d 1 i č. n i m o ž j e o p 1 o s u.
Poslušajte še. kako obsojajo vsak ples razni cerkveni in svetni možje. ,,
Sloveči kardinal Beliirmin jc očitno dokazoval kako moč in kak vpliv na plosavco ima sam vrag in jo dodal: »nič ni tako škodljivo kot ples. Ako moreš vreči slamo v ogenj, <ia se 110 vnaino, mogel bo tudi mladenič plesati z dekletom, da ga 110 posiriodi ogenj nečisto požoljivosti.«	,
Imenitni govornik Bourdalono jo popra-šal svoje poslušalce: »Kaj mislite, so li plesi dovoljeni ali prepovedano veselico?« In kar sam je odgovoril rekoč: nekateri jih obsojajo, nekateri pa branijo. Iz tega sledi, da so plesno veselico vsaj sumljivo, in torej bolj varno postopajo oni, ki so jih ogibajo in svojih duš no postavijo v nevarnost pogubljenja. Potom začno preiskovati, kdo je zoper in kdo za, plešo in odgovori: zoper plese so bili in so prav po-
vsod in prav zmeraj vsi svetniki in vsi krščanski učitelji; zu ples so pa edino posvetni ljudje, kateri lo na lišp, na poželjivost in na živinsko zabavo mislijo.
In koliko svetnih mož obsoja plosl Poslušajte samo grofu Rabutina, ki jo s počolka pisal pohujšljivc knjigo za mludino. pa sc jo bolj v starosti izproobrnil in spokoril. Ta grof, ki jo vsa užiVanja sam poizkusil, jo Bvoje otroko pred plesom močno svaril, češ, da jo za premnogo poguben in da pri plesu izpostavijo mladi ljudje svojo čistost v največjo nevarnost.
Drugi možje trdijo kar naravnost, da jo ples smrt nedolžnosti in grob sramežljivosti, da jc ples kuga za vse čednosti, da jo plesišče tpmpolj nečisto boginjo.
d) Pogani i 11 p 1 c s.
Toda 110 lo krščanski, marveč tudi poganski možje obsojajo plese. Slavni Rimljan Cicero piše, da jo ples najnižja od vseli hudobij, da vso drugo'grdobijo v sebi vklopa in da nikdo ne pleše, razen kdor se jo vpijanil ali je znorel. Imenitni grški govornik Demošton je dvorjaniko kralja Filipa najbolj ognusil trdeč, da plešejo. Ako jo v Rimu kdo hotel opisati prav razuzdano žensko, jo o njej trdil, da je sprotna plesavka. Celo razuzdani Ovid jo kar naravnost povedal, da pri plesu pogine sramežljivost in da iz plesa izrasto vsaka hudobija. Rimski senat, jo ob času cesarja Tiberija vso plesavce iz Rima pognal in kruti Do-niioijan je iz rimskega, cesarstva spodil vso starešino, ki so so udeležili razuzdanih plesov. — Kako sramoten je torej ples, ako ga obsojajo celo pogani, ki niso poznali tako nožne sramežljivosti, kakor jo poznamo mi kristjani.
a) Naši 1111 a d c n i č i in ples.
Prišel mi jo v roko list »Mir« z dno 18. oktobra t. 1„ ki izhaja v Celovcu. V njem jo natisnjeno pismo nekaterih mladcničev, ki so ga z bojišča poslali koroškim dekletom. Čujte, kaj pišejo:
»Vojaki občudujemo vašo marljivost..., da spravite vso gospodarstvo v red. Vsa čast Vam! A mod vojsko so jo doma marsikaj iz-promenilo. Prihajamo redkokdaj na dopust, vendar še takrat opazimo marsikaj grajo vrednega med Vami. Marsikateri šo verjeti no moro, ko pride domu, da so to tista dekleta, katera smo pri odhodu pustili doma,«
»Marsikatero dekle, ki jo morda prej lo malokdaj ali celo nikdar ni prišlo na plesišče, sedaj misli, da brez to razvade ne more živeti. Mi vojaki trpimo in so porivamo po sve-tu, se borimo za domovino in marsikateri tam na bojiščih izdihne, a Vo tega ne pomislite, ampak brczmiselno, neupotevajoč, kaj so godi z nami, se veselite po plesiščih. Da jo pa. ples... nespodobna razvada, nam bo priznalo vsako pametno ilekle. Da so vojak, ki prido domu, tudi vda temu kar ji' domu, jo gotovo. A Ve dekleta no veste, du to početje vsak, ki pride sem nazaj, obsoja. I11 zakaj tudi ne?«
»Prehodili smo vojaki precej sveta. Videli smo mnogo dobrega, pa So več sluboga med tujim ljudstvom. Tedaj smo pač s ponosom mislili na Vas, kajli bili smo trdnega mnenja, da je pri nas boljše., Pa žal, priznati moramo sedaj, da je marsikje v tem oziru boljše.«
iSt.ali salo pred sovražil ikoni, kroglo so švigale mimo nos, pa ni so nam krčilo sire..., ker tolažila nas jo misel, da imamo doma močna dekleta, ki bodo, če I udi ni i pademo, znala, junaško braniti svojo čast in tudi čusl, milega nam naroda. Nam je par težko pri srcu oli vprašanju: kam bomo neki prišli? Kako ho dekle, kateremu ni mnogo za svojo čast. in se dolgo v lioč. klati po plesiščih, postala dobra žena in krščanska mati, ki bo znala svojo otroke krščansko in narodgo vzgajali? Narod brez Inkih žen .je pa obsojen na -mrt.«
0 Prošnja.
Krščanska dekleta, ali ste culo, kako so ples vsestransko obsoja? Celo poganom so gnusi! S krščanskim duhom se prav me no uj""'a Saj jo duh krščanski duh sramežljivosti, duh sveto čistosti, duh resnobo 111 »pokornosti. I11. jo li kdo po ples« bolj Čednoslen, bolj bogoljuben? Oh ne, pač na bolj strasten, poželjiv in hudoben.
Knr naravnost trdim, da se pri plesu v slo slučajih greši snnmo vsaj de\etdesetkral. Nikar se ne izgovarjaj: starši so bili zraven, z bratom sem Sla. Ali moicjo tvoji domaČi prepreči.i ono bližnjo okolnost za nesramen greli? Namreč dn sta plesavec in plesavka lik zraven drugega, da se s steni in še z drugimi prikritimi nespodobnostmi vžiga telesna poželjiv ost. omadežuje domišljija, oskninja telo. Povom Vam, pred Ilogom Vam povem, da smrtno greši kdor na plesišče 11 i t i, ker hiti v smrtno nevarnost.
Prosim Vas. starše ne pustite svojih sinov in deklet na plesišča, ne pustite jih v smrtne dušne nevarnosti. Gostilničarji in gospodarji, no prirejajte plesov no svojih hiSahl Udeležujete se tujih gir iov; kar sc pod Vašo streho pri plesu greši, vse pade na \ ašo dušo in gorje Vam sodnji dnnl Nikar mi ne kvarilo našega slovenskega rodu! Mladeniči in dekleta, prosim Vas. ne na plesi Ostanite pošteni, ostanite čisti ostanite nedotakljivi! Pa ne bodo hude strasti tako silne, dušA bo mirnejša, telo bolj zdravo in potem Vn5 zakonski rod bolj krepak in manj nagnjen k hudemu.
3. Pijančevanje.
Nedavno sem se vozil po železnici. Paz-govarjal sem se s prav poštenim in človekoljubnim možem iz Ljubljane. Med pogovorom uii ves žalosten pripoveduje, kako kljub vojski ljudic loliko pijejo. Začudil in prestrašil sem .se. Začel sem popraševali in zvedel setn da se po naši mili domovini vedno več popiva. Celo žene se opijanijo in mladeniči izpod 18 le!.
o tej prenesrečni in preostndni pregrehi ne bom veliko govoril. Saj vendar veste, koliko nesreče se rodi iz pijančevanja.
Kdor )>ogost(ikrat nezmerno pije. si kvari telesno zdravje. Pokvari si Brce, ledvice, jetra, pljuča živce, kri, kakor dokazujejo zdravniki in čutijo pijanri sami.
Kdor nezmerno ulje, kvari mirno družinsko življenje. V hiši pijanca je prepir, krog, zmerjanje, so kletve in solze. O nesrečni otroci. ki odrastejo v laki družini!
Kdor nezmerno pije, mnogo greši. Že ne-r.mcrnost sama je gnusen greti; za pijačo se zapravlja družinski denar in so družina peha v siromaštvo; pijanec razgruja, kriči, preklinja preklinja ljudi in celo Boga, pijanec pre-teoa in pobija, pijanec govori nesramno in z« rede v najbolj nesramne in škodljive grehe.
in sramota! Pijanec pada po tleh, težko govori, nima več razuma! Pod živino sc poniža'
Mož, mladenič, jo li tako stanje zate kaka čast? Ti veš da iz pijnnMvn sledi dušna, telesna in družinska nesreča. Ti veš. da v pijanstvu nimaš hol enega veselja, ampak le tone in bolečine! In vendar od strasti no od-nehavašl Ali je to pametno? In tvoj konec? Nesrečen in sramoten! Prav lahko večno pogubljen |e na kraju, kjer jo jok in škripanje 7. zobmi.
V božjem imenu Vas prosim, ne pijte, vsaj nezmerno ne pijte Matere, ne dajajte otrokom ali celo dojenčkom vina ali žganja: kvarite rnu kri in zdravje! Matere no pijte, posebno ob času, ko Vas je Bog blagoslovil in je nov človek na polu v svet: alkohol pokvari Vašo kri, znlo ima otrok e 'ibo hrano, pa bo ali kmalu umrl ali ostal .siapoten vso živo dni Mladeniči navadno ne piji.-l Dokler rastoto, imate še prenežno živčevje, po so ne moro zadostno upreti alkoholu, da mu ne bi škodoval Dekleta ne oo gostilnah in kleteh! Varujte svojo dušno in telesno moč. <la hote kdaj zdravo matere zdravih in krepkih otrok. Odrnstli mladeniči in dekieta žene in rr>ožje, ne nljte rilč, kar bi bilo najbolje; ako pa pijete, pijte zmerno ne preveč; ne bodite vlpienl. Zmernost je pa lepa krščanska čednost in tudi otrokom len zgled. Med slovenskim rodom naj ne bo pijanca!
Sklep.
Dragi moji verniki! Nisem mogel čakati do prihodnjega leta, da bi Vam, kakor jo stara navada, koj v početku poslal pastirski list. Ker sem videl, da slo v velikih nadlogah, sem pohitel, dn Vos v bolezni potolažim, zoper grešno plese očetovsko posvarim in po-pivanje prlstudlm.
Kako nepričakovane Izpremembe so se pri nas dogodile in so l>odo šot Jaz prosim Boga za Vas vse. pa tudi erso prosim noj me liog razsvetli, da spoznam potrebo časa in potrebe Vašo, ter odločno ukrenem vse to, kar bo v nošo časno in večno korist. Prosim tudi Vas: molite, molite veliko! Izpolnjujte vso svoje krščanske dolžnosti, ne žalite Boga, marveč si vso družino izvolite in postavilo slovesno Gospoda Jezusa za svojega najvišjega kralja. Tako naj se zgodi.
Illagoslov vsegamogočnega Doga. Očeta in Sina in Sv. Duha naj pride nad Vas in ostane vedno z Vami.
V Ljubljani, 18. oktobra 1918.
•}• Anton Tonaventura,
škof.
Zdravstvo.
Kajenje.
V vojski smo pravzaprav šele spoznali, kaj se pravi biti tobakar. Ko je začelo primanjkovati tudi tobaka, ko so začeli strašiti celo s tobačnimi kartami, tedaj so začeli iti tobakarji v ovinke, kot bi šlo za njihovo življenje. fo so zdihovali in prosili, čakali in se drenjali pri trafikah, >šenkovali« in se prilizovali, vse to radi — ljubega tobaka. Nekadilci pa so se pumiiovaje čudili: »Kajenje je pa res huda stiast, več jim je za par cigaret, kot pa za jedi OdkoJ pa to?«
iobak, ki ga kade tobakarji, napravljajo iz listov gotovih rastlin, ki jim tudi pravimo tobak. Učeni možje jo zovejo latinsko nico-tiana tabacum. V Jugoslaviji uspeva ta rastlina posebno v Ercegbosni. Treba jo je 6ejati in obdelavali ravnotako kakor žito ali trto. Pri nas je pridelovanje te rastline pod strogim državnim nadzorstvom zato, ker je pri nas tobak monopol. To se pravi: Kupovati in predelavati ae surov tobak edino država. Istotako sme edino ona prodajati tobačne izdelke, ki jih izdeluje v lastnih tobačnih tovarnah, kakor n. ar. pri nas v Ljubljani.
Listi, ki jih potrgajo na njivi, te niso zanič za kajenje, temveč jih je treba prej teme-
Sito predelati, preden imajo oni fini okus in uh, ki tako vleče tobakarje.
Najp:ej se morajo listi^ Dreležati. V ta namen nalože list na list in jih povežejo v svežnje. I'a listi tedaj ne počivajo, temveč se gode v njih važne reči. Kakor mora mošl prevreti, da nastane iz njega leoo duhteče vino, tako se vrši tudi v tobakovih listih neko posebno vrenje, pri čemer nastanejo v tobaku one lepo ter pestro duhteče in okusne tvarine, ki nam delajo tako priieten n. pr. smodkin dim. Brez vretja bi bil tobak brez pravega duha in okusa. In kakor so vina ravno vsled okusa in duha po raznih krajih različna, kakršna je pač zemlja in lega, tako ima tudi tobak na vsakem kraju drug okus in duh, na enem kraju boljšega, na drugem slabšega, kakor je pač zemlja. Vsak ve, da se odrski tobak ne more merili z egpitovskim ali da ie bosanski tobak čislo drugačen, kot pa ame: ikanski s Kube, s Havaje itd. Zemlja ima po raznih krajih razne snovi in tako dobi vase tudi tobak po raznih krajih razne snovi, kar se tudi po vretju pozna na bolišr>m ali slabšem okusu ter duhu.
Najvažnejši del v tobakovih listih je pa nikotin. To ie silno hud struo. Pet kapljic čisteča nikotina zadostuje, da človeka na mestu umori. In tega nikotina ie v (obakovih listih toliko, dn so naravnost strupeni, kakor strupene rastline. Radi tega ie tudi kajenje takih listov lahko sm tonosno. Da se tej nevarnosti izognemo, je treba iz listov spraviti alt izvleči vsaj del nikotina. Temu delu pravijo ljudje »pacanie« (beizen). Nikotin, ki ga dobimo pri »pacanu«, sc nahaja v ostro dušeči tekočini, v tobačnem izvlečku ali ekstraktu. Rabijo ga, da v njem namakajo tobakove liste, ki imajo premalo mkotina in drugih tobakovih tvarin. Je pa tudi dobro zdravilo zoper uii. Prt tem je paziti, da kai tekočine ne pride v kri, kar bi žival zastrupilo.
Šele ro vieiju in »pacanju« so tobakovi ljsti godni za kajenje. Zavijajo jih v cigare, druge zrežejo v prav drobne nitke za cigarete,
slabši tobak pa režejo in spravljajo v „pa-■kclce«, da jih kupujejo tobakarji za svoje pip« ali »tajfe«. Tudi ga stiskajo v klobase za či-karje.
Tobakove sladkosti uživaio tobakarji na tri načine, ali ga kade, ali ga čikajo, aii ga pa nosljajo. Pri kajenju tobak zgoreva v pepel in dim, v pipah se zbirajo na dnu tudi razne snovi z imenom »žlindra«, ter amonijak iti. Med tlenjem postajajo prosti tudi nikotin ia druge dišeče (aromatične) snovi, ki z dimom vred prihajajo v kadilca. Pri čikanju se tobak silno razmoči, v slini se razstopi tudi nikolia in druge snovi, ki potem v ustih vplivajo na človeka. Pri nosljanju že suh tobak tako draži nos, da moramo kihati.
Kaj pa delajo nikotin in njegovi spremljevalci v človeškem telesu?
Nikotin je, kakor smo že omenili, hud sirup. V nekoliko veiji množini povzroči bljuvanje in drisko, zlasti pa zmede živčevje, Punčica v očesu se zoži, zastrupljenec se silno poti, udi sc juu tresejo, često krčijo. Začno ga naoadati slabosti, nazadnje nezavest, morda celo smrt.
Seveda v onih množinah, ki pridejo pri kajenju v telo, nikotin ne škoduje tako hudo, a nekoliko pa vedno, kar vidimo posebno pn tistih, ki fele začno kaditi. Sčasoma se telo privadi nikotina. Živčevje namreč uredi sčasoma svoje delovanje tako, da uspešno pobiia škodljive učinke nikotina. In če potem kajenje naenkrat opustimo, živčevje nečesa kar pogreša, zato nehote s:,irno za tobakom.
(Dalje.)
junakinja iz Štajra.
Potni Prevala * * " (Dalia.)
Albert je bojeval težek boj. Zli duh mu je šepetal, da ga sovraži prcdsloinik, da ga pošilja na pot samo zalo, da pogine v vihariu, mesto da hi katoliško piidigai v luleranskem Šlajru... Silno ga je mučil ta glas, med tem je pa zunaj grozno tulil vihar in je strašno pokal led na zamrznjeni Aniži. Zatekel se ie k molitvi, iskreno je molil k sveti mučenici Neži. Postajalo mu je lažje: kakor hladni balzam se mu je vlival nov pogum v dušo.
Sveča ie plapolala sem in tja. Zdelo se ie, kakor da se v njenem svitu bliža sveta Devica, da bi blagoslovila čistega brata z» srečno pol. Kar se obrne plamen na levo. Nekdo se bliža z lahkim korakom. Albert se skoraj prestrašen ozie... V plavkastem jutranjem polumraku stoji pred njim dekliška postava.
»Ne pridete danes nič v spovcdnico, pre-častiti?« spoštljivo vprašuje pobožen glas.
Menih vstane, Štefana sloji pred njim, * siv plašč zavita. Izpod rute se ji na zlatoko-stanjevih laseh svetijo snežene zvezdice liki biseri.
»Štefana, danes prihajaš ob takem vremenu?« vprašuje duhovnik. »Danes ne gre"1 v izpovednico v cerkev. Pa tu v zakristiji je tudi izpovednica; si-li pripravljena? — Pa se mi zelo mudi.c
Štefana poklekne in se ie izpovedala vsega, kar je od zadnje spovedi zastrlo ogledalo njene čiste duše. Ko ji je Albert dal sveto odvezo ter ji podelil svoj mašniški blagoslov, je ljubko vstala, stopila predenj in je rekla:
»Kako lepa je bila pridiga zadnjo nedeljo!«
»Tako?« odklanja Albert. »Na lepe pridige ne dam nič. Tisoč funtov hvale te ene duše ne reši iz vic. Štajerci si morajo moje besede k srcu vzeti, sicer je škoda ** vsako
besedo.«
»Saj si jemljemo k srcu, gospod. Mnog« so se solzili.«
»Pridiga mora prinesti sad pokore in čednosti. Za solze ne dam nič.<
»Zakaj ne, če so prave... Pa vaše pridige rode ze tudi vse druge sadove ... O kako epo ste povedali, kako naj branimo zadnji labernakel).. . Mislim, da bodo vsi tako sto-nli, če do tega pride, česar nas pa Bog obvaruj! omem li nekaj povedali? Deklica je zardela. »Le govori!«
»Meni ne gre v glavo, zakaj mi katoličani trpimo, da nam jemlje hudobni človek eno cerkev za drugo, če pravi, da se podira kapela sv. Marjete, naj jo popravi in naj jo nam vrne. »Če ni denarja, ga je treba nabirati,.. Jaz sem že začela, jc počasi rekla, povesila svoje čudovito lepe oči in je segla v žep, iz katerega je prinesla srebrnjak. »Tega mi je dal Švadkorar.. Tudi drugi so mi obljubili Vse > kar dobim, prečastiti. prinesem vam za kape-lico sv. Marjete. Je-li prav tako?«	i
Molče je vzel menih srebrnjak iz njen" nežne roku .. , Sama nima več: njeno doto ie odnesel on sam in pa prior Karel. Sedaj zbir.i revno dete za revnega Jezusa, ki so ga Šta- j (erci zapustili, zbira po krajcarjih.
Oko rac ie potemnilo, ganila ga je živa vera in goreča ljubezen te dobre deklice. Ne bo li v nebesih več veselja nad njenim ljuhez-nivim darom, kaker nad njegovimi visoko do-pečimi pridigami o presv Zakramentu, čeprav je vanje izlil vso svojo srčno kri?
Z eno roko je izpustil srebrnjak v habit, drugo pa ji je dal, da jo je ponižno poljubila.
»Prav je, da misliš na našega revnega Odrešenika in mu prinašaš darove, - je rekel z nekako čudno zamolklim glasom. Komu naj za časa svojega prognanstva izroči to sveto dušo tega otroka? — Starega patra Ertelna je zelo čislal rajni oče. njemu jo izroči. Vse dai patru Ertelnu. Tudi v vseh drugih zadevah se obračaj nanj, kajti jaz danes odpotujem v Admont.«
»Že!« se je na tiho začudila in je neverno vprašala: »Za božjo voljo, kako pa? Na pot ftreste? Imate li voz, prečastiti gospod? Pot je dolga več milj in vreme je tako grdo. Snega je zunaj do komolcev. <
Nič ne de, jahal bom, je odvrnil. »Moram na pot, povelje je, ne pomaga nič.'«
iVeli predstojnik?« tiho vprašuje deklica. Iznad Aniže jc sedaj skoz sneženi metež priplavalo solnce kakor veliko, svitlordeče kolo in je sedaj kakor krvav soj stalo nad fitefanino glavo. Nehote misli Albert zopet na »v. Nežo.
»Je-li vam je znana pot?« je vprašala. »Imam zemljevid. Bo že šlo.« »Je-li res taka sila?« »Da, dete moje.«
»Moj oče so večkrat jahali pozimi,« je pomislila in jc z velikimi, jasnimi očmi sočutno zrla na meniha, ki se iz zgolj pokor-Ičine podaja na lako nevarno pot. Precej izbere iz svojih otroških spominov vse, kar bi mu utegnilo prav priH
»Prečastiti, zelo morata paziti na milj-oike ob cesti. Moj rajni oče so večkrat pravili: Če človek izgubi pot v snegu, naj gleda, liako lete krokani. V hudih zimah lete krokarji k selom. Treba je gledati, kako beže »ajci. Če zajec zazre človeka, beži v goščo. Zato je treba slediti krokarjem, ne na zajcem. V Lostvi prenočite, gospodi Tam je dostilm-i, tudi moj oče so večkrat prenočili tam. Tudi v Belem potoku sc lahko okrepčate n prenočite. Za Belim potokom pride Bukovje, potem, potem pride Admont, moj ljubi rojstni kraj«- — smehljaj ji ptisije iz oči — oj, moj ljubi rojstni kraj. Tam se križa mno-,'o potov. Če se človek ne spozna, mora zelo azili. Kadar je poldne, zatrobi rog na |uz-lem samostanskem stolpu tako, da se sliši cč ur daleč: tulu, tulu. — Od koder prihaja mbenje, tam je samostan. Če boste ponoči ir šli tje, pa pazite, kje se rdeči nebol Ka|ti lemnih nočeh gori na s imostanskih zidovih molnata ponev, da najdejo potniki iz tcm: lih gozdov pot do samostana. Marsikdo bi MI že zgreSil pot brez te luči. <
Menih je prikimal in je rekel: »Hvala ti, /azil bom na ta znamenja.« Nikdo, mkdo mu i e pove, kako naj blodi skozi zimske viharje. Samo da se ga iznebe, mora na ool. Mar um
je, h doseže cili ali ne. Sladko, pa vendar žalostno mu je bilo pri srcu pri teh Štefani-nih nasvetih. Spomnil se je na oni srečni čas, zdelo se mu je, da je od tistihmal že minula cela večnost, čeprav ima šele trideset let — ko mu ie kazala mati pot h župniku in botru, ga večkrat vzela v naročje in ga nosila čez nnh in plan. Ze davno je mrtva mati in on sani je mož božji, ki se je odpovedal posvetni ljubezni in nečimernim skrbein. Vendar zazveni spričo nežne skrbnosti te deklice neka struna v njegovi duš-', kakor bi mu materina roka gladila sre
»Kadar pa pridete v Admont, nadaljuje Štefan?., ki ji samega veselja žare oči, pred katerimi bi oblede vijolice. Iskre ji tako veselo, kakor bi bil mož božji že premagal vse nevarnosti in bi bil že na varnem v njenem rojst.iem kraju, ki ga ljubi nad vse in ga ne more poz.ibiti, »ga mi lepo pozdravite. Posebno lepo pozdravite patri Kuzminol Povejte mu, da se Štefani dobro >"odi, bo žc razumel. Ne pozabite obiskati Žalostne Matere božje v cerkvi: Tako prisrčno je lepa. Kolikokrat sem pred n|o molila — »Potem«; vedno zgovornejša postaja, »poglejte tudi našo hišo ob vodi, orav blizu samostana je. Dva klicarja sta na njei naslikana: eden ima grb s cerkvijo, drugi nosi grb z enorožccm. — Prav lepo, prav lepo pozdravljam našo hišo... Zadaj je travnik in je tudi lep — pa sedaj je zima — majnika se tam križem pode jeleni, tako veselo. - S srebrno čistim glasom je začela drobiti pesmico.
»ŠtefanaI« je kregala sama sebe in ie napela čelo. »Pela boš, Jezus je pa tako blizul«
Zunaj je strahovito razsajala zima, ki z morilno močjo preži na slabotnega človeka. Toda iz Štefaninih otroških besedi patru vzcvila majnik.
Skozi cerkvena vrata priplavajo oblački kadila v temno zakristijo. Zvonček poje v cerkvi. Štefana prisluškuje ... Jagnje božje ie že pri sveti maši. Izveličar jo že čaka. Zadnji čas je, da gre in se pripravi na sveto obhajilo. Še nekaj ima na srcu.
»Še eno prošnjo imam, prečastiti gospod, Ko boste šli mimo pokopališča sv. Aman-da ... tam počivajo moj preljubi rajni oče .. . stopite noter in poglejte, če š<: raste na grobu bršljan in zimzelen, ki sem ga zasadila — pa še to bi vas prosila: poškropile očetov grob z blagoslovljeno vodo. Popreje sem to storila sleherni dan, sedaj pa že dolgo, dolgo ne.«
Pater Albert se je nekoliko sklonil k deklici, ki sicer ni bila majhna, pa yetidar mnogo manjša, kakor suhi, visokorastli mož, ter ji je rekel-
»Če bom le mogel, pojdem tje, dete moje. Pa zakaj se toliko brigaš za bršljan in za zimzelen. Vse to nič ne pomaga ubogim dušam v vicah. Pomaga samo molitev.«
Nagnila je glavo in je tiho rekla. »Res je, prečastiti,« zavila sc je v ruto. da se je videlo samo še sneženo belo čelo da so komaj zrle izpod nje njene temnomodre oči, potem je ljubeznivo pozdravila meniha: »Bog z vami!« Nato je nalahno odšla iz zaknstiie.
Na samostanskem dvorišču je rezgetal konj belec in je peketal s kopiti. Samostanski brat ga je držal za uzdo, Zraven je stal osel, ki'naj ga jezdi hlapec -spremljevalec, m je žalostno povešal ušesi.
Albert je v potnem plašču, z naprei potegnjeno kapuco, stal pred vikarijeni Karlom, da prejme predstojnikov blagoslov, lako veh samostansko pravilo.
»Pa tudi to prosim - •< r.: mogel zamol-čati besede, »da skrbite zi blagor duš v Štajru, gospod. Prosim vas z.-to. ker posvetni duhovniki v Štajru bodo odslei brez tretjega duhovnika, ki ga potrebujejo.«
»Ne reči: .gospod, to je razvadal« ie rekel Karel, ki se je vzdignil z .naslonjala., »Za-kaj ne rečeš: .prečastiti očemar misliš, da sc ti zlomi jezik? — Da mi je man dušni blagor mesta Štajra, to menda ves Predrzno jc, da skrbiš za tretjega duhovniki!. lrcl|i duhovnik, če že hočeš vede'i, bom odslej za-naprej jaz. Jaz sam bom odsihinal pridigal v Štairu. Videli bomo. 1-ij • eč premore: m-le besede Gospoda Krisla, ali zmeriame in oso- i
vanie Albertovo. »Sedaj pokleknil, je nato zapovedal z osornim glasom, »čas je žel« Zunaj je zapel zvon. S trdim glasom jc vikarij izpi egovoril potni blagoslov nad bledim bra-lom Cez eno uro sta Albert in služabnik jezdila po zasneženi poljani. Sneg jima je jemal oči. V Bukovšici je ležal sneg, da je segal do pasu. Med Lozen.štajnom in Tern-bergom je ležalo mnogo zmrznjenih človeških trupel.
onegovi in viharji so že štiri tedne gospodovali v deželi. Opatov namestnik je sam |>ri sebi rekel: Ne bo ga pred pustom, pre-grdo je. Vesel sem, da mi vsaj nekaj časa ni treba^ gledati prenapetneža.
Gorjanci so pripovedovali, da je nevarna pot iz Belega potoka do Lozenštajna. Plazovi in skale so se noč in dan valile s hribov doli. Aniža je pri Gaštajgarjevih grabljah zamrznila. Nevarno je bilo v sušcu hoditi čez led. Ne bo ga pred četrto postno nedeljo, je zadovoljno rekel vikarijev namestnik Karel.
Ob nedeljah se je v koleslju vozil prid;. gat v Štajer. Skrbno je pazil, da bi se ne dotaknil v pridigi niti osebe sodnikove, niti njegove vere.
Skrbno in lepo si jc preje spisal glavne točke, da bi ne prišel s tira. Pridigal je iz. knjige Rutine in iz Salomonovih pregovorov. Vse pa je prepletal z zgledi, ki si jih jc nabral v svoji bogati dušebrižniški izkušnji. Bolj natančno kakor navdušeno je pravil svojim poslušalcem, kako je izprtobrnil nekega tatu, kako je zopet spravil dva sovražna brala, grofa, kako jc zopet pripeljal na pravo pot deklico, ki je zašla na slaba pota. T?ogu čast in hvala! Nekoč je s svojimi pobožnimi poslušalci napravil duhovno romanje v njegovo rojstno mesto. Kaj mično je pripovedoval, kako lepe cerkve, kako krasni samostani in gradovi so v porenski deželi. .. Žalibog, te pridige niso vzpodbujevale poslušalcev. Od nedelje do nedelje je bila cerkev bolj prazna. Celo Jnsingti se ni več zdelo truda vredno, da bi še nadalje prisluškoval.
Med tem pa je bila šolska cerkev nabito polna ljudi. Tam je pridigal protestant Vid Felis. Nedeljo za nedeljo je pravil razne pa-peške bajke, ki jih je belil z bridko ironijo. Iz vseh vasi daleč naokoli so romale cele trume ljudi, poslušat tega služabnika čiste besede«
Samo iz Wizerfelda ni bilo nikogar. Že je šel glas. da je tam papeški otok. Tam javna vise svetniške podobe, sc v mnogih hišah molijo litanije in rožni venec, se ljudje še pri« stijo, kakor pred sto leti. ..
In res je bilo tako: pobožno dete je bilo vzrok tega preobrata. Pa kaj to pomaga: Kaj je en otoček nasproti velikemu, širokemu, mo« gočnemu morju!
(Dalje.)
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
•tik za frančiškansko cerlivijo)
sprt)- ma hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'V/o brez kakega odbitka.
Meuruii itn ti umito
'ilej inseri'1?
Stran 498
Dortioljub 1918
Stcv. 48
Bel kruh.
Piše Stanko llor.
\ jarkih ob Soči. Jutro vstaja na vzhodu, Skozi gosto meglo nam naznanja svojo prebujenje. Ponoeno delo je končano; z mest, kjer et> delali, odhajajo ljudje v podzemska skrivališču i ti zavetišča; dobra volja jim sije z obraza ali zato ker v prihodnjem hipu ležejo in zaspi.ii.. ali zato ker so z nočjo izkopali toliko novega jarka, da hi so mogel človek v sili stisii'ti in skriti v lijem, ne vem. Sum ostanem, pregledujem nočno delo, mislim, kdaj ho i »i r, 'k izkopan, kako hi ga hojj izrabili, kako prikrojili, da mu ne bi škodile granate; potem mi pade pogled na gosto plast megle, ki se dviga iz Soče, na razvaline Zagore mi pade. mislim na to razdejanje, pustošenje naše zemlje, na dolg dan mislim, ki ga oznanja jutro, in na dolgo noč, ki mu sledi če jo doeakaS in z vsakim dnem več razvalin, več razdejanj«, vei pustošonja in z vsako nočjo ve rHzrvain' zemlje... In dan je dnevu enak. nor noči. dan na dan. noč na noč razdejanje, pustošenje, dan na dan živimo isto, gledamo i.-t > - in nikjer žarku, ki hi sognl do konca, ki bi ga bili veseli, ki hi nas navdal z upanjem ... Tako >e razmislim, da ne opazim, kitko preganja jutro meglo. Ko se zavem, stra-Iioina opazim, da j.' skrajni čas, dn odhitim v podzemsko skrivališče, sicer ine opazijo in ne dočakam ii"či sKi ■komu hitim v strelski jarek«
Ali se i udiin. ko vidim, da ni ni eden legel, d,t -o v s i pokonci. Vso nor so delali, trdo in naporno delali drugače so komaj 'likali jutru, takoj legli in zaspali — kaj imajo danes? In kaj jim žari toliko upanja z neprespanih obrazov in težkega pričakovanja? In Kukaj me tako pogledujejo kn da jim ni po \olji, (in sem ravno sedaj prišel?
>Ktij pa imate? vprašam, pa mi noče nihče odgovorili.
»Tak kuj vendar imate?« govori radovednost, pa je nočejo zadovoljiti, le pogledi govore. kaj jih vendar motim, in tuintnm sine preko obraza zagoneten liusmehljaj.
»Kaj čakaš?« vprašam nnjodkritosrfnej-fcegu in mu položim roko na farno.
Skoro preplašeno me pogleda; ko vidi. kako napeto um zrem v oči. povesi pogled in izhlekne \ svoji odkritosrčnosti: > Kolega kruhu!«
»Človek božji! Zrnaknem roko z njegove ."ume, odstopim korak in ga dvomljivo gle-dam. »Ali se mu mesu, ali se jim meša, če čakajo vsi 1 elega krnim?« mislim. »Odkod'pu. le odkod? \li mislijo, da naredi Jin^ čudež, ker so lačni, in iim pošlje z neba belega kruha?«
Posrled iiln naokoli. I)a, vsi čakajo belega kruha. Na pogledih. ki jih mečejo na tega odkritosrčne!.'!!. ker jih je izdal, vidim, da vsi čakajo lielegu kruha.
»I.jedjo božji, kaj vurn je?...«
V tistem liiiiu obrnejo vsi glave proti sovražniku, nihče se ne brigu več za mojo osuplost in skrb. da se jim ie začelo mešati.
»Ta jo moj!« čujem naporen glas, so ozrem proti tistemu mestu, vidim, da sta so dva snriicla. da se rujetu. da eden nadvlada drugega in ga sune po jarku — v tistem hipu se prikažejo nad iurkom konture sivo oble-fenemi vojaka, tisti, ki je obvladal svoje mesto. stegne naglo roko po njem in ga potegne vsega tresočega in boječega se v jarek.
laški pribožnik!
Ko da mu je brat. ga drži v objemu, opazim. da mu preti pije plašč in žepe in krnšnik. Čez trenutke rh nemilo sune od sebe in za-mrmrn npvoljno: »Ti bi lahko ostal, kjer si bil... Sploh če ne misliš ničesar prinesti... Ti, ta je lahko tvoj!« se obrne do tistega ki ga je nadvlada! in sunil po jarku.
Pribožnik ves treneče, pogleduje enega in drugega, ne razume ničesar, strnhoma čaka: kaj se zffodi z njim.
Posveti se mi v [davi.
»Belega kruha čakaš?« vprašam odkritosrčnega in se veselo nasmojom.
>Da, belega kruha!« odgovori naglo, moj smeh ga jo pomiril in znipno nadaljnjo: »Ne veste, kako lep. dober bol kruh imujo oni tam..
>ln vsak ima hlebec...« pove drugi.
vTtazun tega, ki jo pred mojimi očmi prP božal! pristavim.
'Iim, takih no čakamo!«
So no izgovori dobro, že zopet obrnejo glave.
Sem. sem!« se ne more eden premagati
in i......... gluvo in roke z jarka. Trenutno so
mu pridruži drugi - in -tiri roke prestrežejo pribežnika, ki jih s široko odprtimi očmi, polnimi strahu in napetega pričakovanja gloda.
K, ta ie dobrodošel, v krnšniku jo prinesel s seboj krtih. Potropljata ga po rami. ga pohvalita, zadovoljna sta •/ njim. Skoda, da ne razume njihovo pohvale! Da jo razume, lio bi tako preplašeno zrl nookoli in se bal.
»Poglejte, kak bel kruli imajo oni!« jiravi eden in mi pokaže hlebec.
Kak dober kruh jedo!« pravi drugi, od-ščipno košček in ga zmaši v usta. —
In ko prežene jesensko solnee meglo in se smeje beli dan razvalinam Zagore, privede četovodja pet pribočnikov v mojo podzemsko luknjo. I.judjo so že polegli, pribožnik! prihajajo le v jutranji moteli.
>Gospod poročnik, pet Lahov ...«
>In hlebcev belega kruha?« vprašam.
Samo tri!« In so zvonko nasmeje. »E. slab dan. danes! Malo jih je prihcžalo danes samo pet! In še od teh slu dva pozabila prinesti kruh s seboj! Kar nazaj bi ju poslal človek!«
1'hcžniki naju plaho pogledujejo, no razumejo naju. ne razumejo ničesar in mislijo menda, da sklepava o njih usodi.
št 1038 Pr.
Raznis.
4664
Popolnih je 12 službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznici na Studencu. S lo službo je spojena pravica do prostega stanovan j (btez družine), hrane, službene obleke, in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Po dveletnem zadovoljivem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu se bo kompetentnemu oblastvu predlagalo, da se pro-vi orni strežniki stalno namestijo s primerno višio plačo in s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Za časa provizornega službovanja v pivih J v eli letih vc!}a za obojestransko odpoved štirinajstdnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne sme'o biti stari manj kot 25 in r.e več kol 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadne šolsko spričevali ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanlu, ie vlagati oseb-n o nri vodstvu Heželn-'h c,tjrod<>'nih zavodov v Ljubljani do 31. decemb-a 1918. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila.
Komisija za začasno vods'vo in likvidacijo deželne unrave.
V Ljubljani, dne 22. novembra 1918.
šSiEta¥?. va Ene s si^;<0
novnn*e v hiši, Rcpič Avgust, Ljubljana, Ko-lezUska jI cn.
hišne oprave
Proda se za več sob
in kompletna postelja z žimnatim modrecem pri M. Cornln, mizarstvo. Bled.	4082
Odvetnik
4047
dr. Juro Adlešič
vljudno naznanja, da se ie vrnil iz vojaške službe in osebno prevzel vodstvo svoje pisarne
v-Ljubljani, Sodna ulica 6.'II.
Delan ni zastopniki
ki so pečajo z razpečevanjem gospodarskih strojev, ceritrifue. krmil, gnojil, ki imajo obsežno 7nnnost, so sprejmo pri tvrdki HUGON P0'.AK, kemična tovarna, kial. Vinogradi, Juiigmannovu tr. «3,	3U0tf (2)
Hlrpcc in služkinTa ,d KK^ffis;
mora biti vajen konj in govedi. Služkinja bi opravljala šo poleg drugih dimačih del tudi molžo. Služba 1)1 se lahko takoj ali pa tudi po božiču nastopila. Ponudbo mu se pošljejo pismeno na upravnlštvo „Slovenca<: pod št. 4014.
Odgovor.
Vodstvo Kranjske deželne podružnice n u, deželne življenske zavarovalnice v l.uibljuni, Marije Tereziic cesta štev. 12, odgovatja tem potom na mnogobrojnn vi rašanja p. n. članov-zavarovancev, da ostane vse poslovanje rc-izpiemenjcno. Podružnico je ustanovil deželni zbor kranjski mesto lastnega deželnega zavoda, kar Je deželni odbor razglasit z okrofnico 7, dno 17. svečana PJ13, Št. 1058/13. Torej stou po. družnica izključno 1 a naši narodni podlagi.
P. n. zavarovnlce pozivi nmo v n,tb lastno korist, da ledno plačujejo svojo zavaiovalnmo, nasprotno pa brezi ogojno jamči naš lavni zavod, kt stoji r<a podlagi vzajemnosti, za točna iz. piačila vseh dospelih in zapadlih zavarovan h vsot; kajti premoženje zavoda, ki je last č-la-nov, znaša 73,00(1.000, ki se vedno množi z novo prietopivšimi člani.
7. odličnim spoštovanjem
Janez Sajovic s. r., vodja p< družnice.
Klltl UP izmetl vručajočih se ruskih u etnikov, rviiu Vu kje se nahaja Andrej Buczynski, ki .se je zadnjič oglasil dne 20. dccembra 1917 iz (Ionskega okraja, po-taja Veliko Kniaževo pri L. Nik. liezulilav. Obvestil piosi in stroške povrne Ihar.ia Buczynskl, Duna> Xill. 9 Titlg. 13.
Na prodaj sta dva mlada 3 «/2 meseca stara
wr prašička
v graščini Fužine, p. Dev. Mar. v Polju.
„Jugo" milo za pran e
cboliftana vrsta, bela, v kosih 00 četrt kilo-erama, I zaboj 25 ktf |t. i. 100 komadov) 110 K IranUo žabo! iz Zagreba. S pošto 4 kg oeto 28 k/on iranko. Pošilia do povzetju zavud m eksport
M. Jilnker, Zagreb St. 1, Petrlnjska 3.
Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
m '
3 S
Je posebno prikladen za rezanje vseh vrst mesa, sočivja, boba itd. — Cena komadu
K 60-. uniUER5HL-mlin za mak
Je izborno poraben za mletev maka, dišav, orehov, sladkorja, kavo itd. — Cena komada K 24'—. Mlin ia drobljenje kosti ... K 320-— Stiskalnica za krompir In sadje K 20—. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu glavno zastopstvo
max BBhnel,
DnnaJ IV., Margarelenstrafle 27, odd. 57.
Prospekti zastonj.
Ocmoljub 1918
Odda sv \tr\yn\ Švicarske pa=me, ve. 8 teti »'ari	lik, bel. mulast. Ple-
niemak, v zameno za krompif po dogovoru.
Martia Vlžner, Jesenice, Gorenjsko
1 SMRT 1 podgane, miši
" "»poincmo ?atro s sredstvom »Hatienlod«. flho Ml uspeha se dennr vrne. SI. line aahval Cena KI- 3 »kali,, H v Menice, nji, bolhe, Mtukl se un fl o / .rieqo vred radikalno s »T n-iT.-i.-srfdstvnm. Ceno K a--. 8 kariune 7 K Prašek proll mrfesu dodan K Kenienu, hasrlinu. I. Ogrsko, Postni predal (2-C, 344.
Živinorejska zveza v bmarci,
pošta Radomlje,
rrotfa 3 varone finega portlaui-ciia
tu izdelavo strežne opeke in za napravo jasli m tlaka v blevih. — Istotmn so dobi
150.000 zidne opeke
zn spomladansko zidanje. — Proda so
večja množina dobrih vreč
ta cement in žito, kakor tudi razno drugo blago za kmetova'ce.	41174
Mlini za dišave
primerni za vse namene, prodajo tvrd-ka ADOLF OPPENHEIM, Mor. Ost-tova Brtickeng 13. Zahtevajte prospekte in publižja pojasnila.
500 kron
Vim plaCam.uho wa<o kuna oCesi, bradavic«, ot.šCanci u-ntne o v treh dneh brt'j boUCiu z mo irn •jmčevH cem korenin
...tiabnlsam — I . nfpN / ,ntnxtv«nini pismom 3 K. 3 ImtCM 7 K. 6 lonfhnv M K. Nn stol up juhtainih in prl^nalmh pucm. 2ob« bol odstrani „Ftdes pr nnnrrtovralnv i&«m revii oKtm m ?obobn u, k» odno-»»do vsa rrnna sredslia, In pri vo lih zoueh. Ako brc uspeha. dennr nmo i ena 3 K d ime 1 K a luo II K. aemeny, Kosfce (nn^sa) i. Fosiiach \č C 244, Opisno,
Polhoue kože, krtouc kože, Virčkoue kože
Wnpi po nanrfSjib cenah trgovina « kožami in krznom
D. Kfill«er LEIPZIG. Rrfihl 47.
Pollll.tvt .. pro.Ho po potil v .	po I kg
odpadli r»««|, te odpotli* UUo	orelemu. '
MLATILNU
V zalogi so zopet vsakovrstne fine ta pogon z roko in silo, stisknlnce, dtciiiimne lehtnice, kotli za žganje, reporeznee, stron z« rezanje zelja, ki nje nnoni m mi i-opravni za vsa-za slamoreznice, I Ubili III lili ko mletev i. t. d.
ročni m mi
Franc Hitti,
zaloga pol|edelskih stro|ev, 1532 Ljubljana, Martinova cesta štev. 2.
tdlnl aioveniikl zavod brez lujega kapitala e:
VZAJEMNA ZHVHROUHLNICH
prati pož&rnfm Skatfam in poškodb: cerkuetiih zoonoo
Unblfana, ESunajska cesta H, Lfialsljana.
/uvarovan<u »prejema proti požarnim škodama l raznnvrame lzdolnne siuvbo. kakor mili atavbe med <'aa.. ni aurmlbe. 8 v.a piemlino bl»i!0 meb.lij«. pol,i^> orodie, at.oje, živino. zvoiiovo in enako, s. vae potj.-ko pri-.lelko, iita in krmo, . /.voiove pron prul, niu.T aprejema tudi zavnrovan a na fuvienje, oziroma <loii»etie in drugo kombinacije in | run nezKodiim. vaakovrsina pudiena o rti kakor tudi i osame/no OBebu za deželno
ni2ira<alriisko aiaruvaln co, id ka-cro Ima ludi dežela Kranjiku podružnico. Vamoatul iaklad In ednine, ki soinaanlu ]. mti K «06 S28-0I, a ioskoin«korcem 1. 1917 na 1,081.836-64.
'ledni. ^imvcMU z nimnnie za ta edini a-ovenaki zavrni tembolj bo rastol zaklad. Ponudbe In po'a~nl!a fla « ravnatel'»tvo, glavno poverJenl*tvo v Celju In na Proaeku, kakor tudi po »aeli (arah nastavljeni pov rjenlbl.	Cene primemo, biria cennev in takoianjo izplačilo
re?ano in moSane kupuje v vsaki množini po naiviAji cem Mnliia Podkraisek brivec. Lioiil ana, Sv, Petra ce»ia 32.
!! Apitira te za „Domdl uba"!!
Vsako sredi in soboto m Franc Mač
v Ljubljani, šelenburgova ul'ca št. S
v prvem nadsttopja jamo sledeče blago:
Volneno solino
za moSke in žensko obleke.
Bombažna blacevia UST ^
Sulico
Odeje ali koci.
temnomodro In črno, 13o cm široko, iz meSane tkanine, zndo-siuje za žensko površno jopo 180 cm, in stane sumi) SS kton.
izgolovljene obleke za dečke od 6 do 10 let.
Pošiljam tudi po poŠti.	45150
Cena od 63 do 72 kron. Zabtevaite cenik.
USTANOVLJENO LETA 1893.
1
A mSši - podgane ^^ stenice-ščurki
briclovanie in razpnftiliatev preizkui. radikalno Diinkuinteg* onifevaio. »redstva. ta kalero dnhs-l»io vsak dan mhvelna pisma Za podi'ane in mi»i K i.—j u »forli« K 5—i tinktura ta »lenice K 2'—j posebna močna tinktura za stenice K i'—; uničevalec moljev K 2'—, pralek proti mrčesom 2 in 4 K; tinktura proti nJem prt ljudeh 3 K; tulilo za uli pri živini 2 K; pratek za uSi » obleki 1» perilo K 2'—i tšr.ktora za bolhe pri pseh K 1 50; tinktura proti mrčesa na »adju in zeleajadi (uničevalec rastlin) K 3 — — PoSilja po povzetju Zavod M pokonicvanje mrčesa
M. Junker. Zagreb i, Petriniska ulica 3.
les* Priporočamo
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM,
dovoljuje članom POSOJILA proti poroštvu, zastavi življeojskib polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. — Vračajo se posojila v 7<z, 15, 224 ali 30 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posoda, naj se obrne na pisarno
_.. v LJUBLJANI, KONGRESNI TRG št. 19, s:-
ki daje vsa pouebna pojasnila.
ztmufjr hranilne uloae in ^
DruSIveno riem.ženie znaša koncem leta 1917. K 489 431 79. - Deležnikov |e bilo kouctfin leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki rcpiczentu(ejo jamstvene ftlavnicc za
K 5,793.450 —,
dolinsko kavino primes v korist oBmejnim Slovencem!
10 vinariev
za dopisnico Vos stane moi cenik, ki so V am poSl.c na zaMe-vc .ias!oni C. in kr. d orni m-ločnik Jan Kf n-rad, razpok -jiimca i>ri.x st. W |Cc k. — j. Friicv iz ckn K 7 -. .. Vr mostni brivski i parati ponikl-. K 7 ^0. dV' -rezna rezerv. rcz=a t«ic. »2 K. la-e- in orad« sirižntki i\ PoSilm se P' "ovzctiu a
•f
predplačilu. Zame- i dovo ona ali f-r,enf»r na ni.
i
Krema za tritle "iM;:
va brez vode. 1 porcclananti ••••ni. lonček 7 K 5U vin. imim
Milo za oritje ^^'ui;
<5 K. I kg 34 K. - Pošilja se proti naprcipošiljalvi denarja M. Jiinker, rksportna trgovina, ZaiJrch t. Po.trmska 3 111., Ilrv.
Hrtsino TOAubTNO M
lino (1i.'CCp komad HO cif • kosi K I«'-, r kos. K 54-'-IV kos. K Ur
Pristno PKA.HO fiilLOI
za kq kron
I
Pofcilia proti predplačilu I
.V. Jiinker, izvozna tvroka /-aflreb 1, Petriniska i. -Hrvatsko.
Muvrsiiifl iPiBbta mm,
suhe gobe, praznr vreče in druge pridelke kupuje trgovina « semeni
--II PETER LASSNIKA NASL. ---
SEVER & KOM P.. Liubliana. Marijin trtf.
nr popolna t>;;o ptutno
nioreip dobiti z vpornho na&ega (zbornega lugo PRflŠEi* Zfl PLATNO. Velik prihranek fn malo truda pri pranlu. 1 znvo 150 gramov k t —, 250 gramov K t-50, 150 t ramov K 2-50.
»aiiurj se mnre naroČiti 10 zavojev!
Pri naroČilu 5 kg popusv! B.izpoSHia se po pov-zetln. Prodaialci o be popust.
Zavod z. I.vo, M. Bm, Š^lkC^f.
VAJENCA
ta vrtnarsko obrt sprejme takoj IVAN ŠIMENC, rrlnar. Gradili« It. 12 ▼ Ljubljani	4309
iwun ur, zlatnine in br.ijaiitov je
zaupljiva stvar
zato se pri nakupu obrnite na tvrdko F. ČUDEN SIK
nam o nespreti nI. pošle vi .jubliani.
Uprava pokopališča t>v. Ktlža v Ljubljani
»prejme vof
4420
hlapcev
oziroma delavcev proti dobri dnevni plači. Isto-tam «e spre tne tudi mladenič za cerkv. opravila.
Na
di belo.
it
Na
drobno.
ustanovljena leta
Franc Crobath
družba z o. z.
Kranj
opo'aija vse cenjene trgovce, da se v olajšavo nakupa vsakovrstno manufokturno bl«qo po odredbi Narodne vlade brez izjeme lahko prodaja
brez nakaznic.
Priporočamo se vsem cenjenim odjemalcem za ohranitev nadnljne naklonjenosti z zatrdilom popolnega zadovoljstvo.	1492
Krmila manjka!
Zato se uporabiiajo nadomestna sredstvo za krmi In. Da to krmo živina. perutnino dobro prebav- in poriolnoma izkoristi, na.i se pri uiešo Ural na leden kjmi. ena pest polna &»„„( f" to ic ili pl Trpls6czy-a rediln pin:el-„!rlf SI 11 Paket volja 3 K, !> i aketov 1B K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece zn enega vola, kravo ali piašiin, da se zrod..
Glavna zaloga:
lcfr»r*»a TrnV6ezy
zraveD rotovža v Ljubljani.
Mnstin jo bil odlikovan z naiviSiinn kolajnami na razstavah: ua Lunaiu. v lJarizu, Loudouu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev livnli in rnbl „Mnstin".
Srbecico, lišaje
odstrani prav naplo dr, Klesch-a Izvir, zakonito zoinm^eno ..Skabolonu« Ina. žilo" Popolnoma brez duba, ne maže. Poskusni lon«'ek ls 4 — veliki k i; _ porcua za rodbino l> 16"— balonu za Ljubliano In okolico: Lokamo pri ?ia:em eicnu, Ljubijoita iVJoitjin tifl, ir>;!(j
Paziro na vj rutvnro ernrnIK' ..SVaboloirn"',
kupuje po najviHiib cenub PETER IG 71NA & C0, LJUBLJANA, BREG 2u.	4172

Ifc-ui-»J	naramcnanml^^-■obumm«
' _J V.*- O tat5 EttMiJ. - ■-.V& MIT. ITSTT/M .V«® V «1	H
Sil
»S

L=a
LJUDSKA POSOJILNICA
reij-sirovaua zadruga 7 neoiuecno zavezo
v Ljubljani, v lastnem tomtt Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. uro in jih obrestuje j>o
4'
0|
4
brez odbitka rentnopa davka, knterepa plačuje znvod ftim 7.a svoje vložnike, tako da dojie le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vi-
nnriev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vlope tudi po poŠti in daje za njih vplačilo na ruzpolapo poštne položnico. Sprejemu tudi vlope na tekoč, račun ter duje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zasiavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vlofle v ,.i.j»df>ki posojilnici" ro popolnoma vaino naložene, kei posojilnica daje denar na varna posdstva na do/ei >n v mtsirh.
Rezervni zakladi znašaio nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leia 1917 nnd 34 milijonov kron.
ahmiitflffffirtg- —hbhbbbyg ^
S
Itieqa iziiera ur,
svetovnoznana t»azpošiljalniGa

srebrnine
H- SUTT^IER
samo v Ljubljani št.
Itdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Joaip Uoanucar v Ljubljani.
Tiskala Katoliška tisuarua.