naš tednik LETO XXXX. Štev. 35 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 2. septembra 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Personalne zadeve v slovenskih župnijah Po odloku škofa Kapellarija veljajo od 1. septembra t. I. naprej sledeče personalne zadeve v slovenskih župnijah: salezijanec p. Roman Kutin je postal novi rektor Pastoralnega centra sv. Cirila in Metoda za Slovence v Celovcu; njegov dosedanji rektor p. mag. Jože Andolšek je prevzel vodstvo Modestove-ga doma v Celovcu. Kot smo že poročali, je p. Stanko Hočevar, dosedanji vodja Modestovega doma, prevzel odgovorno mesto v okviru slovenske salezijanske province. Mag. Jože Markowitz, doslej kaplan v Šmihelu, je prestavljen v Borovlje, tamkajšnji dosedanji kaplan mag. Peter Olip pa bo odšel za kaplana v Pliberk. Novi kaplan v Svečah bo postal p. Roman Tkavec (minorit), dosedanji kaplan p. Janez Hajšek (minorit) bo zapustil našo škofijo. Novomašnik mag. Janko Krištof bo postal novi kaplan v Šmihelu. Vsem imenovanim duhovnikom želimo pri njihovem delovanju na novih službenih mestih uspeha in božjega blagoslova. Petdesetletnica Poljančeve smrti: Me malodušnost, ampak le skupnost in enotnost bosta rodila uspehe V četrtek, 25. avgusta 1988, točno petdeset let po njegovi smrti, je bila v Škocijanu velika spominska proslava za Vinkom Poljancem, velikim slovenskim koroškim duhovnikom, politikom in kulturnikom. Proslava, ki so se je udeležili rojaki iz vseh dolin in najvidnejši slovenski politični, kulturni in gospodarski predstavniki, se je priče- la — z mašo, nato je bilo polaganje vencev na Poljančevem grobu in v dvorani Kassl kulturni spored. Na proslavi so spregovorili župnik Tomaž Holmar, državni poslanec Karel Smolle, tajnik ZS0 dr. Marjan Sturm in dr. Luka Sienčnik. 0 njej poročamo na straneh 2, 3 in 10, 11. Ta teden 8 strani TEDNIK0VEGA MAGAZINA s p,Pliberškim jormakom“ Na proslavi je nastopil mdr. otroški zbor iz Škocijana Politika STRAN 0 petek, 2. septembra 1988 Politika Vselej je zahteval pravice, ki gredo koškim Slovencem „Za nas koroške Slovence je bil Vinko Poljanec lik orjaka, tako telesno kot duhovno. Bil je med prvimi možmi, ki so po plebiscitu 1920 pomagali obnoviti politično društvo in kulturno dejavnost,“ je dejal državni poslanec v četrtek, 25. avgusta, med drugim^ n a proslavi ob 50-let niči smrti Vinka Poljanca v Škocijanu. Smolle je v svojem govoru orisal lik Poljanca kot človeka, ki ni klonil in je zato bil vseskozi tarča najrazličnejših napadov nem-škonacionalcev, saj je bil deželni poslanec, svetnik kmetijske zbornice, vodilni kulturnik in pobudnik tinjske izobraževalne ponudbe. „Kot odličen Jasno se je opredelil za razgovore, kajti „je čas za demonstracije, za shode, je pa tudi čas za pogajanja, čas za pogovor“. V tej zvezi je treba izrabiti vsako priložnost, „da uspemo in ustvarimo napredek za naš narod“. Kot sad dialoga je omenil trgovsko akademijo za koroške Slovence, uvedbo slovenskih televizijskih oddaj, bistveno večjo podporo od zvezne vlade za dvojezične vrtce in slovensko kulturno-politično delo in to je „potrdilo za pravilnost naše odločitve za novi dialog“, je dejal Smolle. In v ta dialog, tako govornik, „nikogar ne silimo, tudi ne na slovenski stra- ni“. Obsodil je ljubosumno prerekanje in omalovaževanje drug drugega, ker ne koristi narodni stvari. Pozval je k odprtosti in pripravljenosti za sprejemanje novega. Na koncu je Smolle dejal, da malodušnost ni na mestu, ampak optimizem in pa zavest, da „skupnost moramo graditi na odkritosti in poštenosti“. In prav Poljanec je znal ljudi navdušiti in zato je še tudi danes nam zgled. V posebni tiskovni izjavi je Smolle zahteval spominsko ploščo za Vinkom'Poljancem. Tajnik ZSO, dr. Marjan Sturm, je dejal, da je Vinko Poljanec vselej bil politik, ki je Ob robu povedano... Turizem po šentžandarmerijsko Šentjakobski žandarji (varuhi javnega reda ali „tvoji prijatelji“) so res dedci od fare. Svojo odločenost in instinkt, na kateri strani je treba stati, so pokazati že tedaj, ko je šentjakobski občinski sluga jemal v zatočišču teme slovenski napis z božičnega drevesa in so uniformirani možje pazili, da je ta pravo tablo odvzel (da so držali tudi lestvo, pa ni pobliže znano). Zadnji njihov junaški podvig je veljal jugoslovanskemu turistu v Šentožbaltu, ki so ga, „hop Cefizelj, zdaj te pa imam“, ujeli in zasliševali zato, ker je za nekaj dni prekoračil dovoljeni rok turistične vize. Ne le, da so ga na postaji zasliševali, celo na okrajno glavarstvo v Beljak so ga spremljali. Tamkajšnja pristojna oseba pa je kmalu ugotovila nepomembnost oz. malenkost prekrška in da je martialično nastopanje šentjakobskih varu- hov javnega reda bilo odveč. Ta oseba je veliko prispevala k temu, da je turist iz Jugoslavije, ki je bil gost družine Ibov-nik, odnesel s seboj domov v Jugoslavijo vsaj korigirano podobo o „odločnem postopanju“ avstrijske eksekutive. Vprašanje je, zakaj so se ti varuhi v tej zadevi tako angažirali. Kako vlogo je pri tem igrala anonimna ovadba, da si gost menda služi denarce na črno, seveda? Ali pa so se zato tako narepenčili, ker je kršitelj bil pač „Jugo“? Zato samo upamo, da se nastop šentjakobskih žandarjev ne bo preveč razvedel po svetu. Lahko se namreč zgodi, da se bojo jugoslovanski turisti, ki že leta rešujejo koroško zimsko sezonarstvo, premislili in se zaradi takih metod odločili za druge kraje. -bodečaneža- politik je vedno zahteval od oblasti pravice, ki koroškim Slovencem gredo. Zahteval pa je tudi, da sami soprispevamo svoj delež,“ je dejal ter ugotovil, da je s tem, da je sprejel breme mandata v deželni zbor in kmetijsko zbornico, položil temelj tudi slovenskim občinskim odbornikom, danes vključenim v KSOO, Koroški enotni listi in Skupnosti južnokoroških kmetov. Zavedal se je, da je samo lastno politično volilno gibanje lahko partner v deželi. Obžaloval je Smolle, da Slovenci nismo takoj po letu 1945 obnovili lastnega volilnega gibanja in nismo zaupali lastni moči. bil najsrečnejši, kadar je bil med ljudmi in jim vlival poguma, da ne bi omagali. Bil je velik in preprost, odločen in neustrašen, ni prosil miloščine, ampak zahteval pravice za Slovence kot enakopraven narod. Poznal je le čistost in lepoto resnice. Nasprotniki so se Poljanca bali še po njegovi smrti. Ni naključje, da se uradna Koroška do danes ni oddolžila spominu Vinka Poljanca, prve žrtve nacizma med koroškimi Slovenci, kajti značajni ljudje in upor naj bi šli v pozabo. A „koroški Slovenci svojih muče- nikov nismo pozabili in se zavedamo dolžnosti, da nadaljujemo njihov boj za enakopravnost. Zato je prav, da smo enotni, močni in se ne udinjamo oblastnikom in ne verjamemo lepim besedam“. Sturm je dejal, da koroški Slovenci nimamo nobenega vzroka verjeti lepim besedam vlade in politikom, kajti tudi Dunaj je kapituliral pred nernškonacio-nalnimi zahtevami in sledi nemškonacionalnemu šolskemu modelu. Nemški nacionalizem, tako Sturm, na Koroškem ni odstopil od svojih zahtev po asimi- Na torkovi seji pododbora za poljedeljstvo v Kmetijski zbornici je prišlo mdr. tudi do obravnave suše na južnem Koroškem. Do sedaj so kmetje že javili pri zbornici 2000 ha travnikov in 2000 ha koruze, ki so močno prizadeti zaradi suše.Izpad pridelkov bo na teh površinah znašal okoli 50% povprečnega letnega pridelka. Povrnitev škode zaradi suše! Predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc, in Micka Opetnik (KKZ) pri polaganju venca na Poljančev grob. Zadaj predsednik SPZ Tomaž Ogris, desno pevci „Danice“ laciji koroških Slovencev, zato se moramo povezati z demokratičnimi tabori v državi in po Evropi. O novem dialogu pa je dejal, da smo Slovenci vselej bili za razgovor in da so odločilna dejanja in ne le besede. S tistimi pa, ki so v tradiciji ti- stih, ki so umorili Vinka Poljanca, ne more biti novega dialoga. Le z našimi napori bomo kaj dosegli. Sturm je zahteval še za letos dostojen spomenik uradne Koroške Vinku Poljancu. Franc Wakounig V imenu Skupnosti južnokoroških kmetov je dipl. inž. Štefan Domej zato zahteval poleg sedaj ponujene podpore — poceni krmno žito in prispevek obresti za kredite še dodatno bolj efektivno podporo. To v obliki oprostitve prispevka za prodajo koruze (Absatzförderungsbeitrag), ki znaša letos 40 g/kg in povrnitev davka na semensko koruzo (pribl. šil. 500,—/ha) za vse kmete v prizadetih krajih. V odgovor je dobil dipl. inž. Domej od predsednika zbornice Valentina Deutschmanna, da podpora v taki obliki ni realna in da so ti denarji že vezani v proračun ministrstva za kmetijstvo na Dunaju. Prav tako menda tudi deželna vlada ni pripravljena s pomočjo fonda za katastrofe pomagati kmetom. Ostaja torej bolj ali manj samo pri lepih besedah brez dejanj. Kljub ze- Haider: „Macht mijas Land deutsch“—v Club 2 Haiderjeva oznaka avstrijske nacije kot ideološkega spaka je sprožila vrsto silnih kontroverz in stališč. V torek, 30. avgusta 1988, je bila v oddaji Club 2, vodil jo je Axel Corti, diskusija na temo „Ideološki spak“ (Ideologische Missgeburt). Haider je takoj na začetku razgalil svoj obraz in razkazal svojo ideološko žlahto z večnovčerajšnjim političnim in ideološkim Prav grozno pa te in podob- spektrumom. Dejal je, da v državi oz. na-cijskem pojmu njegovega kova ni prostora za Slovence oz. druge etnične skupine. Podobno se je Haider že izjasnil pred leti v Šentjakobu v Rožu na proslavi Deutscher Turnverein, ko je dejal, da bo „Koroška svobodna dežela šele tedaj, ko bo nemška dežela“. ne besede zvenijo, če jih primerjamo s Hitlerjevim ukazom za Koroško „Macht mir das Land deutsch“. Pa tudi v najnovejšem profilu (štev. 35, stran 29) Haider brez sramu ali rezerv trdi, da bo avstrijska nacija morda le nekega dne uresničena, če se bojo (pogojno) druge etnične skupine globalno asimilirale, pri čemer naj njihov jezik (npr. slovenščina) izgine. Da je ta Haiderjeva miselna konstrukcija (etnično čista — beri NEMŠKA) država, v bistvu tudi smrtna obsodba za nemške narodne skupnosti po sve- tu, je gobezdavi milijonar iz Rut (Bärental) seveda zamolčal: če sledimo njegovi nacionalistični logiki o etnično čistih državah oz. državnih skupnostih, bojo morali čimprej izginiti (se asimilirati) v večinskem narodu Južni Tirolci v italijanskem morju, sedmogra-ški Sasi in banatski Švabi v romunskem večinskem življu, preostanki nemškega življa na Poljskem in Češkem pa naj čimprej izginejo v poljskem oz. češkem narodu. Kot pripomba ob robu le to, da se tudi tu spet kažejo srhljive paralele z nacističnim oz. fašističnim mešetarjenjem z manjšinami in celimi narodi. Državnozborski poslanec Karel Smolle je v razgovoru z Našim tednikom o Haiderjevih izjavah v Club 2 dejal sledeče: «Nezaslišano, da svojih izjav v iolandsreportu in profilu niti Po vsebini niti terminološko ni Preklical. Grozljivo, da ta člo-vek sedi v avstrijskem parlamentu. Njegova argumentacija v zvezi s Slovenci je popolnoma napačna, ker smo zavedni Avstrijci, kakor so to tudi večinoma nemško govoreči državljani. Diskusija je jasno poka-Zala, da po Haiderjevem pojmovanju za druge etnične sku-Pine v tej državi ni prostora.“ O odvedencih, v zvezi z njimi je Haider trdil, da pozna človeka, ki je kriv njihove smrti, a danes mirno živi na Koroškem, je Smolle dejal sledeče: „Smo za to, da se stvar razčiš-či. Vedeti pa je treba, da so večinsko bili aktivni nacisti z razmeroma nizkimi strankinimi številkami, kar le potrjuje, da so že kot ilegalni nacisti rušili temelje Avstrije in pa da so bili aktivno soudeleženi pri preganjanju koroških Slovencev. Ne glede na to, kar Haider trdi, pa velja, da avstrijska nacija obstaja in da se večina prebivalstva k njej priznava. Mo nloHo na tn Ha S m O Slo- venci pripadniki slovenskega naroda, se k njej priznavamo.“ Krepko razcefrala sta Haiderjeve izjave gospa Maimann in zgodovinar Stourzh. Maimann je decidirano dejala, da mora v sodobni avstrijski naciji biti prostora za manjšine oz. narodne skupnosti, Stourzh pa je ugotovil, da se Haider poslužuje starokopitnega in več-novčerajšnjega pojma o naciji. Preveriti pa bo treba, če Haiderjeve izjave niso poziv (prikrit ali odkrit, je tu vseeno) h genocidu narodnih skupnosti v Avstriji? Osebni pogovori z državnim poslancem Sporočamo, da je za osebne pogovore na voljo državni poslanec Karel Smolle spet prihodnji ponedeljek, 5. septembra 1988, od 9. do 13. ure v prostorih Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer Ring 26 (Mohorjeva — pritličje desno) — Celovec, telefon: 0463/511553. Dipl. inž. Štefan Domej lo slabi letini bodo morali tako prizadeti kmetje sofinancirati kmetijske viške iz drugih zveznih dežel, čeprav deloma niti ne bodo kriti produkcijski stroški za pridelovanje koruze. Demokratičnost proti unitarizmu Nadaljnji razvoj zadeve Jan ša-Borštner-T asi č-Zavrl/Jugoslovanska ljudska armada je docela odprt. Nekaj dni po škandaloznem procesu v roški kasarni v Ljubljani, ki je potekal v srbohrvaščini, je vojska objavila obtožnico v taki slovenščini, ki ni le žaljenje slovenskega naroda, ampak sramotenje slovenščine same ter pravi posmeh suverenosti SR Slovenije v okviru Jugoslavije. Če bereš prevod obtožnice v „slovenščino“, skorajda potrebuješ zemljevid, kompas in pa jugostrokovni slovar hkrati, da se vsaj za silo znajdeš, pa še tedaj ni zajamčeno, da si obtožnico, ki tega naziva sploh ne zasluži, sploh v okvirih razumel. Vsi obtoženci — Borštner, Janša, Tasič in Zavrl — so proti obtožnici vložili priziv, vojaški tožilec pa zahteva višje kazni. Pa še to: tako Odbor za varstvo človekovih pravic (Bavčarjev odbor) in pa podobni odbor pri SZDL (Bavconov odbor) sta v nekaterih medijih izven Slovenije deležna najhujših polemik, razveseljivo pa je, da se v drugih republikah krepi in tudi artikulira demokratična javnost, ki se solidarizira s Slovenilo. Politika Andreas Wahl: „Treba je pomagati kmetom v neugodnih strukturah/' Bo Avstrija pristopila k Evropski skupnosti in kako zgleda bodočnost kmetov leta 2000? Ali bo prišlo ponovno do zvišanja splošnega prispevka za eksporte? Kako se je obnesla akcija ministrstva glede ekoloških površin? Kakšni alternativni produkti so danes za kmeta še zanimivi? O vsem tem in še o drugih perečih agrarnopolitičnih problemih se je pogovarjala z državnim poslancem Zelenih Andreasom Wablom Heidi Stingler. NAŠ TEDNIK: Medtem ko ÖVP direktno sili v Evropsko skupnost, slišimo v zadnjem času iz krogov SPÖ vedno več kritičnih glasov. Tako je tudi Vranitzky v eni izmed zadnjih številk Profila jasno rekel, da bo vprašanje nevtralnosti Avstrije postavila vlada v ospredje in je potemtakem vprašanje, ali bo Avstrija sploh lahko pristopila h gospodarskemu velikanu ES. Kakšna razmišljanja imate vi, kot zastopnik Zelenih o tem vprašanju? Zagovarjate vstop v ES, ali bi po vašem morda zadostovalo približanje Avstrije k ES? ANDREAS WABL: Dejansko je Vranitzky v svojih izjavah izpostavil pri vprašanju vstopa v ES nevtralnost Avstrije. Po teh izjavah sem skorajda prepričan, da si Avstrija ne bo mogla privoščiti stoodstotnega vstopa v ES. Je pa z druge strani vprašanje, koliko teže imajo izjave Vranitzkega, saj se je že pri koroškem šolskem vprašanju izkazalo, da je Vranitzky obljubljal stvari, katere ni mogel držati. Osebno mislim, da bi stoodstoten vstop Avstrije v ES bil popolnoma nesmiseln, ker bi predvsem kmetje imeli od tega več škode ko prednosti. Nisem nasprotnik kakega velikega skupnega evropskega gospodarskega prostora, ne morem pa zagovarjati Evropske skupnosti, ki je velikan, katerega cilj je edino gospodarska gigantonomi-ja. Ne morem zagovarjati še nadaljnje industrializacije agrarne produkcije, ki gre na račun eko-socialne strukture naše narave in okolja. Za Avstrijo bi bilo zanimivo iztržiti z Evropsko skupnostjo dobre pogodbe, kar bi za našo državo lahko bila dobra šansa, da bi postali neke vrste obračalnica med Vzhodom in Zahodom in bi na podlagi nevtralnosti lahko imeli najboljše stike z obema državnima blokoma. NAŠ TEDNIK: Kot poročevalci na področju kmetijstva smo vedno pogosteje v dilemi, da ne vemo, kako in kaj bi svetovali našim kmetom. Alternativne produkcije kot npr. pridelava beljakovinastih rastlin ali pa tudi ovčereja sta se kar kmalu izkazali kot nesmiselni, ker so bili konec koncev stroški producenta višji kot pa cene im-portiranih ovc ali pa npr. soje ali pa boba. Kaj torej naj svetujemo kmetom? ANDREAS WABL: Vsi politiki in zastopniki kmetov, katere danes lahko jemljemo resno, se zavedajo, da mora biti danes kmetijstvo ekološko orientirano. To bistveno vprašanje pa bo treba politično iztržiti. Dejstvo je, da ima Avstrija najbolj strog zakon glede kvalitete živil. Pristojni uradi bodo morali skrbeti za to, da kontrolirajo poceni Importe, da tudi ti odgovarjajo tem normam. To se pravi, da bo nujno potrebna zaščita domačih kvalitetnih produktov. Treba bo iztržiti družbene pogodbe med kmeti in konzumenti, in prepričan sem, da bodo konzumenti pripravljeni plačati za kvalitetne agrarne produkte naših kmetov višjo ceno, če se bodo zavedali tudi drugih funkcij kmetov. Namreč, da ohranjujejo naravo in s tem pospešujejo tudi turizem. Konzumenta, in ne le avstrijskega, bo treba informirati, da, če kupi avstrijski produkt, da je ta kvalitetno gledano daleč nad standardom agrarnih produktov v Evropski skupnosti. NAŠ TEDNIK: Jasno ste se izrekli proti nadaljnji industrializaciji agrarnih produktov in za ohranitev eko-socialnih struktur. Torej zagovarjate tudi davek na umetna gnojila? ANDREAS WABL: Intenzivna živinoreja je kmetom možna le, če si pomagajo z umetnimi gnojili in agrarnimi kemikalijami, ki so vzrok za onesnaženje naše vode in zaradi katerih umira del naravnih rastlin in tudi živali. Če hočemo ohraniti ekološko ravnotežje, moramo prenehati z intenziviranjem kmetijstva. Zato jasno zagovarjam tudi davek na umetna gnojila in agrarne kemikalije. NAŠ TEDNIK: Ali se zavedate, da bi tak davek prebolel morda en velik kmet v Nižji Avstriji, za gorskega kmeta na Koroškem pa bi to bilo eksistenčno vprašanje? ANDREAS WABL: Predstavljam si, da bi bil ta davek za vse kmete isti. Je pa seveda vprašanje, kaj se naredi s tem davkom. Mislim, da bi morali od tega davka profiti-rati predvsem majhni kmetje v neugodnih strukturah, da bi tam lahko preživeli. NAŠ TEDNIK: V zadnji številki „Kärntner Bauer“ smo brali, da bo verjetno prišlo do zvišanja splošnega prispevka za eksport. Kako je možno, da je prišlo do večjih količin eksportov žita, pa čeprav so kmetje lani in letos za določeno podporo pustili del svojega polja v prelogu in tam niso pridelali žita? ANDREAS WABL: Ideja o podpiranju trznine oziroma prelogov verjetno ni bila najboljša. Izkazalo se je, da so kmetje sicer opustili za finančno podporo pridelovanje žita na nekaj poljih, zato pa so očitno pridelovali žito na drugih poljih bolj intenzivno. To seveda ni bil smisel akcije in je zato prišlo proti pričakovanju do še večjih eksportov. NAŠ TEDNIK: Kako se razvija v avstrijskih parlamentarnih pododborih diskusija o bio- in gentehno-logiji po škandalu v Nemčiji? ANDREAS WABL: V tem vprašanju je hvala Bogu stališče jasno: namreč, da bi bila slaboumnost dopuščati hormon, ki ni me-dikament ne krmilo le zato, da se še poveča agrarna produkcija pri živalih. Sploh sem mnenja, da bi se morali znanstveniki bolj baviti s tem, kako je možno gojiti rastline, ki so bolj resistentne, ne pa le, kako je možno uničiti s kemikalijami škodljivce. Seveda pa to ni v interesu industrije. NAŠ TEDNIK: Zeleno poročilo zveznega ministrstva za kmetijstvo kaže, da se dohodek kmetov razvija tako, da bogati kmetje postajajo vedno večji, majhni kmetje v neugodnih legah pa imajo iz leta v leto manjši dohodek, velik del takih kmetij pa enostavno ne more več eksistirati. Kako bo torej možno pomagati tem kmetom? ANDREAS WABL: Treba je zasi-gurati vsem kmetom neki življenjski standard. To bi bilo možno s finančno podporo ali pa na primer s črtanjem prispevka za socialno zavarovalnico kmetom, ki imajo nizek življenjski standard Nasplošno pa lahko le rečem, da je za vsak kraj treba najti rešitev, kako lahko najbolje pomagamo kmetom. NAŠ TEDNIK: Bodo Zeleni v tem smislu tudi šli v posamezne kraje, da bodo kmete informirali o možnih alternativah kmetovanja, ki so za določen kraj ugodne? ANDREAS WABL: Tako informacijsko kampanjo načrtujemo za letošnjo jesen in vabimo vse organizacije, da bi pri tem sodelovale. Poleg tega pripravljamo diskusijske prireditve o vprašanju možnega vstopa Avstrije v ES. Prepričan sem, da bomo s tem koristili in pomagali marsikateremu kmetu. NAŠ TEDNIK: Najlepša hvala za informativni pogovor. Bojo Sele dobile Jrg 13 žrtev* ali Jrg žrtev fašizma*? Sele, občina in vas, so plačale enega največjih krvnih davkov, če ne kar največjega, od vseh avstrijskih komun za osvoboditev Avstrije (število žrtev glede na število občanov). Ta krvni davek je terjala nacistična strahovlada in v bistvu v Selah ni družine (razen tistih, ki so s tem zločinskim režimom kolaborirale), ki ne bi objokovala ene ali celo več žrtev. Najvidnejše so trinajste žrtve — na smrt obsojene aprila 1943 v Celovcu in istega meseca obglavljene na Dunaju — od katerih je večina iz Sel. Njim je selska fara takoj po koncu vojne postavila trajen spomenik. Na smrt so bili obsojene, ker so bile Slovenke in Slovenci — „sämtlich Slowenen“. Urad selske občine Sele 75 9170 Borovlje , Sele, 10.4.1988 Predmet: Poimenovanje trga med staro in novo cerkvijo oz. pokopališčem v "Trg 13. žrtev". V letošnjem letu se spominjamo priključitve Avstrije Hitlerjevi Velenemćiji in vseh tragičnih okoliščin pred 50. leti, 29. aprila pa bo poteklo 45 let, odkar so na Dunaju obglavili 13 žrtev nacističnega režima, ki so bile večinoma iz Sel. Spominsko leto 1988 je v tem smislu nadvse pomembno za soočenje Avstrijcev z lastno zgodovino, pravtako pomembno pa tudi za selsko občino. Nasa dolžnost je, da se po 45. letih dostojno in primerno oddolžimo spominu na 13 selskih žrtev, po katerih je naša občina plačala zelo visok, najvisji krvni davek za vzpostavitev 2. avstrijske republike. EL Sele predlaga, da bi prav v tem spominskem letu poimenovali trg, ki je po svoji funkciji in arhitektonski zasnovi za Sele osrednji, v "Trg 13. žrtev". Naj bo to viden izraz nase želje, da bi se kaj podobnega med nami nikdar već ne zgodilo! Za EL Sele vCu\H Pred leti je takratni avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger na spominski svečanosti v sivi hiši Dunaju rehabilitiral selske žrtve od nacistične obsodbe, da so za vekomaj brezčastne. Kirchschläger je dejal, da so vredne spomina in vse časti ^publike. Iste besede je zvez-ni predsednik ponovil tudi med svojim obiskom v Selah. Občina Sele doslej tem žrtvam — pa tudi ostalim žrtvam nacističnega režima, to je bmrlim v kacetih, taboriščih, Padlim v partizanih in umrlim Za posledicami doživetih gro-z°t — še ni postavila nobene-9a spomenika. EL Sele je zato vložila aprila let°s (glej faksimile) predlog, nai bi občinski svet poimenoval prostor med staro in novo cerkvijo ter pokopališčem v čast trinajstim žrtvam v „Trg '3 žrtev“. Po pomoti predlog ni Prišel tedaj na dnevni red, 2ato pa ga je EL vložila kot Ccjnostnega in dobil bi nuj-n°st, če bi ga s potrebnim šte-V||om glasov podprla tudi socialistična stranka. Zato je EL Sele predlog po-hovno vložila in na zadnji seji, JO- avgusta 1988, so ga večina ^ccialistov (dva sta se vzdrža-in pa odbornik VP odkloni-'■ Socialisti so najavili lasten Pmdlog, da bi prostor poime-cpvali v čast „žrtvam fašizma“. Na seji so nekateri sociali-sp skušali z zelo nekvalificira-n|mi izjavami (da si s tem ho- čejo Olipi postaviti svoj spomenik ali da bi morali potem trg imenovati le „Trg žrtev Tomaža Olipa“) očrniti predlog EL Sele in so tako samo dokazali, da mešajo vzrok in posledice. Kljub temu je EL, tako podžupan Nanti Olip, stvarno zastopala svoj predlog med drugim s temi argumenti: da smo letos v spominskem letu na 50-obletnico anšlusa Avstrije k nacistični Nemčiji, da hkrati mineva 45 let od obglavljenja 13 žrtev, da so te žrtve tudi tiste priče nacističnega nasilja nad Selami in Selani, da sta se tako bivši predsednik Kirchschläger kot tudi kancler Vranitzky poklonila njihovemu spominu in poudarila vsedržavni in vsedružbeni pomen njihove žrtve in da bi to imenovanje pomenilo stalen opomin in zrcalo naše zgodovine. Dr. Zdravko Velik, socialistični podžupan, se je na zadnji seji vzdržal glasovanja, kar po SOR (Splošnem občinskem redu) v bistvu ni nič drugega kot protiglas. V razgovoru z Našim tednikom je dejal, da bodo socialisti prinesli drug predlog in na naslednji seji poimenovali prostor med cerkvama in pokopališčem v „Trg žrtev fašizma“, ker „širše zajame vse žrtve te dobe. Žrtve so bili občani, ki so umrli v kacetih in so kot partizani izgubili življenje. EL Sele pa naj pokaže širino in glasuje z nami, brez strahu, da bi ji s tem padla krona z glave in da bi zapustila svoja načela“. EL Sele je s svojim predlogom odgrnila kopreno molčanja in neidentifikacije z lastno narodno zgodovino. Zato ji gre vse priznanje in zahvala. Kako pa se bo trg dejansko imenoval, pa bo pokazal nadaljnji razvoj. Franc Wakounig Kako ime bo torej dobil trg pred cerkvama v Selah? Rož, Podjuna, Zilja Srečanje ob 10-letnici MDfl „Danica“ „Mladinska delovna akcija DANICA 78“ — pod tem geslom smo v Šentprimožu točno pred 10-imi leti gradili Kulturni dom DANICA. Brez pomoči brigadirjev iz Slovenije in Jugoslavije, številnih domačinov, ki so preživeli kar celo jesen na gradbišču, in brez pomoči raznih gospodarskih ustanov ne bi mogli postaviti tega kulturnega hrama. Brigadirji so pri nas delali mesec dni, delali so tako pridno, kot bi zidali lastno hišo. Pomagali so posamezniki, nekateri so prišli na pomoč za več dni, tednov, drugi po svojih zmogljivostih. Deležni smo bili pomoči iz cele Avstrije in Jugoslavije, pomagali so nam tudi nemško govoreči demokrati. Ta projekt ima velik narodnopolitični pomen, kajti kultura, slo- venska beseda in pesem so nam dajali in še dajejo oporo, da se lahko zoperstavljamo vsem težavam. Dajejo nam tisto samozavest, ki nam je danes nujno potrebna, da ohranimo naš slovenski živelj na Koroškem. Odločili smo se, da se po 10-ih letih srečamo vsi, ki smo zidali to kulturno žarišče v občini Škocijan. Vsi, ki ste kakorkoli pomagali (z lastnimi rokami, finančno, s prehrano ...), pridite na srečanje, ki bo v soboto, 17. septembra 1988, od 16. ure dalje v Kulturnem domu v Šentprimožu. Poklepetali bomo, pretresli, kaj se dogaja v tem Kulturnem domu, ocenili pomembnost in ugotovili, da je v njem življenje, da nismo delali zaman. Odbor SPD „Danica“ Celovec: novo, slovensko, podjetje — MKS Pred nedavnim je v Celovcu začelo delovati novo slovensko podjetje; imenuje se MKS — filmska in televizijska produkcija. Med drugim snema posnetke za avstrijsko, ljubljansko in ameriško sate- liško televizijo CNN. Poleg televizijskih filmov (v Avstriji predvsem za lokalne oddaje ORF Celovec in informacijske oddaje „Čas v sliki“) se namerava novo podjetje posvetiti produkciji predvsem reklamnih filmov in videokaset. Produkcijski vodja je Ivo Štrakl, ki je prejšnja leta bil pri RTV Ljubljana odgovoren za zunanje stike. MKS, ki ima v Avstraliji partnersko podjetje, je družba z o.j., katere glavni družabnik je Marijan Kepic, slovenski podjetnik iz Miinchna. Ostala dva družabnika sta Ivo Štrakl ter snemalec Ivan Klarič. Trenutno pa sodelujeta tudi koroška Slovenca (Folti Čertov in Vincenc Gotthardt). PISMA BRALCEV Pripomba k članku o župniku Poljancu G. Tolmajer je v opisu o g. župniku Poljancu med drugim omenil, kaj mu je povedal g. Luka Kramolc: da je namreč prišla zdravniška komisija iz Ljubljane, ponoči so odkopali grob, obducirali truplo in so potem v Ljubljani ugotovili, da je bil g. Poljanec zastrupljen. Ker se zdi to skoraj neverjetno, naj povem, da mi je isto povedal rajni Mihael Kačnik, pd. Joger, ki je bil navzoč in je bil ugleden in zvesti prijatelj in pomočnik g. Poljancu. Da je ostalo to tako neznano, je pač vzrok v tem, da so sodelavci strogo varovali tajnost, ker bi sicer bilo zanje nevarno. Naj omenim še to, da smo dijaki iz Slovenije že I. 1930 obiskali g. Poljanca in uživali njegovo gostoljubnost. Kar častno se mi je zdelo, da mi je enako ime kakor njemu. L. 1936 pa sem ga kot no-vomašnik en teden nadomeščal v Škocijanu, ko je šel na dopust domov na Štajersko. Že tedaj sem se torej vživljal v Koroško in čez 9 let prišel prav v Škocijan in tam živel tri leta. Vinko Zaletel PS.: Pozabil sem dostaviti še to, da so potem, ko so zopet zasuli grob, zažgali vence na grobu, da so zakrili svoje delo. Razširila se je potem govorica, da so jih sežgali Poljančevi sovražniki. Mislim, da je prav, da tudi mi to objavljamo, ko skušajo sedaj prav nasprotniki duhovnikov Poljanca izrabiti zase. Zlata in srebrna poroka na Radišah G. Šiman Wrulich in njegova žena gospa Veronika sta letos praznovala 80-letni jubilej življenja, dne 10. 7. pa sta praznovala zlato poroko, njegov sin g. Stanko Wrulich in njegova žena Marija pa sta istočasno praznovala srebrno poroko. G. Šiman in njegova žena Veronika sta leta 1966 prevzela službo mežnarja pri farni cerkvi na Radišah. Zapustila sta domačo hišo in se naselila v cerkveni mežnariji. Svojo mežnarsko službo skrbno, zgledno in veselo opravljata. Gospod škof dr. Egon Kapellan je zlatoporočencema poslal pismo, v katerem jima je čestital k zlatemu jubileju življenja v zakonu in ju pohvalil za zgledno službo, ki jo opravljata v cerkvi. —- Predsednik združenja škofijskih mežnarjev g. Florij Jug iz Galicije je zlatoporočencema osebno izročil pohvalno listino. Slovesnost zlate poroke je bila združena s srebrno poroko sina Stanka in njegove žene Marije. G. Stanko Wrulich je že 34 let na Radišah organist in vodi cerkveni pevski zbor. Zlatoporočenca imata pet otrok, vsi imajo že svoje družine. Od štirih sinov so trije, ki vodijo pevske zbore — dva od teh cerkvena organista — in eno hčer. Zlatoporočenca in srebrno-poročenca so v cerkvi s sveto mašo z vsemi farani praznovali te jubileje. Z zahvalo Bogu in njim jim iskreno čestitamo k tem lepim jubilejem in voščimo še na mnoga leta! V miru se uležem in zaspim, ker ti sam, Gospod, skrbiš, da sem varen. (Psalm 4) V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil moj ljubi mož, naš dragi ata, brat, stari oče in praded gospod Karel Rojšek Umrl je v četrtek, dne 25. avgusta 1988, v 86. letu starosti. Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 3. septembra, ob 11. uri na farnem pokopališču v Hodišah. Celovec, Prekopa, Ribnica, Loče, dne 25. avgusta 1988 V krščanski žalosti: Alojzija, žena Marica in Karlo, otroka Betka, sestra družine Rojšek, Tischler in Hartmann v imenu vseh sorodnikov Po želji pokojnega prosimo, da namesto vencev ali cvetja darujete za dom „Sodalitas" v Tinjah (konto štev. 1197, Posojilnica-Bank Velikovec/Völ-kermarkt). Rož, Podjuna, Zilja Oktet „Suha“ v Washingtonu: Ambasadorji pesmi so navdušili ČESTITAMO Visok življenjski jubilej, 88-letnico, praznuje te dni Lipjakov oče iz Dul pri Miklavčevem. K njegovi častitljivi obletnici mu iskreno čestitamo in mu želimo še krepkega zdravja. * 70-letnico je pred kratkim praznovala Gražarjeva mati, Ljudmila Writz iz Stebna pri Globasnici. Njena svakinja Marija Writz pa je obhajala svoj 78. rojstni dan. Obema slavljenkama iskreno čestitamo in jima želimo vse najboljše za njun osebni praznik. * Nuži Lampichler, po domače Jugov oče na Radi-šah, je pred kratkim praznoval svojo 70-letnico. Za njegov življenjski praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. * Ferdičeva mati, Marija Žuntar iz Čergovič, je včeraj praznovala svojo 65-letnico. Slavljenki za njen praznik iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. * Na Bregu pri Rožeku je pred kratkim praznovala Gusti Lesjak, po domače Postranjakinja, svojo 60-letnico. K njenemu prazniku ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. * Janežčeva matj, Gusti Janežič iz Leš pri Šentjakobu, je te dni praznovala 59. rojstni dan. Za njen življenjski praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še OGLASI Stare slike, tudi pokvarjene — spet ko nove, povečamo in pomanjšamo slike, kolo-rirane slike, slike za potne liste v vseh velikostih lahko vzamete kar s seboj. Znan po solidnem delu — ekspres-foto HEDANEK, Celovec, Paulitschgasse/ na vogalu Bahnhofstraße, tel. 04 63 / 54 783 » V Pliberku ali okolici kupim stanovanjsko hišo. Tel.: 0 42 35 / 33 50 veliko srečnih, zadovoljnih, predvsem pa zdravih let. * 40 let skupnega življenja praznujeta Jakob in Marija Sienčnik iz Dobrle vasi. Za njun praznik jima iskreno čestitamo in jima želimo še veliko skupne sreče na njuni življenjski poti. * Marija Lapuš v Podsinji vasi bo praznovala prihodnji teden svojo 85-letnico. K njenemu visokemu jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko božjega blagoslova in še mnogo zdravih in zadovoljnih let. V Rožeku je pretekli teden obhajala svojo 70-letnico gospa Fani Schuster. Iskrenim čestitkam in željam še na mnoga leta se pridružuje tudi uredništvo NT! * Hanzej Gräber, po domače Ravšev oče iz Spodnjih Borovelj pri Ledincah, je te dni praznoval svojo 80-letnico. Dolgoletnemu cerkvenemu pevcu iskreno čestitamo za ta življenjski jubilej. Prav tako 80-letnico je pred nedavnim slavila cerkvena pevka Urši Rutar, po domače Pečnikova. Iskreno ji čestitamo. * V Borovljah se je rodil staršema Rezi in Wernerju Oraže sinček, ki ga bosta krstila na ime Emanuel. Srečnima staršema iskreno čestitamo, Emanuelu pa želimo vse najboljše na življenjski poti. Lutkovni seminar letos v Fiesi Od minulega pa do naslednjega torka, od 30. avgusta do 6. septembra tega leta, je v Fiesi na slovenski obali vsakoletni seminar za lutkarske in gledališke skupine, ki se pripravljajo z novim programom na novo sezono. Vsega skupaj se seminarja, ki ga prireja Krščanska kulturna zveza, udeležuje sedem skupin, ki jim kot strokovni mentorji stojijo ob strani še Ana Mlakar (jezik), Tanja Zgonc (gib) in pa dramaturg Marjan Belina. Več o seminarju bomo poročali naslednjič. Nekaj dni pred 12. avgustom smo prejeli obvestilo, da se bo koroški slovenski oktet „Suha“ na svoji turneji po vzhodnem predelu ZDA ustavil tudi v ameriški prestolnici. Lokalno esperantsko društvo, organizator prireditve, je vabilo v petek, 12. avgusta, na večerni koncert suškega okteta, čeprav je to društvo maloštevilno in tudi ni veliko Slovencev, ki žive v Washingtonu, so člani okteta kljub temu vzeli nase napor večurne vožnje iz New Yorka, da so nam predstavili v skrajno izpiljenem koncertu obsežen repertoar slovenskih, esperantskih in drugih tujih pesmi evropskih narodov. Oktet „Suha“ nas je nadvse navdušil s svojo muzikalno dovršenostjo, glasovno prožnostjo in fineso, s prepričljivo čustvenostjo in s čudovito polnim, hkrati pa žametno mehkim zborovskim zvokom. Tu se naznanja novi Slovenski oktet. Bertej Logar, voditelj zbora in glasbeni akademik, gotovo ve, da mu je na voljo kakovost glasov, ki jo z nadaljnjim pridnim delom utegne popeljati na sam vrh vseslovenske vokalne glasbene ustvarjalnosti. Korošca-Slovenca, ki živi v tujini, takšen prizor navdaja še s posebnim veseljem, saj mu potrjuje, da je slovenska kultura na Koroškem krepka in živa in se izraža v mnogih ter močnih oblikah profesionalizma. Zastopnik avstrijske ambasade v Washingtonu, ki je najprej sledil koncertu s tisto mero odtujenosti, ki je značilna, kadar posluša nemški vladni uradnik slovensko petje na tujih tleh, je bil kmalu od petja S trodnevnim misijonskim praznikom bodo južnokoroške župnije praznovale znamenit jubilej: misijonska akcija dušnopastirskega urada je podprla že 1000 misijonskih bogoslovcev, sester in kate-histov. Akcija — letna podpora za vsakega bogoslovca znaša šil. 7000,—, župnije se z bogoslovci, ki jih podpirajo, dopisujejo; časnik Misijonska obzorja daje vedno pregled — je imela svoje začetke pred tridesetimi leti v župnijah Medgorje in Sele. Danes obsega skoraj vse dvojezične župnije na južnem Koroškem. Posebno uspešna pa je akcija v Selah, kjer so doslej podprli nad sto bogoslovcev. Zato smo Sele izbrali za kraj jubilejnih prireditev. Od 23. do 25. septembra bo pod geslom „Veselite se vsi narodi“ raznoličen pro- prevzet, dokler se mu ni spoštovanje zrcalilo na obrazu. Verjetno je k temu tudi pripomogla zelo samozavestna povezava Jokija Logarja, ki je celo kratek oris narodnostnega problema na Koroškem podal z gosposko suverenostjo človeka, ki ve za skrite duševne mehanizme zapostavljanja, pa jih noče razvpiti, ker bi prišla na dan le umska omejitev prenekaterih sodeželanov. „Nekateri nas imajo radi,“ je dejal, „verjetno, ker ne razumejo našega jezika in kulture.“ Tudi v tej elegantni zadržanosti, povsem primerni okviru prireditve, se je odražala odraslost zbora. Tretja poteza odraslosti pa se je pokazala v interakciji pevcev med petjem samim. Dirigent je dvignil roko samo ob koncu pesmi, da prekine čustven razplet večglasne harmonije, med petjem so pogledi zadostovali za akurat-nost glasbenega poteka. Pevci so bili vedno decentno nasmejani, kar je dvignilo njihov ugled in vzdušje v dvorani. Drugič, ko pride „Suha“ prepevat v Washington, bo moral biti zunanji okvir primernejši izjemni kakovosti zbora: namesto v dvorani kvekarjev, pa čeprav v neposredni bližini ekskluzivnega privatnega kluba Cosmos, naj bi oktet nastopil v Kennedy Center for Performing Arts — v Panteonu washingtonske kulturne srenje. Organizacijo in „lobbying“ (torej potrebno zakulisno prepričevanje) takega za suški oktet vrhunskega uspeha bomo vsi gotovo radi podprli. dr. Peter Millonig Washington, D. C. gram: trodnevno praznovanje obsega poseben program za otroke in mladino, blagoslovitev in predajo več misijonskih avtomobilov MIVE, razstavo afriških preprog, predavanja slovenskih misijonarjev, ki so na dopustu v domovini, višek pa bo sv. maša v siro-malabarskem obredu, kjer bodo nastopile indijske misijonarke in bomo lahko doživeli instrumentalno glasbo z Madagarskarja. Zaključili bomo v nedeljo, 25. septembra, z zahvalnim bogoslužjem, ki ga bo daroval škof dr. Egon Kapellan z duhovniki iz južnokoroš-kih župnij. S tem misijonskim praznikom v okviru Heminega jubileja naj se še bolj poglobi misijonska zavest in povezanost škofije s svetovno Cerkvijo. Konec septembra v Selah misijonski praznik Tisočera pomoč za misijonske dežele Jože Kopeinig Politika Deutschmann in spominske plošče Predsednik koroške kmetijske zbornice, Valentin Deutschmann, očitno bolj slabo pozna zunanjost oz. fasado zborničnega poslopja. V prejšnji številki Našega tednika (štev. 34, stran 11) je v zadevi spominske plošče za Vinkom Poljancem trdil, da „tu nobene spominske plošče ni“. No, morda pa je pozabil in mu je v tistem trenutku ušlo iz spomina, da je na zborničnem poslopju le pritrjena spominska plošča — in sicer v čast heimatdienstu („In diesem Hause arbeitete im Sommer und Herbst des Jahres 1920 der Kärntner Heimatdienst. Sein Werk wurde durch die glückliche Volksabstimmung am 1. Oktober 1920 gekrönt“). Kar je ušlo gospodu predsedniku Deutschmannu, pa ni ušlo našemu fotografu. Morda pa za Deutschmanna ta plošča zato ni spominska, temveč nekaj čisto domačega, ker je sam član KHD-ja? -bodečaneža- To je tista plošča v spomin KHD-ju, ki je po izjavi Deutschmanna „ni“. CARTRANS Vam olepša dopustniške dni na prelepi jadranski obali! Paulitschgasse 7, 9020 Klagenfurt/Celovec, tel.: (0463) 512680 =g Spominska proslava za Vinkom Poljan d „Ponosni smo, mož deloval mi Pripravil Franc Wakounig Spominska proslava za Vinkom Poljancem — bila je čer v Škocijanu — je pokazala, da je spomin na tega' narodnopolitičnega delavca med koroškimi Slovenci živ ganju vencev in pa kulturnem sporedu, se je zbralo v krajev, da bi se poklonili prvi žrtvi, ki jo je terjal naciz informacija za starše r • Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku ob vpisovanju v 1. razred ali lO dni po začetku šolskega leta v južnokoroških ljudskih šolah! • Ob vstopu v glavno šolo je potrebno ponovno prijaviti otroke k dvojezičnemu pouku! Učiti se jezike — imeti uspeh v življenju! Pliberški jormak - največje in najstarejše ljudsko slavje južne Koroške, ki se vrši že od leta 1393 naprej na prvo nedeljo v septembru, bo tudi letos privabil ogromno množico obiskovalcev v lično obmejno mesto Pliberk. Za tri dni — od sobote, 3. septembra, do ponedeljka, 5. septembra, bo Pliberk v središču vsega dogajanja na južnem Koroškem. Medtem, ko je v minulih starih časih bilo na prvem mestu kupčevanje — saj so v ponedeljek prignali tudi živino na sejem — pa v zadnjih časih bolj prevladuje zabavni prostor. Pliberški jormak spet vabi Poleg vsakovrstne robe in posode in oblačil do najplodnejših strojev in traktorjev pa tudi avtov je vsega na Prodaj na pliberškem jormaku in kakor vsi zatrjujejo — po zelo ugodni ceni. Posebnost jormaka pa je, da tam lahko vsakdo vsakega sreča. Po izvršenih kupčijah se obiskovalci sejma radi vsedejo v šotore, da se tam okrepčajo s hladnim pivom in pokramljajo s svojimi znanci. Posebno domače pa bo tudi letos — kakor že zadnja leta — v šotoru SPD „Edinost“, ki je postal pravo središče na pliberškem sejmu. Po povorki v soboto popoldne bo v šotoru SPD „Edinost“ igrala Godba na pihala s Prevalj. Zvečer pa bo za ples igral ansambel „Albatros“ iz Dravograda. V nedeljo in ponedeljek dopoldne bosta menjaje se zabavala goste v šotoru Godba na pihala iz Šmihela in ansambel „Yetti“. Popoldne in zvečer oba dneva bo za ples igral ansambel „Toneta Jančer j a“ iz Ljubljane. Da obiskovalcem sejma ne bo treba sedeti pri suhih mizah, pa je tako vsakomur jasno. Poleg obveznega piva in kakovostnih domačih in jugoslovanskih sort vina bo kot specialiteta na razpolago tudi ovčje meso na žaru. Za mlade obiskovalce pa je na sejmu še posebej poskrbljeno, saj je zabave dovolj na vseh koncih in krajih, povsod se vrti in suče, ob spremljavi vabljivih melodij. „Uradno“ se pliberški jormak začne s povorko v soboto popoldne, posebna atrakcija pa je tudi velik ognjemet v soboto zvečer. Gotovo bo za vsakega kaj na pliberškem jormaku, katerega se že vsi zelo veselijo. (Več na drugi strani) Za pliberšhi jormak se cenejel ZAMIKA market Pliberk Obiščite nas in se prepričajte! POVPRAŠALI SMO NEKAJ DOMAČINOV, KAJ MENIJO O PLIBERŠKEM JORMAKU CIRIL RUDOLF, kolarski mojster v pokoju na Bistrici Na jormak se že zaradi tega gre, da se z znanimi ljudmi skupaj pride. Včasih sem imel tudi svoj „Stand“ na jorma-ku. Prodajal sem grablje, kosišče, lesene krožnike in tudi „kühle“ (lesene žlice). Sem včasih rekel kakšni gospodinji: „Mati, eno kuhlo nesite s seboj, imate čisto strupano doma“; „Oh, pa res,“ je rekla in jo je takoj kupila. To prodajanje me je veselilo, ker bi sprva jaz rad bil trgovec. Sedaj, ko ne prodajam več, na jormak še vseeno rad grem,dokler še morem, ker tam znane ljudi najdem. Tudi letos bom šel — v ponedeljek — v slovensko uto in malo po kramah naokoli. FRIDL KAPUN, predsednik Zadruge Pliberk Pomen sejma za pliberško Zadrugo je v tem, da Zadruga leži ob glavni cesti, kjer pride veliko ljudi mimo, ki gredo na sejem. Ljudje se tam ustavijo in si ogledajo našo trgovino in tako spoznajo tudi tisti ljudje našo Zadru- go, ki doslej še niso poznali naše ponudbe. Nazaj grede se vrnejo in kupijo to, kar so si že prej ogledali. Pomen sejma pa je tudi v tem, da ima Zadruga v nedeljo in ponedeljek cel dan odprto in je zelo frekventirana, kar se tudi izraža na dnevnem prometu. Kot trgovec bom skušal zmeraj najti kaj novega, posebno letos, ko Zadruga obhaja 40-letnico, si bomo izmislili neke akcije, ki bodo za naše kupce privlačne, in upamo, da bomo dobili lepo število ljudi v našo trgovino. SLAVKO MLINAR, trgovski zastopnik, Blato: Seveda bom šel na jormak, kot že vsa leta gremo, saj že težko čakamo na jormak. V prvi vrsti že zaradi otrok, ki so že zelo nestrpni in že dneve štejejo, koliko dni je še do jormaka. V soboto bomo šli, da bomo videli „freiungo“ in da se bodo otroci peljali z avtodromom, vrtiljakom in podobnim. Saj s tem delajo razstavljala največji dobiček. Seveda bomo šli tudi v nedeljo. Pa tudi zaradi tega gremo, da skupaj pridemo v naših šotorih in imamo tam svojo zabavo, kjer se ob lepi glasbi poveselimo, srečamo s starimi prijatelji in včasih tudi katero zapojemo. MARIJA WAUTSCHE, gospodinja, Letina Ja, seveda bomo šli na jormak, že zaradi tega, da ta stari običaj, ta šega ne gre v pozabo. Najprej bomo pregledali kmetijske stroje, da vidimo, kaj je novega na tem področju. Pa tudi druge stvari si bomo ogledali, in če se nam bo kaj dopadlo, to tudi kupili. Nazadnje pa bomo šli v slovensko uto, ker tam je najboljše za nas, tam je tako prijetna družba in se srečaš s starimi znanci, kjer za zabavo in ples igrajo zelo dobri ansambli. Tudi otroci že težko čakajo na sejem, posebno najmlajši, ki že skoraj pol leta govorijo o jormaku. _ JOHAN I LOMSCHEK, ■ trgovec, w oH Sentl5Pš JPl Naša firma je ena najstarejših razstavljal-cev na pliber-škem jormaku. Na sejmu razstavljamo že zaradi tradicije in da povabimo naše stranke, da pridejo, da si ogledajo najnovejše stvari in jim tam razložimo, kako to ali ono deluje, da se vsak lažje odloči za nakup kakega stroja. Si že veliko pričakujem od letošnjega pliberškega jormaka, ker je zaradi prevročega vremena bil celovški sejem bolj slabo obiskan. Za naše podjetje je pliberški jormak več kakor celovški sejem, ker pride na jormak večji potencial kmečkih obiskovalcev. ADOLF KRIVOGRAD, trgovec, Šmihel Mi sicer vsako leto razstavljamo na pliberškem jormaku — je to že tradicija — a od pliberškega jormaka si mi kot trgovci ne pričakujemo preveč, kajti jormak je pač tako imenovani „kramarski“ sejem. Mi imamo tam tehnične stvari — stroje in podobno — in to na jormaku pač ne gre veliko. Važno je, da ljudje to vidijo in se o tem in onem informirajo in pozneje kdaj kupijo. Drugače pa nas pliberški jormak precej stane. Prej smo plačali za naš prostor na sejmišču 300,— šilingov, občina pa je naenkrat dvignila sejmnino na 1400,— šilingov, to je že malo preveč. Na občinski seji pa sem slišal, ko so govorili, da se je to splačalo, saj so kasirali 400.000,— šilingov sejmnine za pliberški jormak. Na vsak način pa je jormak največja družabna prireditev spodnje Koroške in obmejnih občin Slovenije. Zmagovalci nagradnega tekmovanja za mesec avgust: 1. NAGRADA Martinovanje z Našim tednikom v Varaždinskih toplicah (od 12. do 13. nov. ’88) JOHANN URSCHITZ, Bachwes 7, 9485 Bekštanj 10 knjižnih nagrad MOHORJEVE knjigarne v Celovcu FRIDA MARKETZ, Kršna vas 7, 9141 Dobrla vas KATARINA ORAŽE, Obirsko 50, 9135 Železna Kapla SANI ORAŽE, Sele-Borovnica 37, 9170 Borovlje MARTIN KOMAR, Kazaze 34, 9125 Sinča vas BRIGITA KELIH, Lerchenweg 4, 9170 Borovlje IRMI SCHNIDAR, Želuče 11, 9072 Bilčovs WALPURGA MAIERHOFER, Podjerberk 10, 9536 Škofiče MARIJA JELEN, Sommerweg 4, 9141 Dobrla vas NEŽI ORAŽE, Radiše 32, 9065 Žrelec MARIJA WAUTSCHE, Letina 10, 9143 Šmihel Nagradno tekmovanje ZA MESEC SEPTEMBER: 1. NAGRADA: Martinovanje z Našim tednikom v Varaždinskih toplicah (od 12. do 13. novembra 1988) ter 10 knjižnih nagrad Mohorjeve knjigarne v Celovcu Ce ste že uganili, kaj slika predstavlja, pošljite rešitev na uredništvo Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Novi poslovni čas naših denarnih ustanov od 01. 09. 1988 Zveza Bank, Celovec 8.00—12.00 in 13.30—16.30 Posojilnica-Bank Celovec 8.00—15.30 Posojilnica-Bank Bilčovs 8.00—12.00 in 14.00—17.00 ob sredah 8.00—12.00 ob sobotah 8.00—12.00 Posojilnica-Bank Borovlje 8.00—12.00 in 13.45—16.00 ob četrtkih 8.00—12.00 in 13.45—17.00 Posojilnica-Bank Hodiše-Škofiče 8.00—12.00 in 14.30—17.30 (14.00—17.00) ob sobotah 8.00—12.00 Posojlnica-Bank Št. Jakob v Rožu 8.00—12.00 in 14.00—16.30 ob petkih 8.00—12.00 in 14.00—17.00 Posojilnica-Bank Pliberk 8.00—12.00 in 14.30—17.00 ob sobotah 9.00—12.00 Posojilnica-Bank Podjuna, Dobrla vas 8.00—12.00 in 14.00—17.00 ob sobotah 9.00—11.00 Posojilnica-Bank Žila, Beljak 8.00—12.00 in 13.45—16.30 ob sobotah v Ločilu 8.00—12.00 Posojilnica-Bank Železna Kapla 8.00— 12.00 in 13.30—16.30 ob sobotah 9.00— 11.00 Poslovalnica Brodi 8.00—12.00 in 13.00—16.30 ob sredah 8.00—12.00 in ob sobotah 8.00—11.00 Poslovalnica Šmarjeta 8.30—12.30 in 14.00—17.00 Od 01. 09. 1988 naprej pride do nove ureditve delovnega časa za larneščence Zveze Bank in Posojilnic. Tedenski delovni čas se zniža od 40 ['a 38,5 ure. V zvezi s tem pride ponekod tudi do sprememb pri poslovnem casu. Zaradi spremembe pri delovnem času ne bo prišlo do skrajšanja poslovnega časa, ampak ponekod celo do zvišanje števila poslovnih ur. Zaradi skrajšanja delovnega časa klienti naših Posojilnic in Zveze Bank ne bodo Prikrajšani pri času, v katerem koristijo naše storitve. Ker sta v Celovcu dve naši bančni ustanovi, smo se sporazumeli, da bo Pdprta Posojilnica-Bank tudi v opoldanskih urah, tako da našim klientom Ponudimo na tem področju še boljši bančni servis. Različna razporeditev poslovnega časa pri posojilnicah v popoldnevih in Sobotah je pogojena zaradi lokalnih faktorjev, ki so npr. sporazum lokalnih Pančnih ustanov, posebne potrebe prebivalstva in potrebe turizma. Naloga naših bančnih ustanov je, da najbolje pokrijejo potrebe prebivalstva Po bančnih storitvah. Mislimo, da je to sedaj uspelo in se bomo trudili, da Podo naši klienti zadovoljni tudi v bodoče. Za oskrbovanje naših strank in za razširitev njihovega števila iščemo v okrajih Velikovec, Celovec-dežela in Borovlje glavno- in izvenpoklicne sodelavce/ke. Izkušnje v branši niso potrebne, ker nudimo temeljito izobrazbo. Svoje ponudbe pošljite na: VOLKSFÜRSORGE JUPITER Versicherungen St. Veiter Straße 1 9020 Celovec/Klagenfurt, tel.: 04 63151 30 29 Iščete koga, ki bi med Vašo službeno obveznostjo nadziral Vašega otroka? Če, Potem pokličite po tel.: 04 63 / 24 98 24. V najem dajem 6-posteljni apartma v Barbarigi pri Fazani (pred Pulo nasproti Brionskih otokov), interesenti lahko kličejo po tel.: 03/064/38006. - Vaš svetovalec Finančna podpora za pomočnike na kmetiji Od 1. septembra 1988 naprej je veljavna pri prošnjah za podporo za pomočnike na kmetiji nova ureditev, če so pomočniki snahe oziroma zeti lastnika kmetije. Nova ureditev velja izključno za pomočnike oziroma pomočnice na kmetiji, ne pa v gospodinjstvu. Socialna zavarovalnica za kmete da finančno podporo od 1. septembra 1988 zetom in snaham lastnika le še v primeru, če ti lahko dokažejo, da zaradi tega dela ne morejo opravljati svoje službe in zaradi tega nimajo dohodka. To je treba dokazati s potrdilom zadnjega delodajalca. Pri prošnjah za podporo za pomočnike je nujno treba upoštevati rok pri oddajanju prošnje. Tako je treba najkasneje po štirih tednih javiti kmetijski zavarovalnici pomočnika na kmetiji, če ta opravlja nekatera dela zaradi bolezni ali nezgode lastnika. Izjema pri štiritedenskem roku je smrt lastnika kmetije. V tem primeru lahko pismeno zaprosite pri kmetijski zavarovalnici za finančno podporo v teku dveh let, če je bila na kmetiji v prvih treh mesecih po smrti lastnika oz. lastnice potrebna pomoč kake druge osebe. tt r db- Prihod v Varaždinske toplice, dobrodošlica in kosilo [*r Namestitev v hotelu w Popoldne prosto r*r Večerja z Martinovimi specialitetami in Va I vina na osebo, krst mošta ob sodelovanju harmonikarja Der Naslednji dan po zajtrku prosti dopoldan in izlet v Kostanjevico cena 930—šil. ODHODI: 7.00 Dobrla vas — Sienčnik, 7.10 gostišče Juenna, 7.15 Šmihel — Zadruga, 7.20 Pliberk — Zadruga, 7.35 Škocijan — Posojilnica, 8.00 Celovec — Cartrans, 8.20 Kožentavra — gostilna Mlečnik. PRIJAVE SPREJEMATA: NAŠ TEDNIK CARTRANS tel.: (04 63) 51 25 28-21 tel.: (04 63) 51 25 80 ■Ravenska godba devetdesetletnici naproti Od skromnih začetkov do setovnega vrha I MED DRUŠTVI IN SKUPINAMI, KI SO JEDRO DELAVSKE KULTURE IN DAJEJO POSEBNO OBELEŽJE KULTURNEMU UTRIPU RAVEN NA KOROŠKEM, JE PIHALNI ORKESTER RAVENSKIH ŽELEZARJEV ŽE DESETLETJA NEPOGREŠLJIV, SESTAVNI DEL. Od ustanovitve, skozi dolgo obdobje med vojnama, ko so godbeniki spodbujali svoje tovariše na političnih in kulturnih shodih, taborih in zborovanjih, jih pozdravljali po uspešno opravljenih akcijah, igrali budnice in koračnice v delavskih naseljih, pa skozi vsa leta zadnje vojne vihre in v času graditve nove domovine, je ravenska godba prispevala pomemben delež pri ohranjanju, negovanju in razvoju delavske kulture in napredne, revolucionarne misli med Korošci. Pihalni orkester ravenskih železarjev je nepogrešljiv tudi danes; ljudje na Ravnah, v Črni, Mežici, na Prevaljah in po drugih koroških krajih ga najraje imenujejo kar „naša pleh muzika“. Korenine ravenske godbe segajo v začetek našega stoletja; letos mineva že šestinosemdeset let, kar se je daljnega 1902. leta zbralo osemnajst godbenikov in sklenilo organizirano igrati in širiti glasbeno kulturo med delavci takratne tovarne Ravne-Guštanj. Sami so si kupovali instrumente ter zavzeto vadili zdaj tu, zdaj tam. Tako, kakor so narekovale potrebe, njihovim velikim prizadevanjem pa botrovale razmere tistih časov. Leta 1945, na pragu svobode, je godba sodelovala v dveh proslavljenih partizanskih enotah: najprej v Tomšičevi brigadi, potem pa v 14. diviziji. Po osvoboditvi je delo znova zaživelo. Na Ravne je prišel Jožko Herman, vojaški kapelnik z bogatimi izkušnjami. Iz instrumentov, zbranih z vseh vetrov, je novi kapelnik sestavil zasedbo z visoko uglasitvijo. Razredčene vrste ravenskih godbenikov so izpolnili novi člani. Trdoživo in vztrajno, kot se za godbo iz železarskih vrst spodobi, so nadaljevali delo. V godbo so se vključevali železarji in mladi Ravenčani, z veliko veselja in volje do igranja. Nastopali so na vseh prireditvah, prosvetnih večerih, telovadnih nastopih, igrali so budnice in koračnice, veliko je bilo tudi koncertnih nastopov. Pod Hermanovo taktirko se je orke- ster kakovostno izredno hitro razvijal, polagoma je dosegel že lepo umetniško raven. Leta 1949 so ravenski godbeniki dosegli prvi povojni velik uspeh in priznanje — prvo mesto na tekmovanju v Mariboru. Pravzaprav so bili povsod, kjer se je kaj dogajalo. S Korošci so delili vesele in žalostne ure njihovega vsakdanjika. Posebno naporna so bila igranja na pogrebih železarjev, in teh ni bilo malo. V dežju, blatu ali snegu, kakor je pač naneslo, so si oprtali instrumente in odšli, kamor je bilo treba. Tudi v sosednje kraje so jo mahnili, večkrat kar peš. Kljub težkim razmeram v prvih povojnih letih niso izgubili volje in veselja do igranja v godbi. Bili so ponosni, da so člani Pihalnega orkestra ravenskih železarjev. Posebno še, ker je nenehno rastla tudi umetniška raven njihovega igranja, h kateri je največ prispeval neutrudni kapelnik Jožko Herman. Pod geslom „učil sem in se učil“, se je konec januarja 1979 po štiriintridesetih letih plodnega dela z ravensko godbo poslovil njen kapelnik Jožko Herman. Od njega je dirigentsko palico prevzel Lojze Lipovnik, ki z vso zavzetostjo nadaljuje uspešno delo z orkestrom. Mimogrede: Lipovnik je član Pi- halnega orkestra ravenskih železarjev od leta 1960, sicer pa kot glasbeni pedagog deluje na Ravnah, kjer je ravnatelj glasbene šole. Se nekaj zanimivih podatkov iz Lipovnikove osebne izkaznice. Sedaj 41-letni dirigent ravenske godbe, domačin z Raven na Koroškem, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno in glasbeno šolo. Srednjo glasbeno šolo je končal v Mariboru (pozavna in dirigiranje), Akademijo za glasbo pa v Ljubljani, kjer je leta 1971 z odliko diplomiral na drugi stopnji pri prof. Dragiši Miško-vicu. Načrtno delo, redne vaje in vzgoja mladih kadrov je, tako kot v Hermanovih letih, tudi v Lipovnikovem času, kmalu obrodila bogate sadove. Prva mesta in zlate plakete na tekmovanjih pihalnih orkestrov niso bila več nobena redkost; orkester je vedno pogosteje koncertiral tudi zunaj meja ožje domovine (večkrat so ga poslušali naši rojaki na avstrijskem Koroškem) in ponesel ime Raven na Koroškem v svet. Vsa zadnja leta so za ravensko godbo polna uspehov, saj sodi v elitno družbo najboljših pihalnih orkestrov v Sloveniji in Jugoslaviji. O tem pričajo številna priznanja in odlikovanja, med drugim Red dela z zlatim vencem. Ravenski pihalni orke- ster je tudi na zadnjih tekmovanjih Združenja pihalnih orkestrov Slovenije prejel zlato plaketo, zatem pa za nameček v Valjevu še Zlati kipec Koste Abraševića, ki pomeni najvišje priznanje za amatersko glasbeno dejavnost v Jugoslaviji. Leta 1986 so godbeniki z Raven nastopili na prireditvi Revolucija in glasba z dvema samostojnima koncertoma, posneli skladbe za RTV Ljubljana ob Dnevu republike, 29. novembru, in nastopili na zaključni prireditvi najbolj priljubljenih slovenskih narodnozabavnih pesmi in melodij, Lojtrca domačih v Mariboru. Potrditev izjemnih kakovostnih dosežkov je za generacijo ravenskih godbenikov predstavljala nedvomno osvojena zlata medalja na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov, 1978. leta, v^Kerkradu na Nizozemskem. Člani Pihalnega orkestra ravenskih železarjev so bili namreč to leto na gala predstavi najboljših med najboljšimi proglašeni za prvo godbo na svetu. Za najboljši pihalni orkester na zemeljski obli! V jubilejnem letu, točneje, 14. februarja 1987, je imel orkester samostojni koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. Lani se jim je naposled izpolnila tudi dolgoletna želja: posneli so prvo samostojno kaseto z naslovom Praznični zvoki — 85 let Pihalnega orkestra^ ravenskih železarjev, ki je izšla prav v dneh praznovanja 85-letnice njihovega delovanja. Danes šteje orkester nad osemdeset elanov, predvsem mlajših godbenikov, kar je rezultat dobrega in dolgoletnega sodelovanja z ravensko glasbeno solo. In načrti za naprej? S predanim, strokovnim in načrtnim delom obdržati sedanjo kakovostno raven igranja, v katero so v preteklih desetletjih številne generacije ravenskih godbenikov vložile nešteto ur ljubiteljskega dela in izjemne ljubezni do glasbe. Ivan Virnik VPISOVANJE V GLASBENO ŠOLO Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za naslednje instrumente: klavir, orgle, violina, solopetje, kljunasto flavto, prečno flavto, klarinet, saksofon, oboo, trobento, pozavno, krilovko, kitaro, citre, klavirsko harmoniko, diatonično harmoniko, tolkala, zborovodska šola. Vpisovanje bo v sledečih krajih: sreda, 14. 9. 1988: 11.00—12.00, Mladinski dom: za vse dijake v dijaških domovih in interesenti za solopetje, tolkala in zborovodsko šolo ter oddelek Radiše 14.00: Kulturni dom Šentpri-mož: oddelka Šentprimož in Ži-tara vas; 14.45: Kulturni dom Dobrla vas: oddelek Dobrla vas; 15.30: Ljudska šola Globasnica: oddelek Globasnica (Stehen); 16.15: Farni dom Šmihel: oddelek Šmihel; 17.00: Pliberk—Posojilnica: oddelki Pliberk, Božji grob, Vo-grče, Žvabek; četrtek, 15. 9. 1988 14.00: društvena soba nad Posojilnico — Šentjakob: oddelek Loče-Bače, Šentjakob; 15.00: galerija Gorše: oddelek Sveče; 15.30: društvena soba Šentjanž: oddelek Šentjanž; 16.15: društvena soba Bilčovs: oddelek Bilčovs in oddelek Kotmara vas; 17.30: društvena soba pri Bun-dru: oddelek Borovlje; 18.30: farni dom Sele: oddelek Sele. Na vpisovanje naj pridejo kandidati skupno s starši. Prosimo, da se držite objavljenih terminov. Pouk v Glasbeni šoli se začne v tednu od 19,—24. 9. 1988 po lanskem urniku. Vpisovanje za eventualne zamudnike bo zaključeno s 30. 9. 1988 — samo v pisarni šole. Upravni odbor Glasbene šole na Koroškem Za tiste, ki želijo biti ves teden na morju Polet na CIPER Termin: 22.-26. 9. 1988 hotel AQUAMARINA — Limassol LIMASSOL: za Larnako največje mesto Cipra, glavno pristanišče otoka, center vinotrštva, izredno lepa peščena plaža, obilo možnosti za rekreacijo in šport, mnogo pomembnih historičnih in arheoloških krajev v okolici; TO Sl MORATE OGLEDATI! HOTEL AQUAMARINA t* * *):lepo opremljen hotel srednje kategorije, blizu peščene plaže, vse sobe imajo prho in WC CENA VKLJUČUJE TELE STORITVE: polet iz Ljubljane v Larnako in nazaj. Avtobusni prevoz iz Larna-ke do Limassola in nazaj. Namestitev v hotelu na bazi dvoposteljnih sob s prho in WC Cena za osebo: 4980;- šil. doplačilo za enoposteljno sobo 680,— šil. Prevoz Celovec — Brnik — Celovec 250,— šil. PRIJAVE SPREJEMATA: NAŠ TEDNIK tel. (04 63)51 25 28-21 CARTRANS tel. (04 63) 51 25 80 Dam v najem HIŠO sodobno opremljeno. 110 m2 stanovanja za šil. 2200.— Interesenti se naj javijo po telefonu (04253) 81 79. Pliberški sejem na travniku — največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške sobote, 3. septembra, do ponedeljka, 5. septembra Original Anfertigung Hochzeitsairndin nach Wunsch MODEDIRNDL IMA Bahnhofstraße 26 Bleiburg/Pliberk Tel.: (04235) 21 32 BRAUSTÄTTE SOROENDORF-hTj ftQ1 (ftes? BHAUIKXI HOTEL „Breznik“ PLIBERK — BLEIBURG Glavni trg — Hauptplatz • IZVRSTNA KUHINJA • IZBRANA VINA • TUJSKE SOBE S KOMFORTOM Vaš obisk na pliberškem sejmu nas bo prisrčno veselil! \ IHR TISCHLER \ MAQJT'S PERSÖNLICH MIZARSKO PODJETJE Silvo Kuschej ständig gerichtlich beeideter Sachverständiger BLEIBURG/PLIBERK, Koschatstraße 8 TELEFON (O 41 35) II 63 se priporoča z dobro izdelavo vseh vrst pohištva in gradbenega mizarstva empfiehlt sich für gute Meisterarbeit sämtlicher Einbaumöbel und Bautischlerarbeiten 20 Jahre Schlafcomfort BLEIBURG Jubiläums- angebote PLIBERŠKEGA JORNAKA NI, CE ZRAVEN NI! b 1 ^ ten ii f mlm VALENTIN BLAŽEJ, 9150 Bleiburg/Pliberk, Tel. 04235/2194, Telex 422730 BLCE A Zopet smo pripravili za Vas fantastične ponudbe! Wr$W i wmmmm ”lf^ mn Pliberški sejem na travniku — največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške od sobote, 3. septembra, do ponedeljka, 5. septembra 1988 SPENGLEREI GLASEREI GREGOR Schippek 9150 Bleiburg/Pliberk Telefon (04235) 20 93 KRIV06RAD ŠVilHEL — ST. MICHAEL Obiščite nas na pliberškem jorkaku, predstavili Vam bomo okna in balkonska vrata s termoizolacijskim steklom in gibljivimi polkni. Poleg tega si lahko ogledate stroje za mešanje in stepanje mesa in kruha. Če iščete družabnost, obiščite gostilno RÖSSIWIRT in naš šotor na travniku, v katerem Vas bo zabaval znani ansambel „DIE FIDELEN LAVANTALER,, NUDIMO: • vse stroje po skrajno znižanih cenah • šivalne in pletilne stroje PFAFF • motorne žage Pridite, veselili se bomo Vašega obiska. Pri nas boste kupili najbolj ugodno! Po obisku pliberškega sejma se oglasite tudi v GOSTIŠČU JUENA ČEPIČE tel. (04230) 271 Ihr Funkberater elekbüo eruzj bründlweg 2 9150 bleiburg/pliberk telefon (04235) 22 92 POSOJILNICA-BANK PLIBERK KREDITBANK BLEIBURG vredna Vašega zaupanja nttošfc Pohvale vpedna iniciativa staršev v Dvoru Lepo oblikovani dvojezični tabli na obeh koncih vasi opozarjata voznike, ki vozijo skozi vas Dvor pri Pliberku, na posebno previdno vožnjo zaradi majhnih otrok, ki bi se morebiti nahajali na cesti. Sicer starši vedno skrbno pazijo na svoje otroke, se pa le zgodi, da zaide kakšen malček neopazovan na cesto in na to naj bi vljudno opozarjali prijazni dvojezični tabli. Če bi se kakšnemu vozniku še tako mudilo, ob tako prijaznem napisu bo vsak šofer nehote zmanjšal svojo hitrost. Zato: KER SEM MAJHEN - 30 km! V vsako slovensko družino DRAGI STARŠ/, DRAGI OTROCI! Z začetkom šolskega leta začne izhajati tudi norui verski otroški list „naša MAVRICA“. Ta list je zamenjal „otroka božjega“, ki je izhajal v zelo težavnih okoliščinah. Poleg naslova se je spremenilo tudi to, da je list zdaj dobil urednico, ki je za to delo poldnevno nastavljena. Da ne pozabimo: v listu bo tudi veliko ugank (tudi nagradnih), igric ipd. „naša MAVRICA“ naj bi bila tudi družinski list, ki naj bi ga vi, dragi starši, prebirali skupaj z otroki, zavedajoč se potrebe, da otroke navajate na slovensko pisano besedo. -----------^ MAVRICA, ki je staro svetopisemsko znamenje za zavezo, naj bo naša zaveza za pisano prihodnost brez jezikovne uniformiranosti. NAROČILNICA Naročam na novo oblikovani otroški verski list „naša MAVRICA“ Naj „naša MAVRICA“ ne manjka na nobeni mizi slovenske dru- žine. Izide 40-krat na leto. Stane samo 80,- šil. Ime: Naslov: Podpis P. n. „naša MAVRICA“ Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec te !9 I 1 STRAN petek, 2. septembra 1988 Politika da je ta d nami“ iek, 25. avgusta 1988, zve-!9a Slovenca, duhovnika in lroslavi, to je pri maši, polandi iz vseh naših dolin in °ed koroškimi Slovenci. \w°slavi sfa nastopila mlajši innski zbor SPD „Danica“ (sli-0,Pa mladinski zbor iz Škocija-\/srla.zt}ora sta porok, da bosta kr^3 besada in pesem moč-ra/, 0 'n Ponosno zveneli tudi 1 kjer je deloval nad 30 let Vinko Poljanec. Slavnostni pridigar je bil obirški župnik Tomaž Holmar Ob sedmih zvečer je bila v škocijanski cerkvi maša. Nad 30 let je Poljanec bil „hišni gospodar“ v tem božjem hramu in njegov drugi naslednik, mag. Mirko Isop, sedanji škocijanski župnik, je uvodno citiral iz Poljančevega zapisa v farni kroniki, v katerem je pozival k odpuščanju in spoštovanju med narodi in ljudmi na sploh ter narodni zvestobi. Slavnostni pridigar pri maši je bil obirški župnik Tomaž Holmar. Sam je Poljanca še poznal in ga tik pred smrtjo tudi še obiskal. V klenih, tu in tam zelo bridkih in skoraj črnogledih, a zato nič manj kritičnih in vznemirljivih besedah je odgrinjal boleče rane naše narodne biti, predvsem asimilacijo, odtujevanje domači besedi in narodni zavesti ter odrivanje slovenske besede iz javnosti in celo iz najožje sredine, to je družine. Pobaral je, če se bo v petdesetih letih na Koroškem še kdo spomnil Vinka Poljanca kot slovenskega duhovnika, politika in žrtve nacizma. Ali bo tedaj slovenska beseda na Koroškem sploh še živa? Pridigar je potem citiral iz cerkvenih besedil in papeških enciklik in spomenic, v katerih je jasno zapisana in zajamčena vrednost in pomembnost vsakega jezika in kulture, predvsem še tistih malih narodnih in jezikovnih skupnosti. Zato je nam, tako Holmar, najprej treba vzajemnosti za našo slovensko stvar. Prav je, da smo solidarni z ljudmi po svetu, a če ne bomo solidarni sami s seboj, je vsaka solidarnost le brneč bron. Na koncu svoje pridige pa je župnik Holmar pozval k optimizmu, delu in samozavesti, kajti le, če se bomo zavedali težav in se jih lotili, da jih rešimo, bomo naj- Tajnik Zveze slovenskih organizacij Predsednik SPD „ Vinko Marijan Sturm Poljanec“, Miha Kap bolj proslavili moža, kot je bil Vinko Poljanec. Mašo sta sooblikovala škocijanski cerkveni zbor in pa mladinski zbor, ki ju oba vodi Helka Mlinar. Po maši pri polaganju vencev — položili so jih predstavniki NSKS, K KZ, ZSO in SPZ — sta pela moški zbor SPD „Vinko Poljanec“ in pa mešani zbor SPD „Danica“. V dvorani Kassl je nad odrom slika Vinka Poljanca, pod njo se je odvijal kulturni spored, ki so ga oblikovali mladinski zbor (vodi Helka Mlinar) in pa moški zbor (vodi Franc Starc) SPD „Vinko Poljanec“ ter mlajši mladinski zbor (vodi Sonja Marko) in pa mešani zbor (vodi Hanzi Ke-žar) SPD „Danica“. Božo Hartman je na začetku prebral nekaj misli o Vinku Poljancu in je vprašal, ali bi se slavljenec danes v Skocija-nu še znašel. Dejal je, da je Poljanec tako ljubil svoj narod in tako ljubil svoj poklic, da tudi pred najhujšim sovražnikom ni klonil. Miha Kap, predsednik SPD „Vinko Poljanec“, je med drugim v imenu prirediteljev dejal, da je leto 1938 ena najbolj usodnih letnic v naši narodni zgodovini, kajti z nasilno smrtjo Vinka Poljanca so začeli domači nacisti uresničevati načrte po nasilnem uničenju slovenskega življa na Koroškem. Poljanec je več kot dve desetletji bil že tarča nemško-nacionalnih napadov v Škoci-janu, med njimi tudi nekaj fizičnih. Vendar on ni klonil, ampak je ljudi klical k vztrajnosti in narodni zvestobi. Dajal je ljudem poguma. „Ponosni smo, da je ta mož deloval pri nas v Škocijanu,“ je dejal dalje Miha Kao in pikro pripomnil, da v Škocijanu sicer stoji spomenik, ki poveličuje vojsko, ne pa spomin na žrtve nasilja in nacizma. Kot zadnji govornik je spregovoril dr. Luka Sienčnik v imenu bivših kacetnikov. Pokazal je lik Vinka Poljanca in je posebej omenil fizičen napad nanj leta 1922 pri Rušu. Ze tedaj so ga domači nem-čurji hoteli zdrobiti, a ta mož ni klonil. A tistih par tednov v celovških gestapovskih zaporih je bilo tako strašnih, da so ga zlomili. Župnik Vinko Poljanec je moral umreti samo zato, ker je ljubil svoj narod, ki so ga nacisti že obsodili na smrt. Spominske proslave so se med drugim udeležili predstavniki slovenskih osrednjih političnih in kulturnih organizacij, Kluba slovenskih občinskih odbornikov in pa Skupnosti južnokoroških kmetov, jugoslovanskega generalnega konzulata, Zveze koroških partizanov in veliko število duhovščine. Pogrešali pa smo predstavnike deželnega zbora in pa kmetijske zbornice. STRAN Naš gost STRAN -ipj petek, I U 2. septembra 1988 .j -ipetek, I tZ. septembra 1988 Naš gost Galerija Režek: skulpture Vasilija Ćetkovića-Vaska Gotovo višek letošnje razstavne dejavnosti galerije Ro-žek je razstava skulptur, kipov in slik Vasilija Ćetkovića, v Celju živečega kiparja. Razstava je bila odprta v soboto, 27. avgusta, in že vernisaža je potrdila veliko zanimanje za to zvrst umetnostnega izražanja. Da Ćetković razstavlja v Ro-žeku, za to ima precejšnje zasluge jugoslovanski generalni konzulat in tako je generalni konzul Borut Miklavčič na ver-nisaži izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad uspelo postavitvijo razstave in ji zaželel obilo uspeha. Vasilje Četkovič-Vasko, po rodu Črnogorec, je zaključil Meštrovičevo šolo in je absolvent ljubljanske kiparske akademije. Kiparjenje in pa modeliranje ter slikanje, kot ga razstavlja v Rožeku, je zanj, tako je v razgovoru z Našim tednikom sam dejal, uresničevanje tistega, kar mu je najbolj pri srcu, „in za to si moram čas dobesedno ukrasti“. V Rožeku razstavlja kovina-ste in lesene skulpture, slike in pa modelirane stenske podobe. Iz njih govori silna umetnikova ustvarjalna moč ter se kaže sposobnost vključevanja najrazličnejših materialov za transportiranje sporočil. Kot da to opravlja igrivo, se vse skupaj zdi, in tudi njegovo nastopanje in komuniciranje ni komplicirano ali celo odbijajoče, ampak preprosto in privlačujoče. Na začetku in koncu verni-saže je Lenka Goršič zaigrala na flavti, urednik Medved pa je spregovoril o umetniku in njegovem delu. Razstava Vasiija Cetkoviča-Vaska je odprta do 18. septembra, njen ogled, ki ga toplo priporočamo, pa je možen vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo med 15. in 18. uro. Franc Wakounig Na Koroškem pri Dravogradu prodam novejšo hišo, lepa lega v ravnini, takoj vseljiva, pribl. 4000 m2 zemljišča s sadovnjakom. Interesenti se naj obrnejo na upravo Našega tednika v Celovcu, tel.: 04 63 / 51 25 28-21. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28. NAŠ TEDNIK: Letos jeseni boš odpotoval v Ruando. Kaj boš tam delal? DR. SLAVKO KRAUT: Ruanda je zelo gorata dežela ob vzhodni meji Zaira. Je le malo večja od Slovenije, šteje pa 6 milijonov prebivalcev, je torej skoraj štirikrat tako gosto naseljena kot Avstrija. Pridelujejo predvsem čaj, kavo in ka-kao. V Ruandi bom zaposlen v okviru United nations develop-met program, torej razvojnega programa Združenih narodov. Avstrija v okviru tega programa vsako leto pošlje dva človeka v Afriko, poleg mene bo še en kolega delal v Botsvani. Moja naloga bo predvsem nadziranje in koordinacija razvojne pomoči OZN. Ruanda in Burundi sta letos namreč v središču avstrijske razvojne pomoči. Razen tega Avstrija v Ruandi nima veleposlaništva, naslednja ambasada je šele v Nairobiju v Keniji. Moral bom torej ministrstvu tudi poročati o razvoju in o političnih dogajanjih v Ruandi. Verjetno bom edini Avstrijec v tej deželi. Sicer pa še ne vem zadosti o Ruandi, kar slišiš in kar bereš, je ja vse le informacija iz druge roke. Merodajno je, kar sam tam doživiš. NAŠ TEDNIK: Avstrijska pomoč deželam v razvoju je zelo pičla . . . DR. SLAVKO KRAUT: Da, žal je naša pomoč ena izmed najskromnejših med industrijskimi državami, gotovo bi jo bilo treba zvišati. Pomoč deželam v razvoju je tudi poravnanje starih krivic in dolgov, ne nazadnje tudi v našem lastnem interesu. Svet postaja vedno manjši in težave drugod zelo lahko padejo na nas nazaj. Politična in socialna brezbrižnost se pogosto maščujeta. NAŠ TEDNIK: Pravi se, da bo Avstrija v bodoče podpirala predvsem dežele, ki se razvijajo v smer demokracije. DR. SLAVKO KRAUT: Naja, tako tega ne moreš reči. Gre za to, da hočejo dajati razvojno pomoč politično nepristransko. Ena težava teh dežel v razvoju je ja njihova socialna nestabilnost. Zato imaš tudi povsod po Afriki razen v Zimbabveju vojaške diktature. NAŠ TEDNIK: Bodo še kakšne posebne priprave, preden boš odpotoval? DR. SLAVKO KRAUT: Trenutno še čakam na odgovor, ker morajo mojo zaposlitev potrditi še v New Yorku in na T Dr. Slavko Kraut, po domače Poltnik, je tioma v Bistrici nad Pliberkom. Obiskoval je Slovensko gimnazijo, nato pa je v Salzburgu študiral pravo. Po sodnijskem letu je opravil sprejemni izpit na diplomatski akademiji, po Opravljeni akademiji pa je dve leti bil zapos-Jon v privatnem gospodarstvu. Sedaj dela 1M zunanjem ministrstvu, letos jeseni bo za eho leto odpotoval v Ruando v centralni Afriki. redili za Slovence. Imamo na Dunaju odlične slovenske zdravnike, tehnike itd., ki pa se ne vrnejo na Koroško. Ravno zdaj se ta prostor Alpe-Jadran začne bolj odpirati in tukaj bi se gotovo dalo kaj narediti. Žal pa je tudi pri slovenskih strukturah tako, da tisti, ki so že dolgo, pravzaprav iz tradicije zraven, malo skeptično gledajo na mlade, ki so doštudirali. Tako pa seveda ne pride v tolikšni meri do novega razvoja in novih idej. NAŠ TEDNIK: Kako ti — tako rekoč od zunaj — ocenjuješ naš položaj? Pomoč dežeiam v razvoju je Poravnanje starih krivic in dolgov Nekaj bi še rad povedal k očitku slovenskega nacionalizma. Mislim, da je nacionalizem dopustljiv, dokler se ne obrača proti drugim, dokler npr. nobenega ne sili v asimilacijo. To je bistvena razlika med našim in nemškim nacionalizmom. NAŠ TEDNIK: Morda še dve vprašanji o diplomaciji: zmeraj spet se sliši očitke na račun OZN, češ, mednarodno pravo ni efektivno in zmeraj obvelja le mnenje močnejšega. Drži? DR. SLAVKO KRAUT: Veš, koliko stvari se dogaja proti narodnemu pravu? Nihče pa zato ne trdi, da naše pravo ni efektivno. Pri mednarodnem pravu vidiš samo, če ga kdo krši; če funkcionira, tega ne vidiš. OZN je efektivna seveda samo toliko, kolikor se njenih sklepov držijo njene članice, kolikor so narodi pripravljeni za sodelovanje. OZN so forum za razgovore med različnimi mestu samem. Septembra se bom potem še udeležil različnih seminarjev in tečajev pri OZN na Dunaju in v Ženevi. NAŠ TEDNIK: Absolviral si diplomatsko akademijo. Bi malo povedal o tej ustanovi? DR. SLAVKO KRAUT: Po zaključenem študiju prava v Salzburgu sem se že med sod-nijskim letom začel učiti angleščine in francoščine, ki sta obvezna jezika na diplomatski akademiji. Poleg tega moraš obvladati še en dodaten jezik, tukaj sem si izbral španščino in ruščino, ker sem se rusko učil že na gimnaziji. Glavna važnost se pripisuje na splošnemu znanju, zato sem se pripravljal tudi s prebiranjem mednarodnih časopisov itd. Za sprejemni izpit je potrebno tudi še znanje zgodovine, gospodarstva, splošne politike in mednarodnih odnosov, zelo važna pa je tudi kultura, predvsem literatura evropskih narodov. Predavanja na akade- °R. SLAVKO KRAUT: Zdaj 6 ravno učim madžarsko in ^rtugalsko. Povedati moram, a sem humanist, na gimnaziji |6lTl se učil grško in latinsko, a,inščina mi je pomagala Predvsem pri romanskih jezi-|5 Znam še srbohrvaško, ita-l)ansko in novo grščino. nAŠ TEDNIK: 11 živih jezi-°v torej. Koliko ti je pri uče-lu Pomagala slovenščina? Df>- SLAVKO KRAUT: Zelo miji so potem tudi v istih predmetih, zelo mnogo je eko-^ nogo. če si dvojezičen, si nomskih analiz, analiz odnO'j gibčen v vseh jezikih, ker sov med državami na vseh raV' aš že tisto tehniko nrevaia- že tisto tehniko prevaja- OWV I Z_CA V C* I I I I MCA ^ p, j —~ ' 1 ^ 1 ^ w . . . . . ^ w j neh, mednarodnega prava itd- v sebi. Opazil sem, da te Imeli smo zelo renomirane ^a Dunaju v ministrstvu kot predavatelje, strokovnjake iz ^ °Venca vsi občudujejo, čisto različnih ministrstev in bank; ru9ače ko na Koroškem. Pra-mdr. je predaval tudi bivši lo, kakšno srečo si imel, ker predsednik Kirchschläger. Ra; ^ '^el možnost, da zraseš zen tega smo imeli še nekaj jezično. Drugi se morajo simultanih konferenc in vec o pozneje učiti ko nori. ekskurzij po Avstriji, v Budim- ^AŠ TEDNIK: Koliko je pešto, v Berlin, v Pariz in v ^.a^z3prav udeležencev na Madrid. Za obisk akademij6 pJ?niatski akademiji? pa je potreben katerikoli za- ^ R- SLAVKO KRAUT: Sta ključen študij. Paralelna letnika, v vsa- NAŠ TEDNIK: Omenil si, da je 25 udeležencev. Približ-poleg nemščine in slovenščin^ P°\ov\ca od njih pa je tuj-obvladaš angleščino, francoš' (y'2. drugih držav. čino, španščino in ruščino- ^ AS TEDNIK: Ob tako majh-Menda pa znaš še več jezi' (./^ številu je pravzaprav za-kov? (j av'Vo, da je istočasno s ta- DR. SLAVKO KRAUT: Naja- na akademiji študiral še to je zame neke vrste konji' , Slovenec, namreč dr. Mar-ček. 0n Kreutz. Ali morda veš, kaj NAŠ TEDNIK: Bi prosil' nJdaj dela? kljub temu povedal, katere jO’ 2a.SLAVKO KRAUT: Zakaj zike še znaš? udljivo? Moraš enostavno opraviti izpit, pa je. Marko Kreutz je sedaj zaposlen pri Assosiated Press in bo zdaj odpotoval na olimpiado v Seul. On je manager za komunikacijsko tehniko. Začel je v Frankfurtu, nato je šel v Rim in v Milan, bil je zraven pri gospodarskem vrhu v Benetkah in je tudi že večkrat delal v Moskvi. NAŠ TEDNIK: Kakšno je pravzaprav takšno življenje iz kovčka? DR. SLAVKO KRAUT: Moraš biti človek za to. Jaz tega verjetno ne bom delal, ker sem prerad doma. NAŠ TEDNIK: Kaj boš delal po vrnitvi iz Ruande? DR. SLAVKO KRAUT: Še ne vem, verjetno bom šel spet k zunanjemu uradu in tam me bodo najbrž spet dodelili razvojni pomoči. Ampak z zaključeno diplomatsko akademijo imaš mnogo možnosti, tisi ih, ki grejo v ministrstvo, je pravzaprav najmanj. Mnogo jih gre v gospodarstvo, v banke, v mednarodne organizacije pa tudi v politične strukture. V toliko je torej ime diplomatska akademija morda zmotno. NAŠ TEDNIK: Kakšne možnosti pa bi imel na Koroškem? DR. SLAVKO KRAUT: Nimam konkretnih predstav, več možnosti je na Dunaju. To je škoda, ker ravno ljudje z višjo kvalifikacijo bi lahko dosti nn- DR. SLAVKO KRAUT: Mislim, da se preveč oziramo na tiste velike odločitve, čim višje, tem bolje tako rekoč. Glavno je, kaj se dogaja tukaj med nami samimi. Kajti konec koncev se celoten problem zreducira na uporabo jezika. Mi niti vseh danih možnosti ne izrabljamo. Kaj mi pomaga npr. kolodvorska akcija, če isti ljudje potem v vlaku med sabo govorijo nemško? Ali pa, ko smo z diplomatsko akademijo imeli ekskurzijo na Slovensko gimnazijo, me je bilo prav sram, ker so dijaki po hodnikih govorili nemško. Zraven še pride, da slovenščina gotovo ni lahka. Ampak ljudje se niti ne potrudijo, da bi se naučili lepe slovenščine. V narečje sprejemamo vedno več nemških izposojenk in tako se s časom zgubi stik do knjižnega jezika. Tudi naši funkcionarji se premalo zavedajo, da so oni neke vrste zgled in da imajo tudi vzgojno nalogo: če se niti ti npr. na raznih veselicah itd. ne poslužujejo lepe slovenščine, potem tega seveda od drugih tudi ne moreš zahtevati. Jaz sem imel srečo, da sem imel odlične profesorje slovenščine, prof. Česnovarjevo, dr. Vospernika in prof. Messnerja. Kaže, da zdaj tudi gimnazija ni več takšna, kot je bila v mojih dijaških letih. državami, brez te organizacije bi sicer npr. Iran in Irak nikjer ne imela možnosti za razgovore. Ne moreš si predstavljati, koliko se dogaja na hodnikih OZN. Razen tega pa je OZN v zadnjem času imela tudi precejšnje uspehe, naj omenim samo Iran/Irak, Angola/ Namibija ali Kambodža. NAŠ TEDNIK: Pri tebi tega sicer ne opažam, ampak med ljudstvom velja mnenje, da diplomati mnogo govorijo, ne povejo pa nič, skratka, beseda „diplomatski “ ima takšen čuden prizvok . . . DR. SLAVKO KRAUT: Državam seveda tako kot vsakemu posamezniku gre za prestiž, le da lahko države napake dosti teže popravijo, ker so bolj negibljive. Jasno, da morajo zato diplomati biti zelo previdni in morajo vsako besedo položiti na tehtnico. Pri tem ljudskem mnenju pa gre tudi za to, da ljudje enostavno ne vejo točno, o čem se diplomati pravzaprav razgovarjajo, in si zato potem kaj čudnega izmišljajo. Če so kje kakšni tajni pogovori, seveda nihče od njih ne sme nič točnega povedati, sicer bi bili ja nesmiselni. Potem pač nastane takšno mnenje. NAŠ TEDNIK: Hvala za pogovor! DOPUSTNIŠKA DOŽIVETJA z Našim tednikom skupaj s KKZ, z Družino in domom in s Cartransom Štiri dopustniške dneve ob ogledu krajev MEDJUGORJE — MOSTAR — SARAJEVO — PLITVICE Varianta A — avtobus TERMIN: 23.-26. oktober 1988 Spored: 23.10. CELOVEC — LJUBLJANA — ZAGREB — BANJA LUKA — JAJCE — SARAJEVO; večerja, zabava, nočitev. 24.10 ogled Sarajeva (Gazi-Husrevbegova mošeja, muzeji, cerkve, olimpijsko mesto) turško kosilo v restavraciji MORICA HAN popoldne prosto za osebni ogled mesta; večerja, zabava, nočitev 25.10 po zajtrku vožnja v Mostar, skupno kosilo s skupino B; ogled MOSTARJA, MEDJUGORJE: ob 18.00 zahvalna maša ob 40-letnici NT; nato večerja, nočitev 26.10 po zajtrku odhod domov na progi SPLIT — ŠIBENIK — ZADAR - KARLOBAG — PLITVICE — KARLOVAC — NOVO MESTO — LJUBLJANA - CELOVEC Cena variante A 1960r- šil. doplačilo za enoposteljno sobo 680,— šil. VKLUČENO: avtobusni prevozi po navedeni progi — namestitev s polnim penzionom v hotelih sredje kategorije — vodnik Varianta B — avtobus in ladja TERMIN: 24.-27. oktrober 1988 Spored: 24.10 CELOVEC — LJUBLJANA — POSTOJNA — RIJEKA; ob 17.00 odhod ladje iz Rijeke, večerja, zabava, nočitev na ladji 25.10 približno ob 7.00 prihod ladje v pristanišče SPLIT; zajtrk, nato ogled Splita in prevoz z avtobusom v MEDJUGORJE, kjer se srečamo s skupino A; nadaljnji program kakor pri varianti A 26.10 po zajtrku odhod avtobusa preko MOSTARJA (ogled) v SPLIT; ca. 17.00 odhod ladje iz SPLITA; večerja, nočitev na ladji 27. 10. ob 8.00 prihod ladje v RIJEKO, nato avtobusni prevoz v Celovec Cena variante B 2850;— šil. VKLJUČENO: avtobus Celovec — Rijeka — Celovec in Split — Medjugorje — Split prevoz z ladjo Rijeka — Split — Rijeka polni penzion — vodnik • Dom v Tinjah v četrtek, 8. septembra 1988 ROMARSKO POTOVANJE NA SV. VIŠARJE Za fare: Suha, Žvabek, Vogrče, Pliberk, Šmihel in Kazaze Vodi: g. dekan Kristo Srienc od sobote, 10. 9., od 14.30 do nedelje, 11. 9., do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, sodnik in duhovnik od sobote, 10. 9., od 15. ure do nedelje, 11. 9., do 18. ure SLIKARSKI TEČAJ — NADA- • LJEVANJE Vodi: prof. Stanko Rapotec v ponedeljek, 12. 9., od 9. do 17.30 in v torek, 13. 9., od 9. do 17.30 BOLEZEN, TRPLJENJE IN SMRT KOT OSEBNO IZZIVANJE, nem. Spremstvo bolnih in umirajočih. Predavatelj: univ. doc. mag. dr. Franz Schmatz, St. Pölten ocTponedeljka, 12. 9., od 9. ure do sobote, 17. 9., do 13. ure TEČAJ ZA BODOČE PASTORALNE DELAVKE IN DELAVCE KRŠKE ŠKOFIJE, ki želijo delovati na dvojezičnem ozemlju na Koroškem Tečaj spremlja: Janko Merkač v ponedeljek, 12. 9., ob 19.30 Forum za vzgojna vprašanja: Z VESELJEM VEROVATI — Z VESELJEM ŽIVETI, nem. Referent: univ. doc. dr. Franz Schmatz Gut aufgehoben Stanko VERHNJAK GraufJMechsejsejtjge Versicherung 9443 St. Michael/Šmihel, Hof/Dvor 23, Tel. (04235) 3260 • Žitara vas SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 80-LETNICI OBSTOJA Čas: nedelja, 11. 9., ob 14. uri Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Spored: pol ure pred prireditvijo igra godba na pihala iz Šmihela. Na slavnostni prireditvi nastopajo: • Plazniška dekleta_ • MGV Sittersdorf/Žitara vas • Otroški zbor Šentlipš • Cerkveni zbor Šentlipš • Cerkveni zbor Žitara vas • Folklorna skupina SPD „Trta“ • Moški zbor SPD „Trta“ • Glasbena šola SPD „Trta“ Za tiste, ki želijo biti ves teden na morju M0ŠČENIČKA DRAGA Termin: 24. 9. — 1.10.1988 hotel MARINA(Bkategorija) Moščenička Draga — mala vas, 15 km južno od Opatije, čista voda, peščena plaža, lepa promenada ob morju, stalna avtobusna zveza z Opatijo. HOTEL MARINA: tik ob morju, velik vrt, igrišče, bazen, plaža je plitva (idealno za otroke), dobro vodstvo hotela SOBE: vse imajo prho in WC, nekatere tudi balkon, zelo prostorne sobe CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz Celovec—Moščenička Draga—Celovec. Namestitev v dvoposteljnih sobah na bazi polpenziona. Pijača dobrodošlica. Cena za osebo: 2780,— šil. doplačilo za enoposteljno sobo 665,— šil. PRIJAVE SPREJEMATA: NAŠ TEDNIK, tel. (04 63) 51 25 28-21 CARTRANS, tel. (04 63) 51 26 80 STRAN .< q petek, _________I O 2. septembra 1988 Pri red it ve/Razno Petek, 2. septembra Narečne pesmi Milke Hartman. Sobota, 3. septembra Duhovni nagovor (Jurij Buch). — Voščila (D. Urschitz). Nedelja, 4. septembra Ni vsak dan nedelja. Spored za dobro voljo. Pon., 5. septembra Nmau čriez izaro. Torek, 6. septembra Pogovor z drž. poslancem Karlom Smolletom — „Novi dialog pred jesensko politično sezono“ Sreda, 7. septembra Narodno-zabavna glasba. Četrtek, 8. septembra Rož — Podjuna — Zilja. • Sele-Borovnica >• FESTIVAL HARMONIKARJEV V soboto, 10. sept., ob 20. uri v gostilni TRKL, Sele-Borovnica. Prireditelj: Alpski klub „OBIR“ • Rožek Razstava del KIKI KOGELNIK Razstava je na ogled vsak dan od 15.00 do 19.00 ure, razen ob ponedeljkih Kraj: galerija Rožek • Šentprimož MAŠA S PETJEM IN KONCERTOM Čas: sobota, 3. septembra 1988, ob 20. uri Kraj: farna cerkev v Šentprimo- žu Poje: Komorni zbor „Gallus“ iz Kranja Orgle: Angela Tomanič Prireditelj: župnijski svet v Šentprimožu • Globasnica Globaška mladina vabi na GLOBAŠKO ŽEGNANJE Čas: 10,—11. 9. 1988 Sobota, 10. 9. 1988, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici: ORF — Slovenski oddelek: izbor uspešnice meseca, moderator: Marjan Velik; — promocija nove kasete in plošče ansambla RENDEZ-VOUS, nato ples; — modna revija; — tovarna ELAN prireja avtogramsko uro z Bojanom Križajem Nedelja, 11. 9. 1988: — po pranganju: srečanje pod farno Ijpo; igra: Godba na pihala iz Šmihela; — ob 20. uri KON-CERT DOMAČIH ZBOROV pri Šteklnu; — po koncertu ples z ansamblom YETTY • Rožek Razstava skulptur, Reliefov in keramike (jmetnika'Vasilja Ćetkovića Otvoritev razstave bo v soboto, 27. 8, ob 19.30 £raj: Galerija Rožek Razstava je odprta od četrtka °° nedelje od 15. do 17. ure. Ogled razstave je možen do 18- septembra 1988. • Šmihel ^aški praznik Kraj: Davidov travnik Oas: v nedeljo, 18. 9., ob 14. uri Rfireditelj: KPD Šmihel • Rožek Roletna razstava cas: od torka do nedelje — ^sak dan do 26. avgusta, od m.00 do 19.00 ure Kraj: Galerija Rožek Razstavljajo: Oman, Hoke, Kra-Wagna, Wulz Gut aufgehoben Stanko VERHNJAk Grazer Wechselseitige Versicherung 9J43 St. Michael/Šmihel. Hof/Dvor 23, Tel. (04235) 3260 • Sveče 8. SLIKARSKI TEDEN V SVEČAH Čas: od 4. do 10. septembra 1988 Udeleženci: Veselka Šorli-Puc, Ljubljana; Boni Čeh, Radovljica; Loredana Bartok Rass-mann, Trst; Boris Zulian, Trst; Martina Gombos, Porovčiče — Moosburg; Herbert Brunner, Gradnica; Spored: nedelja, 4. septembra, ob 20. uri: Odprtje slikarskega tedna pri ADAMU; Otvoritveni koncert: Gunda König — Dieter Kaufmann: KAKAKANE CHANSONS. Sreda, 7. septembra, ob 20. uri: Domači večer z moškim pevskim zborom KOČNA in z duom Tonč in Lojz pri ADAMU. Sobota, 10. septembra, ob 20. uri: Prezentacija del in zaključna družabnost pri ADAMU. Na vse prireditve v okviru slikarskega tedna ste prav prisrčno vabljeni! Od ponedeljka do petka bo Boni Čeh od 14.00 do 16.00 ure mlade in stare ljubitelje umetnosti uvajal v tehniko keramičnega oblikovanja. Ves potrebni material prispeva prireditelj! OBVESTILO vsem mladim, ki še iščejo primerno izobrazbo. V zadnjem času se v zvezi z uspešno izobrazbo vedno bolj poudarjajo šole z usmerjeno poklicno izobraževalno učno tendenco. Pridite in poglejte si zavod šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, ki že celo vrsto let ustreza tem zahtevam. Kar dve možnosti sta vam na voljo. Vpišete se še lahko v dvojezično enoletno gospodinjsko šolo, ki s pestrim učnim programom nudi obširno znanje za življenje potrebnih spretnosti. Več vsestranske strokovne izobrazbe — tudi računalništva — in trdnejšo gotovost poznejše zaposlitve pa vam posreduje vpis v dvojezično 3-letno strokovno šolo za gospodarske poklice. Za sprejem v to šolo je potreben sprejemni test, ki bo v ponedeljek, 12. septembra 1988. Za oddaljnejše učenke je v zavodu tudi internat z vso oskrbo. Prijavite se lahko pri vodstvu šole osebno ali po telefonu štev. 0 42 53/343, ali pismeno na naslov: Strokovna šola za gospodarske poklice Šentpeter 25 9184 Šentjakob v Rožu Še so možne prijave! STROKOVNA KMETIJSKO-GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠENTRUPERTU — VELIKOVEC sporoča staršem in dekletom, da so še možne prijave za šolsko leto 1988/89 V STROKOVNO ŠOLO Namen šole je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja dekleta pa tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker polaga posebno važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnostih, ročnega dela in gospodinjstvu. Vzgojni cilj: pravilno oblikovanje telesnih in dušev- nih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini —- poglobitev vere in verskega življenja. Obvezni predmeti: verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, ročno delo. Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik). Poučuje se v obeh deželnih jezikih. Pogoj za sprejem je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. V danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Prijave so možne: po telefonu 042 32/38 96, pismeno aii osebno. Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Völkermart, Klosterstraße 2. STRAN a a petek, I 2. septembra 1988 STRAN ^ petek, _______I O 2. septembra 1988 Šport Šport Tudi brez Velika debekal za Šmihel Treibach — Šmihel 6:1 (2:1) Šmihel: Leitgeb 4, Pajenk 4, Šumnik 2, Golautschnig 3, Ambrosch 3 (65. Grobelnik 0), St. Blaže) 3, Ojurič 2, Berchtold 3, Motschilnik 3, Kräusler 2, A. Blažej 3. Treibach, 250 gledalcev Sodnik: Haring (dober) Strelci: K. Par (4.), Koschir (8., 55. in 80), A. Par (59., 75.), oz. Pajenk (22.). Rdeči karton: Fortunat (13.), Golautschnig (77.), oba zaradi prekrškov Po dveh hudih napakah šmi-helske obrambe je Treibach že po 10. min. vodil z 2:0. Kmalu nato je uspelo trenerju igralcu Pajenku iz lepega prostega strela skrajšati rezultat na 2:1. Moštvo iz Treibacha pa je na ta dan bilo v vseh pozicijah boljše in zasluženo zmagalo, rezultat pa bi lahko izpadel še Važna točka proti favoritu Globasnica — Velikovec 0:0 Globasnica: Kaiser 5, Vugrinec 4, Hutter 5, Fera 4, Elbe 3, E. Pajančič 3, Mat-schek 3, Micheu 4, Schatz 3, Thonhofer 3 (60. S. Pajančič 0), Gregorič 4. Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Gebhard Wulz (poprečen) V prvem polčasu so bili gostje iz Velikovca močnejši od Globašanov, obe moštvi pa nista imeli bogve kake možnosti. Napadalec Jože Gregorič pa je v 30. minuti povedel na 1:0, na žalost pa sodnik Wulz zadetka zaradi ofside pozicije ni priznal. Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila, tekma se je pretežno odvijala v sredini, Trener 14 dni na dopustu — šele v 92. minuti 2:2 Bilčovs — Lendorf 2:2 (0:1) Bilčovs: Woschitz 2, Stojilkovsky 2, Parti 5, F. Quantschnig 3, Schellander 4, W. Kuess 2, A. Quantschnig 3, Maierhofer 3, (46. Schlemitz 2), Hobel 3, J. Kuess 4 (76. S. Quantschnig 0), Ogris 4; Bilčovs, 250 gledalcev Sodnik: Schume (v II. polčasu dal tekmo iz roke) Strelci: A. Quantschnig (80.) in Schellander (92.) oz. Florjančič (2. in 79.) Rdeči karton: Stojilkovsky (70.) Že v 2. minuti je Lendorf povedel na 0:1, Bilčovščanom pa ni uspelo dobiti tekme v roke. Šele v II. polčasu so zaigrali domačini boljše, po izključitvi Stojilkovskega pa je Lendorf povišal po napaki Woschitza na 0:2. Šele ko je libero Partl, ki je bil najboljši Bilčovščan, šel v napad, je pritiskal Bilčovs, skrajšal na 1:2 in v 92. minuti še izenačil. Schellander je z glavo zagotovil moštvu točko. Trenerju Woschitzu se je poznalo, da je bil 14 dni na dopustu in tudi moštvu se je poznalo, da v teh 14 dneh ni najbolj treniralo. Podliga-vzhod 1. Šentleonh. 4 4 0 0 14:2 8 2. Žitara vas 4 3 0 1 8:1 6 3. Šentandr. 4 3 0 1 10:6 6 4. Klopinj 4 2 2 0 4:2 6 5. Mostič 4 2 1 1 7:5 5 6. Ruda 4 2 1 1 4:2 5 7. Treibach 4 2 0 2 11:8 4 8. Liebenfels 4 2 0 2 5:5 4 9. Frantsch. 4 1 1 2 6:7 3 10. ASV 4 1 1 2 3:5 3 11. ASK 4 1 0 3 5:8 2 12. Dobrla vas 4 0 2 2 3:6 2 13. Šmihel 4 1 0 3 4:11 2 14. Šentvid 4 0 0 4 1:17 0 precej višje, vratar Leitgeb je preprečil višji poraz. Naslednje kolo pa pride v Šmihel do zdaj še neporaženo moštvo iz Šent-lenarta. Mogoče bodo domačini tokrat poskrbeli za senzacijo? 1. razred D 1. Žrelec 4 3 1 0 15:4 7 2. Žel. Kapla 4 3 1 0 9:3 7 3. Velikovec 4 2 2 0 6:1 6 4. Metlova 4 3 0 1 6:6 6 5. Reichenf. 4 2 1 1 8:4 5 6. DSG Sele 4 2 1 1 4:5 5 7. Sinča vas 4 1 2 1 6:2 4 8. Grebinj 4 1 2 1 7:7 4 9. Gurnitz 4 0 3 1 3:5 3 10. Globas. 4 0 3 1 3:7 3 11. Galicija 4 1 0 3 3:5 2 12. Šentpavel 4 1 0 3 8:11 2 13. KAC 4 0 2 2 1:4 2 14. Tinje 4 0 0 4 3:18 0 kjer pa moštvi nista imeli režiserja, ki bi igro vzel v roke. Ob koncu igre pa so bili Globaša-ni s točko zadovoljni, saj je bil Velikovec pred tekmo veliki favorit. Podliga-zahod 1. Irschen 4 2 2 0 10:6 6 2. Wernberg 4 2 11 12:8 5 3. WeiBenst. 4 2 11 5:2 5 4. Sachsenb. 4 2 11 7:5 5 5. Bilčovs 4 2 11 6:6 5 6. Rožek 4 12 1 5:5 4 7. Brnca 4 2 0 2 4:5 4 8. Baško jez. 4 2 0 2 4:7 4 9. Šentjakob 4 2 0 2 4:8 4 10. Lienz 4 112 4:3 3 11. Radenth. 4 112 6:6 3 12. Treffen 4 112 6:8 3 13. Lendorf 4 0 3 1 5:7 3 14. Dellach 4 1 0 3 4:6 2 A. Quantschnig skrajša z lepim strelom na 1:2 Če sodnik postane starejši in že slabo vidi, je boljše, da neha ... Stranski sjnik Ebner in gledale___________ povzročilškandal SAK obsoja vsaMsilje in upa, da se bodo kljub temu «si SAK—Pliberk naprej izboljševal ... ki ga stranski sodnik Johann Ebner ni priznal. Hanser je pred črto dobil žogo in jo s peto poslal v gol. Če bi bila žoga zunaj igrišča, bi moral biti Hanser umetnik, da bi dobil žogo okoli ovinka v gol. V 60. minuti je bilo konec tekme v Pliberku. Eden izmed gledalcev je porinil sodnika Fischerja na tla. Za celotni škandal pa je dve minuti poprej poskrbel stranski sodnik Johann Ebner, ki je razveljavil regula; ren zadetek SAK. Navijači SAK odločitve niso mogli razumeti, tudi igralci SAK so močno protestirali. Izključitev trenerja Jagodiča je potem tako razburila duhove, da je prišlo na igrišču do škandala. Tekma med Pliberkom in SAK pa je bila do 58. minute zelo športna, na igrišču in med gledalci je bilo do napačne odločitve stranskega sodnika Ebnerja vse v najboljšem redu. Pliberk — SAK 0:0 (v 60. min. prekinjeno) Pliberk: Matschek, Liesnig, Terčič, Lopinsky, Škof, Dlopst, Wölbl, Ramšak, Pachoinig, M. Hober, H. Hober. SAK: Dalanovič, A. Sadjak, Kunčič, F. Sadjak, Kreutz, Čertov, Jagodič, Blajs, Galo, Burger, Hanser. Pliberk, 450 gledalcev Sodnik: Fischer Rdeči karton: Jagodič Vsi so si želeli miren potek tekme in do 58. minute je bilo tudi še vse v redu. Igralci obeh moštev so se trudili, da so ostali športni, tudi navijači obeh klubov so bili sorazmerno zelo mirni. Da pa je kljub temu prišlo do škandala, se imajo vsi zahvaliti stranskemu sodniku Ebnerju, ki je razveljavil regularen zadetek SAK. Kaj se je zgodilo? Terčič je podal žogo visoko nazaj, še pred koncem igrišča je dobil Hanser žogo in jo s peto poslal v gol. Sodnik Fischer je gol takoj priznal, SAK se je veselil, Pliberčana Matschek in Terčič pa sta debatirala, kdo od njiju je kriv. V začudenje vseh pa je visoko v zrak vzdignil svojo zastavo stranski sodnik Ebner, sodnik Fischer je moral razveljaviti. Vse, kar se je potem zgodilo, je bila posledica te napačne odločitve. Ogorčenost med izredno številnimi navijači SAK je kipela. P° prekršku Kunčiča in Jagodiča nad Ramšakom (takih prekrškov je v taki tekmi več) je dobil trener Jagodič rdeči karton. Gledalci so vdrli na igrišče, eden je porinil sodnika Fischerja na tla. V istem trenutku je eden izmed pliberških rediteljev (tako SAK) podri Jagodiča na tla — škandal je bil perfekten. Fischer je takoj vstal, Jagodič pa je naprej ležal na igrišču-SAK trdi, da je Jagodiča potem udaril pliberški reditelj. Na vsak Najboljši Bilčovščan libero Joži Partl je šel v napad in pri tem strelu zadel prečko. Levo Werner Kuess, ki je tokrat razočaral. (S tekme Bilčovs — Lendorf 2:2.) Foto: Fera Tekma je potekla do 58. minute zelo športno. Na sliki Erwin Galo in Zvonko Terčič. Zadaj Liesnig in napadalec SAK Arthur Hanser. način pa je dokazano, da je obležal Jagodič nezavesten. Zdravnik dr. Ivan Ramšak mu je takoj podlagal s srčno masažo. Trije pliberški reditelji, ki so stali na tej strani igrišča, sami niso bili v stanju preprečiti izpadov navijačev, katere je vlačil z igrišča tudi kapetan SAK Miha Kreutz. Kapetan je opozoril reditelje, naj se ojačijo, toda njega verjetno niso vzeli zelo resno — mogoče tudi niso pričakovali hujših izgredov. Na vsak način je celotni škan- dal zelo škodoval obema moštvoma, nastradali pa bodo konec koncev spet igralci, ki za celotni škandal nimajo niti najmanjše krivde. Stern že trenira — bo igral v nedeljo? Libero SAK Peter Stern je ta teden že treniral in bo mogoče že v nedeljo spet igral. Stern je imel fired začetkom prvenstva operacijo na kolenu. Jagodič do torka suspendiran Preteklo sredo je kazenski senat KFV trenerju SAK do naslednjega torka prepovedal nastopanje na prvenstvenih tekmah. Sodnik Fischer je v poročilu zapisal, da ga je Jagodič prijel za majico, verjetno se je tam zmečkal rdeči karton. Jagodič spet pa je prepričal senat, da bi moral potem biti zmečkan tudi rumeni karton, ki pa je menda ostal cel. Izjava Pliber-čanov, da je Jagodič strgal rdeči karton, po poročilu sodnika torej ne drži. Naslednji torek bodo v Celovcu nastopile priče, SAK pa bo dodatno kot dokaz pokazal senatu še nekaj menda zelo važnih slik. Koroška liga 1. Matrei 4 4 0 0 9:3 8 2. Trg 4 2 2 0 11:2 6 3. Lienz 4 3 0 1 8:4 6 4. Mölltal 4 2 1 1 7:5 5 5. Breže 4 1 3 0 7:5 5 6. Borovlje 4 2 0 2 7:4 4 7. Wietersd. 4 2 0 2 7:8 4 8. SAK 3 1 1 1 5:4 3 9. VSV 4 1 1 2 3:8 3 10. Šentvid 4 1 0 3 4:4 2 11. Pliberk 3 0 2 1 3:6 2 12. Magdalen 4 0 2 2 5:10 2 13. Wolfsberg 4 1 0 3 2:8 2 14. Šmohor 4 0 2 2 3:10 2 Stališča zastopnikov Pliberka in SAK Trener SVG Pliberk, dr. Ivan Ramšak: Kunčič in Jagodič sta napravila hud prekršek, komaj Sem rešil svoje noge. Zato je do-nil Jagodič upravičeno rdeči kar-°n, nato pa sem videl, kako je Ja9odič napadel sodnika in mu s,rgal karton. Jagodič je bil zame Wavni povod, da je prišlo do škan-ala, ker se je enostavno nešportno obnašal. Ali je bil zadetek SAK re9ularen, ne morem reči, na vsak način pa sem si zelo oddahnil, ko 9a je Ebner razveljavit. Trener SAK, Lojze Jagodič: Dali smo regularen zadetek, to dokazu-leta tudi slika in nogometna stro- kovnjaka dr. Mertl in Gerd/ Springer. Po tej napačni odločitvi stranskega sodnika smo bili vsi zelo razburjeni, in to upravičeno. Ko sem dobil rdeči karton, sem takoj govoril s sodnikom, ki je moj osebni prijatelj. Nisem pa strgal kartona, kar trdijo Pliberča-ni. To je laž. Če bi bil stranski sodnik v redu, bi SAK zmagal v Pliberku in ne bi prišlo do škandala. Na žalost pa je stal ob črti Johann Ebner.. . Predsednik SAK, dr. Roland Grilc: Vsi smo upali, da bo tekma potekla mirno in športno. Na žalost pa je posameznik spet poskr- bel za škandal, ki škoduje obema kluboma. SAK se od takih dejanj distancira in obsoja vsako nasilje in nešportnost na nogometnem igrišču. SAK je pred tekmo napravil vse, da bi tekma potekla mirno in športno. Igralci časopisom niso dajali intervjujev, časopise smo prosili, naj ne delajo nobene polemike pred tekmo in po njej. Odbor je pozval igralce, naj se obnašajo v Pliberku kot pravi športniki in s tem pomagajo vzpostaviti spet dobre stike do nogometnega kluba SVG Pliberk. Kljub vsem pripetljajem upamo, da se bodo odnosi med SAK in Pliberkom v bodoče zboljšali. Doma le točka za Sele DSG Sele — Podkrnos 0:0 Sele: Milan Oraže 4, K. Hribernik 4, Užnik 2, Mačk 3, N. Čertov 2, Jože 3, Z. Oraže 3, Urban 2 (46. Fera 2), Pristovnik 2, Čertov 2, Wieser 2. Sele, 100 gledalcev Sodnik: Vogt (dober) Že v 5. minuti so imeli Selani prvo odlično priložnost za zadetek, na žalost pa je Zdrav-. ko Oraže možnost zapravil. Zadetek ob začetku tekme bi prav gotovo poživil igro, ki je bila v vseh 90. minutah brez viškov. Selška obramba je igrala dokaj dobro, samo v sredini se igralci sploh niso znašli. Režiser prejšnjih tekem legionar Jože Stanko je tokrat igral napadalca, zato pa je manjkal v sredini. Naslednje kolo morajo Selani v Velikovec, kjer jih prav gotovo čaka težka naloga, saj je Velikovec še vedno neporažen. Trener Fera pa bo tokrat lahko prvič po daljši poškodbi postavil v moštvo kapetana Norberta Hribernika ter Nanti-ja Olipa, pa tudi Herbert Kul-mesch se je vrnil s potovanja. Dva nova rekorda za IVUillerjevo Nad 500 tekmovalcev se je zbralo preteklo soboto na Klo-pinjskem jezeru, ko so vabili na 11. mednarodni cestni tek okoli jezera. Približno 1000 ljudi se je zbralo ob jezeru, in so videli zelo napeto tekmovanje. Pri moških je dosegel najhitrejši čas dneva Romeo Živko iz Jugoslavije. Pri ženskah pa je bila najboljša Anni Müller, ki je tekla novi rekordni čas. Prav tako uspešna pa je bila Anni Müller v nedeljo na 8. mednarodnem teku na Pyramidenkogel, kjer je na 5 km dolgi progi dosegla nov rekordni čas (17:36,00). Termini konec tedna: SAK — Šmohor v nedeljo, 4. 9. 1988, ob 17. uri Baško jezero — Bilčovs v nedeljo, 4. 9. 1988, ob 17. uri Šmihel — Šentlenart v soboto, 3. 9. 1988, ob 17. uri Velikovec — Sele v soboto, 3. 9. 1988, _______ob 17.30 Grebinj — Globasnica v soboto, 3. 9. 1988, ob 17.30 NMMWEW KNII6ARNA Vihtringer Ring M« tel.: (0461) 56 5 15/17 9010 KLA6ENFURT/CEL0VEC Pred začetkom šolskega leta bi vam radi predstavili nekaj šolskih stvarif kijih otroci posebej potrebujejo. Benetton zvezek POSEBNA PONUDBA: 49-, 8 Pelikanovih škatlic + brisalec tinte namesto 82,- zdaj samo Opozarjamo vse dijake* da lahko oddajo šolske bone v Mohorjevi knjisarni Tudi ALF kupuje v Mohorjevi knjigarni V Za kupce šolskih stvari pa imamo v naši knjigarni pripravljena posebna darila. /Jr t /V* KNJIGARNI! f Zate kupujte v VAŠI DOHAČI V