NOVIM DELOVNIM ZMAGAM NASPROTI Leto je naokoli. Kaj je prineslo občanom mozirske občine? Odhajajoče leto je bilo v gospodarstvu izrazito stabilizacijsko. Najbrž se še nikoli v zadnjih desetih letih nismo spopadli s tolikimi težavami. Pa vendar smo šli naprej na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Smelo lahko trdimo, da nismo bogatejši samo za nekaj starih milijard, ki smo jih investirali v ceste, stanovanja, šole, otroške vrtce in proizvodne prostore ter strojno opremo, pač pa smo vložili v odhajajočem letu veliko ustvarjalnega napora v to, da bi postali bogatejši v naših medsebojnih odnosih in v to, da bomo še naprej skupno z delovnimi ljudmi Slovenije in Jugoslavije še z večjo gotovostjo in varnostjo ustvarjali pogoje za srečnejši jutri delovnega človeka. Uresničevali smo torej cilje in spoznanja, ki smo si jih v preteklem obdobju zadali. Lahko rečemo, da smo kot občani mozirske občine bili uspešni na vseh področjih družbenega življenja. Povsod nismo beležili enakih uspehov, vendar smo bili aktivni in dejavni na skoraj vseh področjih. Delegatski sistem nam je omogočal, da smo se ustvarjal-neje vključevali v reševanje najpomembnejših vprašanj družbenega razvoja krajevne skupnosti, organizacij združenega dela in občine. Uspešno smo reševali referendumski program izgradnje šole in vzgojnovarstvenih objektov. Občani mozirske občine pa razmišljamo, da v letu 1977 napravimo še en podoben korak na področju vzgoje in izobraževanja, korak kot smo ga naredili pred dobrimi štirimi leti, ko smo sprejeli referendumski program. Ko se leto izteka smo občani mozirske občine ponosni na to, da smo naredili korake naprej tudi na področju ljudske obrambe. Da je to res, pričajo tudi visoka slovenska priznanja, ki sta jih prejela organizacija ZRVS in štab teritorialne enote. V kmetijstvu smo šli uspešno po poti, ki smo si jo podali. Dobili smo nove preusmerjene kmetije, kmečki turizem itd. Industrija in ostalo gospodarstvo je sprejelo v letu 1976 odločitve in ukrepe, ki obetajo, da bomo v letu 1977 začeli pogumneje uresničevati naš petletni plan razvoja. Tudi leto 1977 bo torej v znamenju velikih naporov za uspešnejši družbeni razvoj, za srečo delovnih ljudi in občanov in za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov v vseh sredinah naše občine. V osebnem življenju vam želimo dosti sreče, v delovnih okoljih pa veliko delovnih zmag v letu 1977. Predsednik OK SZDL Mozirje dipl. oec. IVAN KRAMER Golte le čakajo na smučarje Veliko je bilo prahu in še več je bilo izrečenih besed o usodi rekrea-cijskoturisttčnega centra na Golteh. Pogovori o pokrivanju izgube so tekli med celjsko in mozirsko občino, med Izletnikom in Turistom iz Mozirja o združevanju gostinstva in turizma v Gornji Savinjski dolini in s tem o dokončni rešitvi problema. Nobena od sodelujočih strani pa v večmesečnih natezanjih ni storila odločnega in pravega koraka. To so storili Izletnikovi šoierji, ki so se naveličali pokrivati izgubo in so s tem pospešili proces dogovarjanja. Sporazum je dosežen, sneženje prvi dan po tem in nekaj dni pozneje pa ponuja misel, da je nanj čakala tudi zima. Zataknilo se je najprej pri postopku združevanja RTC Golte in GTP Turist. Postopek so pripeljali do konca in na Golteh že sprejeli sklep o združitvi, tega pa ni sprejel kolektiv Turista. Razlog je bil na dlani — izguba na Golteh. Če je bil namreč namen združitve, da bi Turist vsaj pomagal pokrivati izgubo, je bil to strel v prazno. Na takšen način bi samo zmanjšali izgubo na Golteh za borni znesek Turistovega ostanka dohodka. Pri Turistu niso bili zadovoljni s programom združitve, ki po njihovem mnenju mi nakazoval v dovolj veliki meri možnosti za boljše poslovanje v naslednjih letih. Zato so postavili pogoj, da se natančno opredeli planska izguba za naslednja leta, ali pa da se Turist združi z Izletnikom kot samostojni tozd in so se na koncu tudii odločili za drugo možnost. Drugi kamen spotike je bilo kritje izgube za zadnjo zimsko sezono, ki je v novembru znašala okrog 26.000 dinarjev, od tega jih je skoraj 20.000 odpadlo na amortizacijo. Po posebnem predlogu naj bi sredstva zagotovili Izletnik ter celjska in mozirska občina iz skladov skupnih.rezerv. Celjski sklad je svoj del sredstev pogojeval z mozirskim prispevkom, občina Mozirje pa svoj del z dokončno rešitvijo procesa združevanja med Izletnikom, turističnim centrom in Turistom in še to le v obliki kredita pod ugodnimi pogoji, ker pravila sklada ne dopuščajo možnosti nepovratnih sredstev. Ta problem se je v javnosti zaostril v tej obliki, da usodo RTC Golte kroji občina Mozirje, dejstvo pa je, da njenih 60 starih milijonov ne bi rešilo Golt in še manj zagotovilo njihovo nadaljnjo izgradnjo. Ti problemi so sedaj odpravljeni in predstavljajo prvi korak k dolgoročni in perspektivni zagotovitvi raz- Namesto čestitk ob novem letu je Skupščina občine Mozirje namenila milijon starih dinarjev za gradnjo vrtca v Nazarjah. voj a turističnega centra nad Mozirjem. Te naloge se bo treba lotiti takoj, možnosti za to vsekakor obstajajo. Enotno mnenje na skupnem sestanku je bilo, da je za poslovno izgubo na Golteh, poleg resnično slabih zim, v največji meri kriva slaba kadrovska zasedba in tudi tega problema so se pri Izletniku že pred časom korenito lotili. Zamisliti bi se morali tudi avtobusni prevozniki, ki so stimulirani za izlete širom po domovini in na tuje, pri tem pa pozabljajo takorekoč sami nase in na svoje objekte. Stanje pa bi se nedvomno izboljšalo z ustrezno sistemsko rešitvijo, saj vse slovenske žičničarje pesti kup skoraj nerešljivih problemov. In navsezadnje — Golte niso stvar Izletnika samega ali ene in druge občine. Z rešitvijo lastnih problemov in s sodelovanjem na celjskem področju, najbolje z združevanjem njegovega turizma in gostinstva, ki bi zagotovilo učinkovitejšo in močno ponudbo, se takšne težave v bodoče ne bi pojavljale. Če v tem ne bodo uspeli, bodo Golte z Gornjo Savinjsko dolino vred še vnaprej ostale le rezervat perspektivnega turizma. Odpadle bodo tudi prenapete vesti o zapiranju. Zaradi vloženih sredstev in širšega pomena, ki ga center nedvomno ima, bi bilo zapiranje — podjetniško in trenutno sicer najbolj ugodno — najblažje rečeno kratkovidno. JANEZ PLESNIK Glin na novi poti O pomenu podpisa samoupravnega sporazuma je spregovoril Edi Herman V Nazarjih so v začetku decembra predstavniki organizacij združenega dela Lesna industrija in Gozdno gospodarstvo iz Nazarij in Smreke iz Gornjega grada podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela STIK Mozirje. Ta podpis je tudi rezultat dveh pomembnih odločitev, ki so jih delavci treh OZD na podlagi svoje samoupravno naravnane zavesti sprejeli v letošnjem letu. Junija so se namreč odločili, da namesto štirih ustanovijo enajst temeljnih organizacij združenega dela in namesto ene tni organizacije združenega dela. S temi organizacijskimi in predvsem vsebinskimi spremembami na področju samoupravljanja so odločanje prenesli znatno bliže delavcem v združenem delu. Drugič so v novembru izglasovali združitev treh OZD v sestavljeno organizacijo. Podpis sporazuma je bil samo potrditev pravilno zastavljene poti. Tudi zato, ker je od ustanovitve novih TOZD preteklo malo časa, pa so kljub temu že sedaj očitni boljši poslovni rezultati in znaten premik na bolje na področju gospodarjenja. Vse to zavrača mišljenje, ki se je poleti pojavljalo v posameznih sredinah, da pomeni, nova organiziranost pokop gozdarstva in lesne industrije v Gornji Savinjski dolini. Da so se na novo organizirali med letom je pomembno tudi zaradi načrtovanja dela za leto 1977 in za vnaprej. Načrti in predvidevanja za bodoče bodo zato lahko sestavljena na podlagi določil zakona o združenem delu, na vsebinsko novih osnovah in na kakovostno višji ravni. DELO IN ZNANOST Kaj je treba ukreniti in kako, če se delovna organizacija znajde nekje vmes med obrtjo in industrijskim načinom proizvodnje, je najlepše pokazala gornjegrajska OZD Smreka v sodelovanju z Zavodom za produktivnost dela. Odločitev za višjo raven in obliko dela pravzaprav ni bila težka, težje je bilo to pot ubrati ob težavah, ki so Smreko pestile, ob pomanjkanju kadrov in ob vsej investicijski skromnosti. Že dosedanji uspehi tega sodelovanja kažejo na to, da se je zavod lotil dela tam, kjer je Smreko, sicer znano po izdelovanju vikend hišic, najbolj žulilo in da je s svojim načinom dela v veliki meri razbil slab ugled do dela institucij in nezaupanje do njih med delavci. Zavod je s svojimi večletnimi izkušnjami v združeno delo vnesel znanstveni pristop. Za prehod iz obrti v industrijo so v Gornjem gradu pripravili zelo ambiciozne načrte, ki to danes že niso več in so že vpleteni v vsakdanje delo. Med drugim so si zadali nalogo letos povečati obseg proizvodnje za 100 odstotkov in v letu 1977 za prav toliko. Prvi del so že uresničili, prepričani so, da bodo tudi drugega in ga celo presegli. Vse to so, oziroma še bodo, dosegli zgolj z maksimalnim izkoristkom obstoječih zmogljivosti. Sredstva, vložena v to fazo racionalizacije, ne bodo dosegla 100 starih milijonov in zaposlili bodo le zelo malo novih delavcev. Jasno je torej, da so rešitve pričeli iskati tam kjer so, v kreativni sferi in jih niso iskali, kot je to že običajno, v najstrojih in še manj v obširnih elaboratih. Nedvomno velja to le za prvo obdobje racionalizacije, v drugem in v naslednjih brez večjih naložb vsekakor ne bo šlo. V tej fazi so vpeljali postopke, zasnovane na serijski proizvodnji in z vsemi spremljajočimi dejavniki (unifikacija, tipizacija, finalizacija...). čas izdelave in delovne stroške so z več kot uspešno redukcijo pognali za več kot 100 odstotkov navzdol. S trdim delom so pripravili najsodobnejšo tehnološko dokumentacijo in ker ne morejo računati na kadre so s popolno instrukcijo za vsako delovno mesto posebej pravzaprav sestavili sistem za nekvalificirano delovno silo. To je v veliki meri rezultat neposrednega sodelovanja s proizvodnjo in prav s tem sodelovanjem so od delavcev pridobili obilo praktičnih in konkretnih rešitev, ki so samo potrdile zavodovo koncep-cijsko zasnovo. Zavod je tako le usmerjal in nadzoroval uresničevanje zastavljenih ciljev, uspehi pa so plod zavzetega dela zaposlenih v Smreki. Z vstopom v novo leto bodo v proizvodnji uvedli vse tehnološke in ostale novosti. Ob temeljitem delu so načrti, sprva še bolj vizija kot resničnost, postali uresničljivi. Letos so izdelali 127 vikend hišic, v letu 1977 jih bodo sestavili 350 in leto zatem 500, kolikor so jih pred racionalizacijo načrtovali za konec srednjeročnega obdobja. Obenem bodo povečali število stavbnih in mizarskih izdelkov od sedanjih 20.000 na 60.000 v letu 1980 in uvedli še nekatere druge programe (mednje vsekakor sodi izdelava klasičnih vhodnih vrat). V Smreki zatrjujejo, da jim je bil interdisciplinarni pristop Zavoda za produktivnost dela pri reševanju perečih problemov več kot dobrodošel, da bodo z njim po končanem desetmesečnem sodelovanju obdržali redne stike in da bodo, če jim bo v bodoče še kdaj zaškripalo, na pomoč zopet poklicali znanost. JANEZ PLESNIK Pionirji in mi Raznovrstne dejavnosti pionirske organizacije po osnovnih šolah morajo biti ustvarjalno usmerjene: k najpomembnejšemu cilju, k vzgoji samoupravljača. Zato je poinirski odred med najtehtnejšimi deli vzgojnega dela v osemletki in pomemben nosilec njenega razvoja, a žal prepogosto zanemarjamo njegove zasluge in vrednote. Plemenito delo mentorjev, ki ga opravljajo v naj občutljivejšem obdobju, oblikovanja bodočega samoupravljača, v njegovem otroštvu, je zato premalo cenjeno in hkrati preveč nepoznano. To je bila osnovna tema pogovora mentorjev pionirskih odredov mozirske občine, ki so ga popestrili še predstavniki. zveze, prijateljev mladine. Pionirska organizacija ne more in ne sme biti privesek osnovne šole in njenega vzgojnega procesa, so razpravljala menili dalje. V svojem bistvu ni nekaj abstraktnega, je živo delovanje, ki zahteva odgovorno delo odraslih. Ti morajo biti radi med najmlajšimi, skupaj z njimi žrtvovati del prostega časa in oboji bodo nagrajeni. Nagrajeni s prvimi zametki družbenega osveščanja otrok in s prvimi občutki pripadnosti družbeni organi za oiji. Kakršnokoli določanje učiteljev za delo s pionirji več škodi kot koristi. Prav tako nikamor ne vodi vsiljevanje dejavnosti in s tem podrejanje dela pionirjev lastnim interesom. Delovni načrt mora biti učiteljeva ponudba pionirjem, ki jo naj ti oblikujejo in na podlagi lastne odločitve sprejmejo. V pionirskem odredu tudi ne sme prevladovati ena sama dejavnost. Pravilno delo s pionirji je namreč vir kadrov za druge organizacije in društva, zlasti za mladinsko organizacijo. Zato pionirjev ob vstopu v ZSM ne smemo pustiti vnemar, kajti še vedno so del svojega odreda. Pripravljati jih moramo na zahtevnejše delo v ZSM in najboljše med njimi navajati na delo Z njihovimi mlajšimi vrstniki, za kar nam raznolike oblike dejavnosti' pionirskega odreda 'nudijo obilo možnosti. Slike in Cankar Svoje delo je oživilo tudi kulturno prosvetno društvo na Ljubnem. V soboto, 18. decembra so namreč v prostorih ljubenske osnovne šole odprli razstavo slikarskih del v olju in akvarelu domačina iz Radmirja akademskega slikarja Lojzeta Zavolov-ška. Prireditelji so v sodelovanju s šolo na otvoritev povabili tudi gledališkega umetnika Rudija Kosmača, ki je številnim udeležencem na otvoritvi pripravil izbor iz del Ivana Cankarja z naslovom Moje izbe. Razstava je vzbudila veliko zanimanja, kar je ponovno potrdilo, da bi morali takšne in podobne kulturne prireditve na Ljubnem in v ostalih krajih Gornje Savinjske doline prirejati večkrat. Sama od sebe se ponuja še ugotovitev, da je razstava prvi sad tedna Komunista v naši občini, ki je potekal pod geslom Človek, delo in kultura. STRELCI ZA DAN REPUBLIKE Občinska strelska zveza že po tradiciji priredi vsako leto ob dnevu republike strelsko' tekmovanje z malokalibrsko puško. Tako so se na strelišču tudi letos zbrale ekipe osnovnih strelskih organizacij iz naše občine. Strelci so po osnovnih organizacijah predhodno vneto vadili in se pripravljali za svečani finale. Udeležba na tekmovanju je bila želo dobra, saj:je vsaka organizacija poslala svojo ekipo in nekatere, tudi po dve. Tekmovalci so dosegli dokaj dobre rezultate. .: Ekipno je zmagalo moštvo osnovne strelske organizacije iz Mozirja v postavi Stanko Lukse, Jože Kumer" in Jože Marolt ml. s 364 krogi, od .450 možnih in tako prejela prehodni pokal. Najboljši strelec na tekmovanju je bil Miro Komar iz osnovne strelske organizacije Nazarje — sekcija. Kokarje, ki je nastreljal 127 krogov od 150 možnih Tri prvouvrščene ekipe in trije najholjšd posamezniki so prejeli diplome. Ob tej priložnosti je občinska strelska zveza izročila namenu obnovljeno strelišče za MK puško. Izgradnja takšnega strelišča je še povečala možnosti za kvalitetnejši in usp®-nejši razvoj strelskega športa v. občini. Zato velja prizadevnim strelskim delavcem iz vse občine iskrena zahvala in vse priznanje. FRAN OMLADIČ Najlepše želje ob dnevu JLA Osrednjo proslavo ob prazniku oboroženih sil in ob 35-letnici ustanovitve JLA smo v mozirski občini pripravili v Gornjem gradu. Poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja, gospodarstva in vojske so se slovesnosti udeležili tudi borci slavne Zidanškove brigade, ki je med drugim leta 1944 osvobodila tudi Gornji grad. Zanje je predsednik občinske skupščine Franc Šarb po končani proslavi pripravil svečan sprejem, na katerem so borci prejeli v spomin knjige o borbeni poti njihove brigade. Proslavo je v sodelovanju z gornjegrajsko osemletko pripravil občinski odbor ZRVS. Zvesti čnvaji meja V kulturnem programu sta nastopila moški pevski zbor iz Bočne in pevski zbor osnovne šole, z lepim recitalom Bataljon na mrtvi straži pa so se predstavili učenci petega razreda osnovne šole. Slavnostni govornik je bil predsednik republiške izobraževalne skupnosti Jože Deber-šek. V svojem govoru je med drugim dejal, da je doba 35 let sicer kratka, a za jugoslovanske narode po svojih uspehih in dosežkih en- kratna. Neponovljivi so njihovi uspehi v povojni graditvi domovine in neponovljiv je njihov boj za nov svet. Povsod smo globlje kot kjerkoli in kdorkoli zaorali ledino in v svojem ustvarjanju vedno črpali moči iz sebe samega. Veliki dosežki tako niso mogli izostati. Postavili smo trdne temelje sistemu socialističnega samoupravljanja in neuvrščeni poli- tiki. Branik preteklega in porok nadaljnjega razvoja pa je, ob sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, sodobno opremljena in močna JLA, ki ji zato ob njenem prazniku veljajo še toliko lepše čestitke. Na slavnosti so podelili tudi številna priznanja. Hinko Cop je prejel malo plaketo JLA, Občinski odbor ZRVS, Janez Žagar, Jože Kozar in Jože Mejač so dobili zlate plakete ZRVS Slovenije, srebrni Marjan Dobrovc in Dušan Martinčič, bronaste pa Franc Vuga, Maks Purnat in Franc Rose. Priznanja občinskega odbora ZRVS je prejelo sedem rezervnih vojaških starešin, znatno število teh pa je napredovalo v višji čin. Omeniti velja, da je Savinjski odred TO sprejel v trajno last lep pokal, kot priznanje za najboljši odred v Sloveniji. J. P. ■jj ;r Bill IHFf : V L'.. ■pl if M lil ■1 ■li ■1 i v BB» i:: ■ii ' i IfMŠ ■■■■ Najvišje priznanje je prejel Hinko Cop OBVESTILO Oddelek za občo upravo in družbene službe SO Mozirje obvešča vse vojaške invalide, ki imajo priznano invalidnino po zakonu o vojaških vojnih invalidih, da prodaja rabljeni osebni avto znamke »FIAT 850 SPECIAL«, leto izdelave 1970. Vsi interesenti naj se pismeno ali ustno prijavijo na oddelku za občo upravo in družbene službe SO Mozirje kjer lahko dobijo tudi natančnejše informacije v 15 dneh po objavi v »Savinjskih novicah«. Izmed prijavljenih kandidatov bo komisija za varstvo invalidov in borcev NOV pri SO Mozirje v sodelovanju z občinskim odborom ZZB NOV Mozirje izbrala tistega kupca, za katerega bo menila, da je najbolj upravičen do vozila. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Oddelek za občo upravo in družbene službe Enote teritorialne obrambe — pomemben element SLO PRIJETNO SREČANJE Tudi pionirke si z veseljem pridobivajo strelskih veščin V sklop prireditev ob praznovanju dneva JLA in njene 35-letnice je sodilo tudi športno srečanje v Solčavi, na katerem so se vojaki, delavci milice in mladinci pomerili v streljanju z zračno puško in v šahu. Srečanje je nedvomno uspelo, vsi udeleženci pa so izrazili željo, da bi se na takšen način zbrali večkrat in ne le enkrat ali dvakrat na leto. Razširili bi tudi program športov, v katerih bi se pomerili in udeležbo popestrili še s pripadniki enot teritorialne obrambe, z mladinci prostovoljci in drugimi sorodnimi dejavniki. Po končanem srečanju so vojaki vse udeležence povabili k sebi in jim postregli z vojaškim pasuljem. Ekipno je v streljanju zmagalo moštvo Postaje milice Mozirje v po- Obujanje tradicij je pomembna sestavina obrambne vzgoje stavi Stanojkoviči Videnič in Küster. Nastreljali so 185 krogov in za deset krogov prehiteli drugouvrščeno ekipo vojakov iz karavle v Logarski dolini, ti pa so za prav toliko krogov prehiteli Solčavane na tretjem mestu. Med posamezniki, je s 66 krogi zmagal Vladimir Lazarevič. Drugi je bil Darko Plesnik s krogom manj in tretji s prav tako 65 krogi Sreten Stanojkovič. Nastopilo je sedem ekip in 21 posameznikov. Med petimi ekipami so bili v šahu najboljši vojaki karavle Savinjski partizan, ki so v finalu premagali Postajo milice. Na tretje mesto so se uvrstili vojaki karavle Sv. Duh, tretje in četrto pa so si razdelili mladinci iz Luč in Solčave. Spoznavanje orožja je za najmlajše še zlasti privlačno Dopisujte v svoje glasilo! Gornjegrajski petošolci so se na proslavi resnično izkazali srečanja I ** *4 i I* Komisija za informiranje S | li 3S gi pri OK ZSMS Mozirje 8 0 0 0 fL_J| Khih zgornjesavinjskih študentov je novembra v Ljubljani priredil letno skupščina., s katera naj bi med. drugim okrepil stike med vsemi mladimi, ki si pridobivajo znanje na ljubljanskem vseučilišču in v Kranju. Pregleda aktivnosti v zadnjem študijskem letu, načrtovanja dejavnosti za v bodoče in izmenjave mnenj, so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Mozir je.. Dotedanji, predsednik Alojz. Kokovnik je v svojem poročilu prikazal delo kluba, v tem obdobju in potrdil, da je študentski klub v veliki meri izpolnil naloge,: ki si jih je zadal leto poprej. Na skupščini so sprejeli tudi sklep, da bodo skupščino sklicali še enkrat v Gornji Savinjski dolini, ker želijo v klub vključiti tudi tiste študente, ki se izobražujejo v Mariboru in v Celju. Skupno srečanje vseh študentov bodo predvidoma združili z bruco-vanjem, ki.bo po vsej verjetnosti takoj po novem letu v Gornjem gradu. Študentje so na skupščini izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izbran Jožef Ciraj iz Šentjanža, diplomant zgodovine in. geografije ter študent 3. letnika mednarodne usmeritve na fakulteti za sociologijo, politične vede .in novinarstvo. Podpredsenika sta Danijela Završnik, študentka 3. letnika visoke šole za telesno kulturo in Brane Moličnik iz Rečice, študent 3. letnika na strojni fakulteti. Tajnica, kluba je Marija Kolenc iz Melis, študentka 3.. letnika, slavistike in germanistike na filozofski fakulteti in blagajničarka Nada Plaznik iz. Luč, študentka 1. letnika višje upravne šole. Poleg njih so- bili v odbor izvoljeni še Frane Miklavc, Danica Kranjc, Jožica Kramer, Jože Muhovič, Janez Potočnik, Miha Dežman, Jože Žvir, Maks.Petek, Dušan Jovan in.Fanika. Reberčnik. JOŽE CIRAJ Skupščini je sledilo pestro brucovanje, uvodni govor, namenjen, bru-covski zelenjadi pa se je. glasil: Dragi kolegi stare bajte in tukaj čakajoče zijalništvo! Rečeno bilo je,, da lačnemu vode in. kruha, neumnemu.naukov in. čistega duha, a kdo bolj je lačen in kdo je neumnosti živ spomenik, če ni to naš:BRDC — v vrstah študentov najbednejši lik?! Zadoščeno bilo je črevesju; z; zeljem je zelje nažrto, sedaj za modrost starih bajt naj imajo zijalo odprto! Najprej na srce vam je treha to položiti: največji nesmisel vsekakor so študij, predavanja in pa izpiti. Znano, je sicer,, da muka je spraviti karkoli, v vašo butico, a vrag ni, da si ne bi zapomnili tole sveto resnico:. kdor več študira — več pozabi,. kdor več pozabi. — vse manj zna, na veke naj ta sklep vam torej rabi, kdor več študira nič ne zna! Jasno je tudi, da prekleto ga lomi, kdor že kot bruc hrepeni po diplomi! Pribil bi nasprotno: študent šele pravi je kdor. je pavziral, in vrag naj ga vzame, kdor v štirih bi letih: takoj diplomiral! Saj država je srečna, če nas lahko štipendira, in vprašam vas bajte — je prostor med nami za tega, ki se državi upira? Ni! Živele stare bajte! Potem so še tukaj kratki nasveti, za vse, ki v starih bajt spoštovano elito bi bili radi sprejeti. Osvobodite se čimprej objema mamice, očka, tete al’ strica, in topel vam doma naj bo bar, oštarija ah beznica. Za študenta je zdravo če vsaj dvanajst ur spi, a prmejduš, da za takšne potrebe škoda je tratit noči, ponoči študent naj skrbi za duševno-telesni razvoj, okusi naj v polnosti šnopsa, tobaka in brucke opoj! Še nekaj bi rekel — za bruculje velja: samo stara bajta vas lahko zapelja! Bogastvo izkušenj in naša življenjska modrost so vrline, ki obetajo brucki, da od študija imela bo — žive spomine! Kritična ocena dela ' Mladinke in mladinci mozirske občine so na minuli volilni in programski konferenci izjemno kritično.ocenili v zadnjih dveh letih prehojeno pot. Pregledali so preteklo delo, ga dopolnili z novimi spoznanji in ovrednotili glede na stališča in smernice 9. kongresa ZSMS. Zatem so določili ih sprejeli programsko usmeritev dela občinske konference za naslednje obdobje in izvolili novo vočU stvo. Odkrito so se pogovorih o tem, kako jim je doslej kdaj pa kdaj zmanjkalo moči. Nemalokrat so se akcij lotevali prenagljeno jn premalo strpno in se zato niso dovolj poglobili v zadane naloge. Res je, da so se otepah z vrsto težav in problemov, res pa je tudi, da OK ni našla dovolj časa za tvornejšo krepitev sodelovanja s svojimi osnovnimi organizacijami, ki bi s svojimi izkušnjami, pridobljenih v raznolikih in svojevrstnih pogojih delovanja, nedvomno oplemenitili njeno delo. Premalo . pozornosti so mladi posvetili delu konferenc m, posameznih področjih in precej «hovnih organizacij je životarilo le na papirju. Nedorečeno ja ostalo delo s pionirji, zelo pomanjkljivo je bilo tudi povezovanje z mladimi v. kmetijstvu, ki še vedno nimajo svoje konference, čeprav jo njihovo deLo več kot opravičuje. Kritika je bila ostra, a mladi delegati so poudarjali, da ne sme izzveneti zgolj kot graja; bolj bi morala bita opomin, česa naj se novo vodstvo v prihodnje izogne in bolj napotek za še. boljše delo. Še boljše zato, ker je mladina v občini Mozirje v preteklih letih le dosegala lepe. uspehe. Vendar se ob tem vsiljuje dejstva, da je te uspehe dosegala organizacija, .katere, temelji so zrahljani. Mlade torej čaka obilica nalog, ki jih bodo morali uresničiti, če želijo, da bodo njihovi, na videz sicer lepi uspehi, dobili pravo vrednost in veljavo. Tako bodo z däoin. začeh tam, kjer bi morali najmanj- nadaljevati. Vse naloge bodo našle pravo mesto v akcijskih In drugih načrtih, ki jih bodo nemudoma sprejeli. Ne smejo se namreč zadovoljiti/z akcijskim, pa denimo tudi. z okvirnim programom občinske konference, ki hkrati predstavlja tudi program za delo. mladih v krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah in drugod. Specifičnost teh sredin nalaga mladim svojevrstne naloge in potrebe. Osnova za akcijske programe jim bodo sprejete programske smernice. Te jim bodo tudi vodilo k ustvarjalnemu združevanju moči, k doseganju večje osmiš-Ijenosti akcij, k zagotovitvi čvrstejše notranje povezanosti in izdatnejše mere političnega dela in odgovornosti. Bolj bodo morali biti dejavni tudi na področju uveljavljanja delegatskega sistema in pri doslednem uresničevanju ustave, pri čemer jih bodo vodile smernice ZSMS in njenega 9. kongresa. J. P. OB IZVAJANJI ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH Zakon o kmetijskih zemljiščih je sprejela Skupščina socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora, dne 8. julija 1973 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26: 236/73. Zakon ureja varstvo, promet, zakup ter maksimum kmetijskih zemljišč, pravni položaj skladov, kmetijsko prostorsko-ureditvene operacije, skupne pašnike in omogoča obdelovalcem kmetijskih zemljišč, da po skupnosti obdelovalcev kmetijskih zemljišč usmerjajo kmetijsko zemljiško politiko V občini. Med poglavji, ki najpogosteje posegajo v lastnino občanov je »promet s kmetijskimi zemljišči in zemljiški maksimum«. Nihče ne more pridobiti več kmetijskega zemljišča kot ga sme imeti po zakonu. Kdor pridobi v last kmetijsko zemljišče, ki presega z zakonom določeni .maksimum, mora to naznaniti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve v 30 dneh, odkar je za to zvedel. Presežek kmetijskega zemljišča nad z zakonom določeno površino postane družbena lastnina lih se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Za presežek, ki je pridobljen z nakupom se ne plača odškodnina. Kdor podeduje kmetijsko zemljišče, ki skupaj z zemljiščem, ki ga že ima, presega z zakonom določeno površino, ima v okviru te površine pravico izbrati tisto od vseh kmetijskih zemljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico. Če dedič ne izbere, določi to zemljišče pristojni občinski upravni organ. Za kmetijsko zemljišče pridobljeno z dedovanjem, ima dedič pravico do odškodnine, ki se določi po zakonu o razlastitvi. Lastnik, ki namerava prodati gozdno zemljišče, oziroma gozd, mora to sporočiti gozdno-gospodarski organizaciji, ki ima prednostno pravico do nakupa, v gorskih in hribovitih predelih pa tudi kmet, ki mu je kmetijstvo oziroma gozdarstvo pretežni vir dohodka. Kmet ali občan, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, je dolžan ponudbo v treh izvodih izročiti pristojnemu krajevnemu tiradu, kjer tega ni pa občinskemu upravnemu organu pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve skupščine in sicer na območju kjer zemljišče leži. Ponudbo je potrebno za petnajst dni objaviti na oglasni deski v smislu 20. člena zakona. Zem-ljiško-knjižni prenos kmetijskega zemljišča, na katerem je lastninska pravica, je mogoč samo na podlagi potrdila pristojnega krajevnega urada, oziroma občinskega upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, če krajevnega urada ni. Z začetkom 'veljavnosti zakona o kmetijskih zemljiščih je prenehal veljati zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 10-61/48) z izjemo 9. člena in 5. točke 12. člena; določbe o zemljiškem maksimumu vsebuje sedaj novi zakon o kmetijskih zemljiščih. Kmetje imajo lahko lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 10 ha OBVESTILO Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je predpisal nove alarmne znake za NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA, JEDRSKO-BIOLOŠKE ALI KEMIČNE NEVARNOSTI, POŽARNE NEVARNOSTI, NEVARNOSTI NARAVNIH NEZGOD IN DRUGIH HUDIH NESREČ ter znake za PRENEHANJE VSEH NEVARNOSTI. Alarmni znaki se dajejo s sireno, z obvestili preko radiodifuznih in razglasnih postaj, z zvočniki, ter z drugimi ustreznimi akustičnimi in elektronskimi sredstvi. Novi alarmni znaki so naslednji: 60" 1. ZRAČNA NEVARNOST — neprekinjen zavijajoč zvok 60 sekund 20" 20" 20" 2. JEDRSKO-BIOLOSKO-KEMICNA 15" 15" NEVARNOST — zavijajoč zvok s presledki (trije zavijajoči zvoki po 20 sekund z dvema presledkoma po 15 sekund) 20" 20" 20" 3. POŽARNA NEVARNOST — 15" 15" enakomeren zvok s presledki — (trije zvoki po 20 sekund z dvema presledkoma po 15 sekund) 4. NEVARNOST NARAVNIH NEZGOD IN 20" 20" 20" DRUGIH HUDIH NESREČ - kombinacija enakomernih in zavijajočih zvokov (dva enakomerna zvoka po 20 sekund in eden zavijajoči zvok) 5. PRENEHANJE NEVARNOSTI — _____(tudi preizkušanje siren v sobotah ob 12. uri) — enakomeren zvok 60 sekund NOVI ALARMNI ZNAKI ZAČNEJO VELJATI TAKOJ! na gospodarstvo. V gorskih in hribovitih predelih pa imajo lahko kmetje po določbah tega zakona lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 20 ha na kmečko gospodarstvo. V tem primeru morata biti najmanj dve tretjini kmetijskih obdelovalnih zemljišč travniki. Gorski in hriboviti predeli se določajo na podlagi klimatskih in talnih razmer zemljišča, na podlagi njegove nadmorske višine in nagiba. Ne glede na načela iz prejšnjega odstavka, se štejejo za gorske in hribovite vsi tisti predeli, ki so nad 600 m nadmorske višine. Nihče ne more imeti v zakupu kmetijskega obdelovalnega zemljišča, ki bi skupaj s kmetijskim obdelovalnim zemljiščem, ki ga ima v lasti, presegalo z zakonom določeni maksimum skupne kmetijske obdelovalne zemlje. Skupna površina kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jih ima lahko kmet, ne sme presegati 45 ha, razen v.primerih, ko se po 5. točki 12. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v SRS izda ustrezni upravni akt. Občan, ki po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ni kmet, sme imeti v lasti v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda, odnosno kmetijskega zemljišča, v gorskih in hribovitih predelih pa največ 3 ha skupnih površin, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda, odnosno kmetijske površine. V maksimum navedenih površin se všteva površina zemljišč vseh članov ožje družinske skupnosti. Po 115. členu zakona morajo občani prilagoditi obseg svojih zemljišč določbam tega zakona v petih letih odkar je začel zakon veljati. Konkretno pomeni to čas od 25. 8. 1973 do 25. 8. 1978. Pravica uporabe, ki jo imajo na kmetijskih zemljiščih organizacije združenega dela, ki po določbah tega zakona niso kmetijske, se prenese z dnem uveljavitve tega zakona na kmetijsko zemljiško skupnost in so sestavni del kmetijskega zemljiškega sklada. Občani in organizacije združenega dela, ki imajo, oziroma so imeli na dan uveljavitve zakona 25. 8. 1973 lastninsko pravico uporabe na kmetijskem zemljišču v večjem obsegu, kakor določa ta zakon, so bili dolžni v enem letu po uveljavitvi prijaviti vsa kmetijska in gozdna zemljišča za premoženjsko pravne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Prijavo je bilo treba vložiti v tisti občini, v kateri leži zemljišče. Občani, ki sami ne prilagodijo obsega kmetijskih zemljišč določbam tega zakona, so na zahtevo kmetijske zemljiške skupnosti, kmetijske ali gozdno gozdarske organizacije združenega dela dolžni vsak čas prodati po svoji izbiri višek kmetijskega zemljišča po ceni, kakor jo določajo predpisi o razlastitvi. (Nadaljevanje na 8. strani) Iz dela Planinskega društva Gornji grad Naše društvo je imelo dne 9. 5. 1976 svoj občni zbor, kjer smo volili nov upravni odbor. Udeležba na občnem zboru nas je zelo zadovoljila, saj smo ugotovili, da med Gornje-grajčani še obstaja zanimanje za PD. Delo PD je v zadnjih letih rahlo zamrlo, predvsem zaradi pomanjkanja aktivnih članov v društvu. Na občnem zboru nas je bilo vsega skupaj nekaj nad šestdeset, kar je glede na nekatera leta nazaj velik uspeh. Poleg članov pa se je tega zbora ude- Hi : fi Na vrhu Ojstrice ležilo tudi nekaj predstavnikov družbenih organizacij in društev iz našega kraja. Udeležil pa se ga je tudi tov. Bučar, ki je obenem; predsednik IO PZS. Povedal nam je, da na finančna serdstva za popravilo doma od PZS ne smemo preveč računati, vendar nam je vseeno vlil upanje za morebitno pomoč. Pozneje pa' se je izkazalo, da tudi s tem ni bilo nič, saj nismo dobili od zveze niti dinarja pomoči. Upajmo, da bo letos bolje, ko so videli, da smo nekaj le ustvarili. Od vseh povabljenih PD iz občine pa se je občnega zbora udeležil le predstavnik PD Mozirje tov. Au-breht, katerega spodbudne besede smo vsi navdušeno pozdravili s ploskanjem. Po poročilu blagajnika smo ugotovili, da je stanje na področju financ na zelo šibkih nogah, po gospodarjevem poročilu pa smo spoznali, v kakšnem stanju je dom in da nas čaka še veliko dela. Na tem občnem zboru smo z nekaterimi spremembami sprejeli tudi nov pravilnik o delu PD. Po končanem uradnem delu občnega zbora pa smo poslušali še uspelo predavanje tov. Mirana Kambiča, ki je bilo obogateno še s številnimi barvnimi diapozitivi. Razšli smo se vsi zadovoljni in polni upanja, da bomo z obnovo doma res u-speli. Na prvi seje upravnega odbora smo izvolili tudi novega predsednika tov. Antona Zupanca. Po razčlembi nalog, ki nas čakajo, smo ugotovili, da bo treba z malo denarja veliko ustvariti in da bomo morali čem več ustvariti z lastnim delom. Na prošnje za finančno ali material- no pomoč,.ki smo jih poslali čez 60 na vse družbene- organizacije in vsa društva v občini ter na mnoga izven nje, smo dobili le malo odgovorov, med temi pa še manj pozitivnih. Nekatere organizacije pa so le uvidele naš problem in tako smo dolžni iskrene zahvale; kolektivu SMREKA Gornji grad, Turističnemu društvu Gornji grad, Lovski družini Gornji grad, Gozdnemu gospodarstvu Gornji grad in še nekaterim drugim za materialno in finančno pomoč, ki nam je bila v veliko pomoč in spodbuda pri našem delu, (Zaradi pomanjkanja prostora nadaljevanje v prihodnji številki') Ob izvajanju zakona o kmetijskih zemljiščih (Nadaljevanje s 7. strani) Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek kdor ima lastninsko pravico na kmetijskem zemljišču (tudi gozd) v večjem obsegu, kakor določa ta zakon pa ne prijavi vseh zemljišč za premoženjsko pravne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Glede na to določbo priporočamo vsem lastnikom kmetijskih zemljišč da ponovno preverijo površine svojih zemljišč, če ne presegajo z zakonom določenega maksimuma. To velja za nekmete z več kot 1 ha zemljišč in kmete z več kot 45 ha skupnih površin. Izjema so le višinski kmetje, ki so jim bile z individualnimi odločbami po posebni komisiji v smislu 5. točke 12. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (rUadni list LRS, št. 10-61/48) puščene v lasti večje površine. Zlasti pa velja to za tiste lastnike kmetijskih zemljišč, ki so po Uveljavitvi zakona o kmetijskih zemljiščih, t. j. 25. 8. 1973 ali že preje pridobili zemljišča z dedovanjem, nakupom ali kako drugače in tako presegli z zakonom določen maksimum. Rok za prijavo morebitnih takšnih primerov je takoj. Franc HRIBERŠEK »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Janez PLESNIK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje (830-017) — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) Je časopis oproščen davka na promet proizvodov. Obvestilo živinorejcem IV. SPLOŠNA TUBERKULINIZACIJA GOVEJE ŽIVINE Letos februarja smo na podlagi republiške odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim (Uradni list SRS, št. 29/75) v letnem programu že razpisali IV. splošno tuberkulinizacijo govedi na območju občine Mozirje. Po tej odredbi ima Veterinarska postaja Mozirje nalogo, da do 30. junija 1977. leta konča s pregledom goveje živine za tuberkulozo, kakor tudi s sanacijo okuženih in okužbe sumljivih gospodarstev. Glede na rezultate prejšnjih tuberkulinizacij lahko načrtujemo popolno izkorenitev goveje tuberkuloze. Pri današnji povečani živinorejski proizvodnji, predvsem mleka, je to za zdravo prehrano ljudi vsekakor pomembno. Živinorejce prosimo, da pri pregledu njihove živine pomagajo veterinarski službi! Veterinarska inšpekcija DEŽURNI ŽIVINOZDRAVNIK 26. 12 1976 dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025 1. in 2. 1977 mag. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978 3. 1. 1977 mag. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044 10. 1. 1977 mag. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978 17. 1. 1977 dipl. vet, LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001 24. 1. 1977 dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025 31. 1. 1977 mag. vet MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044