Poštnina plačana v gotovini.
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
MHMmi
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. C2-75 Uprava: Trst, ul. S. Aciastasio l/c - tel. 30-39 — GoriSko uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Ceni: posamezna Številka L IS. — Naročnina: mesečno L 65 (/.a inozemstvo L 100). — Poštni čfkovnt račun St. 0-18127.
Leto IH. - Štev. 28
Trst - Gorica 25. junija 1949
l/haja vsak petek
Vsi pravi Tržačani so glasovali za svobodni Trst! -71.535 prebivalcev STO- ja (40 odstotkov) je proti priključitvi k Italiji! - Prišleki ne bodo odločali o naši svobodi!
lfolivna bilanca
Zavezniške vojaške uprave
Volitve so za nami in vsi premlevajo njihove rezultate. Vsakdo vleče vodo na svoj mlin. Po potrebi opravičuje lastne neuspehe ali pa se hvali z močjo, ki jo je pokazal. Tudi nas sili položaj, da izrečemo nekaj besedi.
Nikakor ne nameravamo slediti večini drugih in dogodkov ne bomo merili z ozkega strankarskega vidika. Na srcu nam je usoda vsega tukajšnjega prebivalstva in še posebno Slovencev, Srbov in Hrvatov Svobodnega tržaškega ozemlja. Zaradi tega si bomo skušali v nizu razmišljanj in ugotovitev ogledati s splošno narodnega stališča vse, kar so nam volitve pokazale in dokazale. Širina naših pogledov nas opravičuje, da pričenjamo kar pri glavi, pri tistem organu, ki mu je poverjena skrb za blaginjo in razvoj Svobodnega tržaškega ozemlja, to je pri Zavezniški vojaški upravi.
Izidi volitev so več ali manj v j določeni meri potrdili predvideva-nja vseh treznih opazovalcev. Temeljito razočarana sta prav za prav morala ostati samo dva: tovariš Babič in Zavezniška vojaška uprava. Prvi nas ne zanima. Volitve so ga itak dokončno izbrisale s tržaškega političnega poprišča. Pač {33. nos mora,zanimati ZVU in njen ' (fifios do tega, ker so volitve po- j kazale. Vprašati se moramo, ali so v olivni izidi potrdili njena predvi- j clevanja in dokazali pravilnost nje- j ne dosedanje politike?
Po svojem vrhovnem krajevnem j predstavniku je ZVU ponovno ne- j
dvoumno in neposredno pred vo-' litvami celo nekako demonstrativno, da ne rečemo propagandno, izpovedala kakšni so njeni nazori o krajevni politični problematiki. Notranji pomen vseh dosedanjih tozadevnih izjav ZVU bi lahko zapo-padli v dveh točkah: prvič, Trst je popolnoma italijansko mesto, kjer ni nikfigar, ki bi si ne želel povratka ped Italijo, in drugič, v Trstu ne predstavlja komunizem nobene nevarnosti, kajti dobra politika ZVU, ga je uspešno oslabila. K tema dvema točkama dodajamo mi še tretjo, ki mora po vsej nujnosti izhajati iz nalog, katere je ZVU poklicana na tem ozemlju u-resničiti. Pri tem mislimo na probleme fašizma, njegovih metod, duševnosti in politične organizacije.
O	tem fašizmu nismo imeli nikdar priliko slišati niti besedice iz ust visokih predstavnikov ZVU. V najboljšem primeru so njegov obstoj kvečjemu zanikali. Zato smo prisiljeni sklepati, da po mišljenju ZVU v Trstu fašizma ni več, odnosno bolje rečeno, da ga ni bilo več.
Predpostavljajoč resničnost in realnost teh podanih gledani je ZVU vodila svojo dosedanjo politiko in v smislu te politike je tudi izvedla vso volivno organizacijo. Zato so morali dobiti volivno prti-vico tudi vsi tisti bivši slučajni italijanski naseljenci v Trstu, ki so že zdavnaj prekinili vsat o zvezo s svojim tukajšnjim trenutnim prebivališčem. Da bi volitve bolj sigurno potrdile pravilnost navedenih političnih predpostavk, so dobili volivno pravico vsi italijanskega zaupanja vredni istrski begunci in marsikomu so v vsej naglici priskrbeli tudi rezidenco. Pri podeljevanju volivne pravice potem si v teh primerih niso belili glave z dejstvom, da je bila taka Rezidenca celo novejšega datuma kot pa
določajo sami volivni predpisi. Vse to se je vršilo v popolnem in o-strem nasprotju z jasno nakazanim duhom določil mirovne pogodbe, ki ju.e volivno pravico samo polno-pravmm tržaškim državljanom.
Toda vse to je bilo zaman! Odgovor, ki so ga dale volitve pred-Siaolja po svoji vsebini vse prej hOt potrdilo tega, kar je ZVU dokazovala, predpostavljala in želela.
Pristaši neodvisnosti našega o-zemlja, ki jih gospod general Ai-iey zaradi njihove »majhnosti« do-sedaj nikakor ni mogel, ni maral ali pa ni smel videti, so dobili kar 40 odstotkov vseh oddanih glasov. Pri vseh spretno izpeljanih votivnih pripravah ne predstavljajo ti pok reti torej takega drobca, da bi ga sicer tenko:uini politični čini-telji ZVU brez posebnega političnega drobnogleda nikakor ne mogli opaziti. Ako bi bili v Trstu sestavljeni volivni imeniki na normalni osnovi, podobno kot je to v drugih italijanskih mestih, kjer znaša število volivnih upravičencev < povprečno 50 odstotkov prebivalstva, ne pa kar 72 odstotkov kot so nam to dokazali v Trstu, potem, bi odpadlo kar 20 odstotkov ne- ! dvomno samo italijanskih glasov in ob poštenem dodeljevanju votivne, pravice, ki ne bi na goseben način »nehote« izpuščala slovanskih priimkov, bi pristaši povratka pod Italijo ostali v znatni manjšini. Toda to se ni smelo zgoditi! Uradna linija povratka Trsta pod Italijo si je hotela zajamčiti vsaj SO odstotkov glasov! V tem cilju so bile izvršene vsei širokopotezne in politično gledano zelo brezobzirne in pristranske predvolivne priprave. Ako so volitve kljub temu neizpodbitno dokazale, da je večina domačega tržaškega prebivalstva za samostojnost tega ozemlja, potem moramo pribiti, da so s tem s toliko večjo silo dokončno ovrgle tolikokrat in tako uporno ponavljano nasprotno trditev ZVU, ki vidi v Trstu samo italijanske revizioniste in nikogar drugega.
Na volitvah se je obenem s presenetljivo močjo uveljavilo neofašistično gibanje MSI ter je s tem dalo dokaj žalostno legitimacijo tukajšnji politiki ZVU, ki je nemoteno dovoljevala razširjanje italijanskega šovinizma, kateri je bil.v naših krajih prvi nosilec fašizma. ZVU se vi zadedala, kaj je pomenil ta šovinizem in koliko gorja nam je povzročil! V modi je bil »slavokomunizem« in ZVU je bila prekratkovidna, da bi videla, kaj so prav za prav hoteli doseči tisti, ki so to krilatico nai trdovratne je Ponavljali. Volitve pa so potegnile črto in pokazale rezultate, ki zaskrbljujejo ne samo nas, temveč celo ostale italijanske demokratične stranke. Celo s'erci so vrišli do snoznnn*a. da fn^-Zo-rri n tpb 1-rni'b ni uničen, da rtipnov duh in sistemi še niso zamrli (spomnimo se samo na negodovanje zborovalcev na trnu UNITA’. ko jih je De Ga-sneri pozval, nai se odrečeio nasilju!), temveč so se v hlanodeini senci tukaišniih ohlastev celo razbohotili in razrastli v pomembno stranko. Ali bo ZVU tudi v bodo če trpela početje, ki omogoča temu fašizmu rast in razvoj?
Dvem neprijetnostim se rajia pridruži še tretja. Medtem ko so Italijani, izrabljaioč geslo »slavoko-munlzem« spretno tolkli prvenstveno po Slovencih, je tudi v tu-
tfBiilje Vib tJVugi tftiVhi)
Tržaška okolica skoro brez izjeme za svobodni Trst!
Nedeljske volitve v občinah tr-1 žaškega podeželja so nam dokaza-1 le, da je obroč rdečega terorja na 'tržaškem Krasu strt. S tem ne mislimo samo na strahoten poraz Ba- \ bičevega komunizma pri nas, mar- ! več tudi na kominformiste, kateri, ‘•ljub velikemu uspehu v Miljah in | delnemu uspehu v Nabrežini in Zgoniku, so izgubili pri slovenskem podeželanu mnogo tal pod svojimi tržaškimi totalitarnimi nogami.
Zadnje nedeljske volitve so ponoven dokaz, da je Slovenska demokratska zveza ubrala pravilno pot v svoji plemeniti borbi za obrambo slovenskih narodnih' koristi na našem ozemlju. Te poti nismo ubrali zato, da bi babičevcem »nagajali« ali kominformistom ce-
lo	nudili »potrebno pomoč« pri žaganju trhlega Babičevega drevesa, ki mu kraška zemlja ne daje potreb nih življenjskih sokov.
V neenako borbo nas je gnala i zavest, da koristimo svojemu zasužnjenemu narodu, le z nnjodloč-vejšim prizadevanjem po demokratizaciji našega javnega življenja. Jasni politični računi nam bodo pravilno označili vzpetine naše politične
jali na globeli, ki bi nas na tej poti mogle nevriiet.no presenečati in ! ogrožati. Vedite, da v kalnem radi ribarijo le naši komunisti in revi-1 zionistični šovinisti!
Mi gremo po svoji poti previdno j in odločno naprej! Zavedamo se, j da je Babičeva komunistična ofar-ska politika odslej za naš narod le žalostno poglavje naše polpretekle zgodovine, na katerega se bomo v bodoče le z neprijetnim občutkom povračali s spominom.
V našemu človeku, ki ga je fašizem tako globoko prizadel v svojem. narodnem ponosu in komunizem tako vodlo prevaral v najnež-neiših ljudskih čustvih, je vzklilo nekaj novega in samozavestnega, ki nam daje slutiti, če nam naravnost ne dokazuje, da bo naša borba v kratkem zmagovalno dobljena.
Sloveski narod je na lastni koži občutil komunistično prizadevnost za zaščito slovenskih > narodnostnih
koristi. Slovensko ljudstvo je z raz-1 očaranjem spoznalo, kako so ga doslej hinavsko zavajali, da bi ga na tej zemlji oropali še zadnjih naravnih človečanskih pravic. Slovenski človek se je sam vase poglobil in izrekel svojo obsodbo nad vsemi škodljivimi pojavi na našem narodnem telesu. Zavratni mrčes ' bo zaradi tega naš delavni podeželan iztrebil z našega narodnega stebla, ki bo le tako moglo bujno vzrasti v novih in primernejših življenjskih prilikah.
V	nedeljo 19. junija so bile občinske volitve na tržaškem podeželju. Izidi teh volitev v posameznih občinah so naslednji:
1. MILJE: volivnih upravičencev 8.184, volilo 7.368 ali 90.2 odst.
Komunistična partija: 4.183 glasov ali 57 odst., odbornikov 17.
Italijanska Krščanska demokracija: 2.042 glasov ali 27.6 odst., odbornikov 9.
Italijanska Socialistična stranka: 564 glasov ali 7.7 odst., odbornika 2.
. Titovska Ljudska fronta: 323 glasov ali 4.4 odst., odbornik 1.
Ital. repuljl. stranka: 243 glasov
: -I r ■ •	-
2. DOLINA:	volivnih	upravi-
čencev 3.163, volilo 2.721 ali 86.02 odst.
Kominformistična Slovan.-italij. : antifašist, unija:	1,466	glasov	ali
55.7 odst., odbornikov 11.
Slov. neodvisna lista: 772 glasov ali 29.1 odst., odbornikov 6.
Titovska	Ljudska	fronta:	401
glas ali 15.2 odst., odbornike 3.
3. NABREŽINA: voliv. upravičencev 2.969, volilo 2.716 ali 91.4 odst.
Kominformistična Slovan.-italij. antifašistična unija: 949 glasov ali 34.9 odst., odbornikov 7.
Slovenska narodna lista: 752 glasov ali 27.8	odst., odbornikov	6.
Italij. demokratska	zveza:	569
glasov ali 20.8 odst/, odbornike 4.
Titovska	Ljudska	fronta:	395
glasov ali 14.5 odst., odbornike 3.
Zveza delavcev in poljedelcev: 51 glasov ali 2 odst., brez odbornika.
Od srede  do srede
4. ZGONIK:	voliv. upravičencev 743, volilo 695 ali 93.8 odst.
Kominformistična Slovan.-italij. antifaš. unija: 345 glasov ali 51 od-Stot., odbornikov 8.
Slov. narodna lista:	185	glasov
ali 27.2 odst., odbornike 4.
Titovska Ljudska fronta: 148 glasov ali 21.8 odst., odbornike 3.
5. REPENTABOR: volivnih u-pravičencev 356, volilo 333 ali 93.5 odst.
Slov. neodvisna gospodarska zveza: 142 glasov ali 43.6 odst., odbornikov 7.
Kominformistična Slovan.-italij. j antifaš. unija: 97 glasov ali 29.9 odst., odbornike 4.
Titovska Ljudska fronta: 86 glasov ali 26.5 odst., odbornike 4.
V	okoliških občinah so stranke, ki se zavzemajo za samostojno tržaško državo, dobile 10.295 ali 75.2 odstotka vseh oddanih glasov. Stranke, ki so za priključitev Trsta k Italiji, pa so prejele 3.418 a- ; li 24.8 odstotka oddanih glasov. 1
Na vsem anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozem- i lia so pri volitvah 12. in 19. junija stranke, ki so za samostojno tržaško državo; dobile’71.535 glasov a-
li	39.22 odstotka; stranke, ki pa so za Italijo, pa 110.836 glasov ali 60.78 odstotka.
Ce od števila glasov, ki so jih volile italijanske revizionistične stranke, odšte!emo vsai 30.000 tistih, ki bi ne smeli imeti volivne pravice kot tujci, ter h glasom, ki so jih prejele skupine, ki so za psvobodni Trst, prištejemo vsaj 15 tisoč glasov onih, ki bi morali voliti, pa niso smeli, potem vidimo, da bi ob res poštenih, nepristranskih in demokratičnih volitvah glasovalo nad 50 odstotkov prebivalstva za ohranitev samostojnega Trsta. Le^to bi bil plebiscit, ki bi pokazal resnično voljo prebivalstva ter pravo razmerje sil na Svobodnem tržaškem ozemlju!
Kakšen bi bil izid šele, če bi izvedli svobodne volitve na vsem tržaškem ozemlju, torej tudi na jugoslovanskem področju!
tržaškim Slooencem in Slooanom!
Upravne volitve pod začasno Zavezniško upravo so končane. Po 35 letnem presledku, odkar so zadnji slovenski zastopniki zapustili mestno palačo, strašni dobi dveh , krvavih svetovjih vo:n, dobi na- 1 silnega nekulturnega preganjanja našega naroda in njegovih pravic, potem ko nam je fašistična Italija uničila in izropala vse naše kulturne, politične in gospodarske pridobitve — plod našega stoletnega dela, me pošiljate kot zastopnika demokratskih Slovencev v tržaški mestni svet.
Zahvaljujem se Vam za zaupanje, katero pa ne gre meni, ampak načelom, ki jih zastopam kot predsednik SDZ. So to načela prave demokracije, iz katerih izvira ohranitev naše narodne individualnosti, narodna enakopravnost, socialna pravičnost, pravica našega človeka do dela in kruha, svoboda človeka in spoštovanje človečanskih pravic in končno — ohranitev Svob. tržaškega Ozemlja. Ta naie-
la mi bodo vodnik pri mojem bodočem skromnem delu, ki bo pa združeno z resnimi težavami. Zato ne pričakujte od mene, kar je nemogoče doseči pri razmerah, v katerih je bilo izvoljeno sedanje mestno zastopstvo.
Volivni iz!d presoiajte iz dveh vidikov: iz mednarodnega in no-tranie političnega.
Na vsem STO cone A je bilo oddanih za stranke, ki hočejo, da se spoštuje mirovna pogodba, 40 odstotkov in za iredentistične stranke odnosno proti STO 60 odstotkov glasov. Zato pomenijo volitve 12. in 19. junija za vsakogar, ki ve, pod kakšnimi pogoji so se volitve pripravile in vršile, nepobitno zmago tržaške državne zavesti.
Slovensko demokratsko gibanje je združilo v Trstu in v podeželskih občinah, vštevši Repentabor in Dolino, 4885 glasov. Komaj leto dni je, odkar smo javno nastopili s skromnimi sredstvi, z enim samim tednikom, a boriti smo se mo-
rali proti kopici dnevnikov in tednikov naših bogatih nasprotnikov. Brez lastnih društev, krožkov in prostorov po predmestjih in po deželi, smo dosegli ob prvem nastopu pri volitvah uspeh, ki je jasna in odkrita afirmacija našega gibanja. Volitve so nam pokazale, kie je še naša slabost in kakšne so nasprotne postojanke. Te volitve so za nas šele izhodna točka, ne pa vrhunec našega gibanja.
Ob tei priliki se zahvaljujem Vam vsem, ki ste nas pri teh volitvah s tako požrtvovalnostjo podprli bilo z denarnimi prispevki, bilo z delom ali z moralno podporo. Zlasti pa se zahvaljujem prijatelju dr. Avgustu Sfiligoju iz Gorice za pomoč, ki nam jo je prožil na naših shodih. Zahvaljujem se končno naši narodni mladini, ki je z izredno požrtvovalnostjo storila, kar je bilo v njeni moči, za izvoje-van naš prvi uspeh.
Trst, kreshi večer 1949.
Dr. Josip AGNELETTO.
14. JUNIJA:	Konec tajnih sej Kominforma v Vro lavu na Poljskem, kjer so se dogovarjali o poostritvi proti Titu. — Britanska vojska mora nastopiti z orožjem proti nemškim delavcem, ki hočejo preprečiti razdiranje tovarn za umetni bencin v Porenju in Porurju. ■— Srbski notranji minister poroča, da je v letu dni prišlo v Jugoslavijo nad 800 bolgarskih i/rotikominformističnih beguncev.
— Sovjeti so v zadnjih osmih dneh odvlekli 80.000 Letoncev v Sibirijo in drugam. — Predsednik nove madžarske rdeče vlade, Dobi, napoveduje podržavljenje zemlje ter padec Tita. — Grčija je kot prva de ansko priznala novo neodvisno cirenajsko državo. — Francija in Španija sta kljub vsem navideznim političnim nasprotjem podpisali novo, važno trgovinsko pogodbo.
15. JUNIJA:	Titov mnister za zunanjo trgovino, Lalovič, je govoril, da je Jugoslavija uso pomoč, kar je je dobila od Sovjetske zveze in njenih podloznic, morala zelo drago plačati. — Ministrski predsedniki zahodnih nemških dežela s j sklenili razpisati prve volitve za zbornico nove nemške zvezne republike 14. avgusta. — Anglija in Francija sla podaljšali prijateljsko in vojaško pogodbo s Turčijo, sklenjeno ob začetku vojne 1939.
— Zavezniški vojaški upravitelji so sklenili, da ne bodo na zahodnih nemških področjih dovolili ustanavljati nobenih novih političnih strank. — Kljub odpravi zapore je letalski most še vedno glavna o-skrbovalm, ia>t za prehrano Berlina.
16. JUNIJA: V madžarskih vladam Kvogm zavračajo govorice, da ui vlada mislila kardinala Minds-zentvja izpustiti. — Kitajska nacionalistična letala so prvič bombardirala Šanghaj, — »Ljudskode-mokratične« volitve v Albaniji z eno samo, vladno listo, ki bo dobila 100 odstotkov glasov. —• Zaradi uspešnih nastopov grške vojske se je število komunističnih\ipornikdv zadnje čase zmanjšalo za dve tretjini. —• Madžarska .vlada zahteva odpoklic Titovih gospodarskih zastopnikov v Budimpešti, med njimi nekega Kende. — Bivši Titov minister za rečno plovbo, Bane Andrejev, se je v zaporu spreobrnil ter javno preklical svoje nekdanje simpatije do Kominforma.
17. JUNIJA: Sovjeti so prepovedali še ves osebni promet na edini avtomobilski cesti med Berlinom in zahodnimi predeli. — Ameri-kanci so ustanovili posebno samostojno vrhovno poveljstvo za svoje zasedbeno področje v Avstriji.
— Albanija je odklonila povabilo posebne komisije Združenih narodov za Balkan, da bi sodelovala pri poskusih za pomirjenje med Grčijo in njenimi komunističnimi sosedami. — Ameriško zunanje ministrstvo zanikuje poročila, da bi bil predsednik Truman poslal Stalinu vabilo za sestanek v Washing-tonu. — Načelnik sovjetskega tiskovnega urada za vzhodno Nemčijo, Zimara, je pobegnil na Zahod. — Po poročilu grškega vrhovnega poveljstva so rdeči uporniki imeli v treh letih državljanske vojne 65.708 mrtvih, ranjenih in zajetih. — Za Kanado in Veliko Britanijo je tudi Belgija končno odobrila Atlantsko obrambno pogodbo.
— Praški komunistični listi so dobili navodilo, naj pripravijo o-smrtnico za bolgarskega ministrskega predsednika Dimitrova, ki so ga Sovjeti pred nekaj meseci poklicali na zdravljenje v Moskvo.
— Titov trgovinski ataše v Turčiji, Juvič, je odstopil in bo najbrž pobegnil v kako kominformistično državo.
18. JUNIJA:	Avstrijski zunanji minister dr. Gruber je imel v Parizu z zahodnimi zastopniki dolg razgovor o mirovni pogodbi. — Avstrijska ljudska stranka objavlja. da je pripravljena sprejeti v svoje vrste vse bivše naciste. — Ameriški izvoz v Jugoslavijo je v dprtlii narasel skoraj zn (f5 bdstbt-koi} v primeru z mesecem tnarcem.
'Od srede
do srede
— Predsednik češkoslovaške komunistične republike, Gottujald, je v prvem letu službovanja pomilostil
177.000	ljudi, kar zgovorno priča, koliko so jih vsega skupaj morali v tem času obsoditi. — Pri »Ijud-skodemokratičnih« volitvah v Albaniji edina (vladna) lista ni prejela 100 odstotkov vseh glasov, marveč le nekaj manj kakor 99 odstotkov.
— Prva seja posvetovalnega odbora Zahodnoevropske zveze v Luksemburgu, kjer so razpravljali o socialnih, političnin in obrambnih vprašanjih. Beograjska »Politika« navaja nove podatke o preganjanju jugoslovanskih narodnih manjšin na Madžarskem. — Švicarska delavska zveza je izstopila iz Svetovne sindikalne federacije, ker so se vodsl^a v njej polastiti komunisti.
19. JUNIJA: Kitajski komunisti so na zasedenih predelih že začeli Z brezobzirnim iztrebljenjem vseh političnih nasprotnikov in meščanskega sloja. — Ameriške oborožene sile štejejo zdaj milijon 618 tisoč mož, od tega 419.000 letalcev. — Nekomunistični sindikalni voditelji iz driav za železnim zastorom so začeli v Parizu izdajati svoje glasilo. — Po poročilu sovjetske u-radne poročevalske agencije Tass naj bi se bi izginuli poglavar grških upornikov oglasil s posebnim pismom in obsodil Tita. — Prvak nemških socialnih demokratov dr. Schumacher je Stalina imenoval največjega vojnega zločinca po Hitlerju. — Poljska komunistična vlada je zaplenila vse katoliške tiskarne. — Le združena zahodna Evropa z Afriko lahko postane ob ameriški pomoči največja sila na svetu, ki bo lahko zagotovila varnost pred komunizmom in končni mir, je govoril guverner ameriške zvezne države Nevo York, Dewey.
■— Načelnik britanskega imperialnega poveljstva je dopotoval v Bengazi ter imel dolg razgovor s poglavarjem neodvisne Cirenajke, emirjem Senussijem. — Francija je privolila v ustanovitev neodvisne Vietnamske države v okviru francoske državne skupnosti.
20. JUNIJA: Za novega predsednika italijanske Demokrščanske stranke so spet izvolili predsednika vlade De Gasperija. — Hitlerjevo planinsko skrivališče nad Berchtesgadenom, znano pod imenom »Orlovo gnezdo«, so spremenili v gostilno za turiste, — Zavezniki so dovolili zahodni Nemčiji, da lahko začne ustanavljati trgovinska zastopstva v raznih tujih državah. — Tudi v japonski komunistični partiji je izbruhnil hud spor' med tako imenovanimi nacionalisti ter zvestimi hlapci Sovjetov. — Voditelj ameriškega vojaškega odposlanstva v Grčiji, general Van Fleet, je odpotoval v Washington na posvetovanja z zastopniki "obrambnega ministrstva Združenih držav.
21. JUNIJA; Arabske države so se izrekle za internacionalizacijo vsega Jeruzalema. — V Parizu so zahodni zunanji ministri podpisali pravilnik za delo bodoče zavezniške nadzorovalne komisije v Nemčiji. — Predsednik avstrijske vlade in avstrijski zunanji minister izrekata zadovoljstvo nad ugodnim zaključkom konference sveta zunanjih ministrov v Parizu, kjer je Avstrija odrezala bolje, kakor so pa pričakovali. — Litvanski narodni svet v Združenih državah poroča, da so Sovjeti v devetih letih zasedbe pobili ali pregnali v Sibirijo nad 700.000 Litvancev. — Amerika znova zahteva od Sovjetov povračilo 11 milijard dolarjev, za kolikor jim je med vojno poslala pomoči. — Vatikan je obsodil lažno Katoliško Akcijo, ki jo je ustanovila češka komunistična vlada, ter vsem, ki bi jo vede podpirali, zagrozil z izobčenjem. — Kitajska nacionalistična letala so bombardirala britansko ladjo »Anchises«, ki je kljub zapori hotela peljati blago za komuniste v Šanghaj. Jugoslavija uradno protestira proti sporazumu zunanjih ministrov glede avstrijske mirovne pogodbe ter izjavlja, da se ne bo nikoli odpovedala svojim zahtevam po Koroški.
— Ameriški obrambni minister Johnson je govoril, da se morajo Združene države, vojaško ojačevnt.i, vse dokler bo Sovjetska zveza rovarila proti svobodnim narodom na svetu. — V Pragi so obesili generala Heliodorja Piko, ki je bil med vojno poveljnik češkoslovaškega vojaškega odposlanstva v Sovjetski zvezi. — Indijsko sodišče je zavrnilo prošnjo za pomilostitev Gandhijevega morilca Godseja.
»Zaščitnica malih narodoo “ le prodala Koroško...
Kljub vsem pričakovanjem se je pariška konferenca zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije, Francije ter Sovjetske zveze po petindvajsetih dolgočasnih sejah končala z delnim sporazumom glede Nemčije ter z načelnim soglasjem glede avstrijske mirovne pogodbe.
Glede Nemčije so se dogovorili
o	naslednjem:
1. Zastopniki štirih velesil se bodo ob jesenskem zasedanju Glavne skupščine Združenih narodov posvetovali o času in kraju svojega iiovega sestanka, kjer bodo spet razpravljali o Nemčiji.
2. Zavezniške zasedbene oblasti v Berlinu bodo še nadalje obravnavale nemško vprašanje.
3. Ta posvetovanja v Berlinu naj omilijo učinke sedanje razdelitve Nemčije in Berlina na vzhodno in zahodno polovico. Dalje naj pospešujejo trgovinski promet, olajšajo gibanje ljudi ter izmenjavo dobrin in obvestil. Poleg tega naj pri njih napno vse sile, da bi se življenje v Berlinu povsem uredilo.
4. Za 'dosego vseh teh ciljev naj se zasedbene oblasti, če bo potrebno, posvetujejo z nemškimi strokovnjaki in organizacijami.
5. Združene države, Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza soglašajo, naj ostane v veljavi newyorški sporazumi o preklicu berlinske zapore. Zaradi tega morajo zasedbene oblasti štirih velesil vsaka na svojem področju zagotoviti reden železniški, cestni in rečni promet.
6. Zavezniške zasedbene oblasti bodo priporočile nemškim gospodarskim ustanovam, da navežejo čim tesnejše gospodarske stike med raznimi zasedbenimi področji.
'Glede avstrijske mirovne pogodbe pa so štiVje zunanji ministri sklenili:
1. Namestniki štirih zunanjih ministrov naj znova začno z delom za končni in podrobni sporazum o mirovni pogodbi z Avstrijo, ki naj bi ga sklenili najkasneje do 1. septembra letos.
2. Avstrijske meje morajo ostati takšne, kakor so bile pred 1. januarjem 1938.
3. Mirovna pogodba mora določiti, naj Avstrija zagotovi vse prn-vice slovenski in hrvaški manjšini, živeči na njenem ozemlju.
4. Avstrija ne bo plačala Jugoslaviji nobenih reparacij, pač pa bo Jugoslavija lahko zasegla avstrijsko imetje na svojem ozemlju.
5. Sovjetska zveza bo dobila od Avstrije 150 milijonov dolarjev vojne odškodnine. To Odškodnino bo treba plačati v šestih letih, in sicer iz nemškega imetja v Avstriji.
Sovjetska zveza bo morala Avstriji vrniti vse imetje in pravice, ki s iih jih je prisvojila kot nemško imovino, razen imetja petrolejskih podjetij in podonavske plovne družbe. Natančna določila glede t% ga bodo izdelali namestniki zunanjih ministrov.
Sporazum glede avstrijsske mi-
| rovne pogodbe je bil mogoč zaradi tega, ker je Sovjetska zveza čez I noč nehala podpirati jugoslovanske | zahteve po slovenski Koroški. To i je storila, ker so ji tako narekovale njene koristi. To smo na tem mestu že pred meseci, ko smo ob-1 javili prvi članek o mešetarjenju s slovensko Koroško, napovedali, ; da se bo zgodilo.
S tem so Sovjeti sami postavili na laž eno najbolsj razglašanih gesel svoje in komunistične propa-i gande. To geslo pravi, da je edino Sovjetska zveza zaščitnica in pokroviteljica malih, zatiranih naro-| dov ter zagovornica njihovih na-i cionalnih pravic.
Titovski in drugi komunistični ! tisk ter propaganda sta zlasti nam Slovencem to laž leta in leta ponavljala, da je nazadnje marsikdo res verjel vanjo. Svoje trditve sta podpirala še s frazo o »slovanski Rusiji« in novi vseslovanski vzajemnosti. Kaj bosta storila zdaj, bo res zanimivo.
Ob tem kričanju je marsikdo pozabil, da je vsaka Rusija, bodisi carska, bodisi rdeča, slovanstvo u-porabljala vedno le kot orodje za širjenje svojega imperialističnega vpliva. Kadar pa so ji njene imperialistične koristi kazale drugače, je male slovanske narode brez pomisleka pustila na cedilu ter njihove koristi brezobzirno prodala.
Leta 1915 je carska »slovanska« Rusija s podpisom Londonskesa pakta prodala tretjino slovenske zemlje Italiji. Leta 1945 je rdeča »slovanska« Rusija prisilila Tita k umiku iz Trsta in Gorice. Leta 1947 je prav ta »slovanska« Rusija zaradi svojih koristi preprečila, da bi bil imenovan guverner za Svobodno tržaško ozemlje, s čimer bi bilo tržaško vprašanje končno rešeno_ in ne bi doživljali Slovenci tukaj tega, kar že dve leti doživljamo.
Ista Stalinova Rusija je pod pretvezo slovanstva tri leta gospo-
darsko izmozgavala razdejano Jugoslavijo, da se je nazadnje temu »slovanskemu bratstvu« uprl celo komunist takšnega kova, kakor je Tito.
Zdaj je »velika in nesebična zaščitnica malih narodov« za 150 milijonov dolarjev in za nekaj ton petroleja prodala tudi Koroško. Se prej je pri dosedanjih dveletnih pogajanjih s svojim navidez neizprosnim zagovarjanjem jugoslovanskih zahtev opravičevala razne prazne upe in tako preprečila vsak pameten sporazum v korist koroških Slovencev.
Sovjeti so, kakor smo dejali, to storili, ker so jim tako narekovale njihove koristi, ne da bi se bili kaj menili za male narode ali vsaj za koristi svetovnega komunizma.
Sovjetsko gospodarstvo in obnova sta danes v takšnem stanju, da Sovjeti'‘krvavo potrebujejo sleherni dolar, sleherno kapljo bencina, sleherni stroj in sleherno lopato, naj jo dobe kjer koli in za kakršno koli ceno.
Titov odpad pred letom dni je v podložniškem taboru povzročil tako zmedo in pohujšanje, da se je sovjetski vpliv na Balkanu in po vsej zasedbeni Evropi nevarno zamajal. Sovjetska politika je glede Jugoslavije stavila samo na eno karto: pričakovala je, da se bodo jugoslovanski narodi na besedo Kominforma uprli Titu. Upala je, da se bodo borili za to, da izpod njegovega jarma zlezejo v sovjetskega. To se seveda ni zgodilo. Zaradi tega je bilo treba Tita kaznovati tudi politično, ne glede na nevarnost, da utegne Sovjetska zveza pri jugoslovanskih narodih izgubiti še tiste simpatije, kar jih je kot »zaščitnica' malih narodov« morda še uživala.
In treba je bilo z ozirom na bližnje volitve narediti nekaj reklame za nadušljivo, a kominformi-stično avstrijsko partijo!
Nihče ne more trditi, da sloven-
ske zahteve glede Koroške in glede pravic za koroške rojake niso upravičene. Tudi ne more nihče zanikati dejstva, da so prav jugoslovanski narodi s svojo zrelostjo preprečili, da Jugoslavija v tem nevarnem letu dni ni postala plen Kominforma ter Sovjetov. S tem so naredili Zahodu velikansko u-slugo, ki jo bo mogoče pravilno o-ceniti šele pri končnem obračunavanju s komunizmom.
Da se zahodne države pri sklepanju avstrijske mirovne pogodbe niso ozirale niti na te upravičene slovenske zahteve, sniti na to zaslugo, je krivo dejstvo, da je Tito komunist, še bolj sovražen Zahodu kakor Vzhodu. Kriva je tega — kakor toliko drugih izgub — njegova gozdarska politika, ki rine z glavo skozi zid, ker so njeni domišljavi voditelji pod vtisom lastne propagande še vedno prepričani, da so naivečja sila na svetu. Se vedno
I
j mislijo, da bodo mogli uiti uso-| di, »ki jim je bila pisana tisti tre-! nutek, ko so se uprli Moskvi. Pot zanje je samo ena: ali z Zaho-
i	dom v demokracijo, ali sami v pogubo. Cim dalje bodo z odločitvijo odlašali, tem draže bodo morali plačati rešitev. Zal ne samo oni, marveč tudi jugoslovanski narodi, ki jih' Zahod v svoji površnosti in duševni lenobi še vedno istoveti s sedanjim trenutnim režimom.
Izguba Koroške, je zgovoren dokaz za to resnico. Zdaj nič ne pomaga, če Titova vlada izjavlja, da se ne bo »nikdar odpovedala svojim zahtevam po Koroški« in drugemu, ter govori o »krivičnem diktatu, ki ga hočejo vsiliti bivši zaveznici«. Tudi je spričo avstrijske mirovne pogodbe slaba tolažba izjava francoskega zunanjega ministra Schumana, ki je dejal, da bo- | do Jugoslavijo za to »odškodovali drugače«.
Vsi vemo, koliko so vredni taki protesti in take obljube. Ne eno, ne drugo ne izpodbije resnice, da je slovenska Koroška izgubljena ter koroški Slovenci obsojeni na počasno smrt.
In račun za zgrešeno beograjsko politiko smo spet enkrat plačali Slovenci!
Tito med Marshallovim načrtom in Mnformom
Te dni so bili v Parizu važni diplomatski razgovori o gospodarskih in političnih odnošajih Jugoslavije z zahodnimi državami.
Ameriški veleposlanik v Beogradu, Cavendish Cannon, se je sestal z ameriškim zunanjim ministrom Achesonom. Neki ameriški predstavnik je izjavil, da sta razpravljala o pomoči ameriške Uprave za gospodarsko sodelovanje — ECA Jugoslaviji. Veleposlanik-- Cannon je nalašč zato prišel iz Beograda. Skušal bo doseči, da bi ameriška težka industrija začela pomagati Titu, čeprav Jugoslavija še ni pristopila k Marshallovemu načrtu.
Tudi drugi diplomatski razgovori v Parizu potrjujejo vtis, da so zahodne velesile pripravljene dati roko v pomoč Jugoslaviji. Britanski veleposlanik v Jugoslaviji, Charles Peake, je imel v Parizu sestanek z Bevinom. Razpravljala sta o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ki bi trajala pe let in po kateri bi izmenjali raznega blaga v vrednosti 400 milijard lir. Dotaknila sta se tudi jugoslovanskih zahtev
po slovenski Koroški, in sicer v zvezi s sedanjimi pogajanji za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe. Veleposlanik Peake se je že vrnil v Beograd. Nadaljnje razgovore z Bevinom je imel jugoslovanski veleposlanik v Parizu, Marko Ristič.
Po drugi strani se pa vse bolj potrjujejo poročila, da je zadnje dni imel. sejo tudi Kominform in sicer v Vroclavi na Poljskem. Na seji so v glavnem razpravljali o poostritvi gospodarske vojne proti Titovi Jugoslaviji. Poleg tega so sklenili ojačiti tudi propagandni boj proti odpadlemu jugoslovanskemu diktatorju. Tisk kominfor-mističnih držav s sovjetskim časopisjem na čelu zadnje tedne vedno huje napada beograjskega »izdajalca«.
V	zvezi s poostreno gospodarsko vojno je Poljska svojo trgovino z Jugoslavijo že skrčila na najmanjšo možno mero. Poljski komunistični listi trdijo, da se ta omejitev v jugoslovanskem gospodarstvu močno pozna.
Nov korak v gospodarskem boju
proti Titu pomeni popolni prelom gospodarskih zvez med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Titova vlada je, sporočila, da je Češkoslovaška z majem ustavila ves izvoz y Jugoslavijo, dasi bi tega po še veljavni trgovski pogodbi ne smela. V odgovor je Jugoslavija storila isto ter zadržala za dva in pol milijona funtov šterlingov blaga, namenjenega .Češkoslovaški.
Titovci so storili vse, da bi to preprečli. Poslali so v Prago po-sebho zastopstvo, ki naj bi poravnalo nasprotja, toda češki komunisti so postavili nemogoče in nespremenljive pogoje. Med drugim so zahtevali, naj bi Jugoslavija šestkrat povečala izvoz neželeznih kovin, ne da bi Češkoslovaška za to dala odgovarjajoče ugodnosti in povečala svoj izvoz v Jugoslavijo.
Poznavalci razmer sodijo, da je ta češkoslovaški korak samo nova stopnja v vedno bolj neizprosni vojni Kominforma proti Titu. Nekateri tuji opazovalci celo menijo, da bo Sovjetska zveza zahtevala od kominformističnih držav ukinitev diplomatskih odnošajev s Titovo Jugoslavijo.
lfolivna bilanca ZVU
(Nadaljevanje s prve strani)
kajšnjih uradnih krogih prevladalo naziranje, da bo z uničenjem Titovega krajevnega pokreta obenem uničena tudi komunistična nevarnost. Titov pokret je v križnem ognju res dokončno propadel in na ta račun je bilo mnogo veselja. Vsaj ga nas Slovence predstavlja to dejstvo važno predpostavko za naš bodoči politični razvoj. Toda namesto podružnice danes osamljenega in v gotovi meri vsaj do zaveznikov voljnega rdečega jugoslovanskega diktatorja se je v Trstu utrdil nov, močan, internacionalno vezan, na milijonih iatltjanskih volivcev sloneči in kremeljskim mogotcem, zvesti Vidalijev komunizem. Italijanom je tb pač vseeno, kajti Vidali je končno vendarle Italijan. Toda zaveznikom?
Šmešrio je' sicer, da se v dneh današnjega političnega realizma tako naivno vprašujemo za zavezni-
ško korist, za korist one demokracije, ki jo zavezniki v svetu politično predstavljajo. Vsakdo nam bo odgovoril, da bodo svoje koristi sami pač najbolje čuvali. Toda evropske in tudi druge izkušnje so nas naučile, da moramo o tem precej dvomiti. Saj vidimo tudi tu v Trstu, kako se je pod njihovim varstvom razbohotil mnogo nevarnejši in mnogo bolje organizirani komunistični pokret, kot pa je to bil po svojem jedru, ne pa po svoji zunanji teatralni napihnjenosti, o ni, s katerim je imela ZVU opraviti v prvih letih svoje oblasti.
Uveljavljenje pokretov za neodvisnost tržaškega ozemlja, uveljavljenje neofašističnega pokreta MSI in znova dokazana moč komunizma so tri dejstva, trije ■ veliki■ porazi tnktijšnje politike ZVU. če vse to dobro premislimo >fn damo vsaki stvari njeno resnično teza, bomo razuineli, da mora biti ZVU; vsaj v svoji dosedanji sestavi in merjeno z vidikov njene dosedanje po-
litike, skrajno nezadovoljna z rezultati tržaških volitev. Pri tem pa se pred njo in nami odpira vprašanje, ali bo ZVU potegnila iz teh volitev hladne in logične zaključke in ali bo tenf zaključkom primerno preusmerila svoje tukajšnje delovanje.
Ako bo ZVU v bodoče resnično hotela izboljšati politično stanje na poverjenem ji ozemlju, ako želi ustvariti pogoje za resnično demokracijo, potem bo pač morala za vse, kar se je zgodilo, iskati v veliki meri odgovornost tudi pri sebi, dopustiti bo morala, da je pri vsem tem tudi precejšen delež njene krivde.
Osrednja napaka dosedanjega dela ZVU je bilo zapostavljanje u-pravUčenih slovenskih koristi na račun utrjevanja in pridobivanja italijanskih simpatij. Kot prizadete 'in krajevno prisotne priče smo lah-'ko dnevno opazovali; kaj vse so zavezniki in njihovi tukajšnji predstavniki žrtvovali na račun tiste
plemenite demokracije, ki jo je majhen slovenski narod tako idealno pojmoval, dojel in zanjo umiral, samo, da so si s tem zagotovili navidezno naklonjenost močnejšega partnerja, v našem primeru, naklonjenost tržaških Italijanov. Pri tem so pa pozabili, da se svečano proglašana, a nato v praksi poga-žena načela na dolgi rok v življenju samo maščujejo. V Trstu so se posledice tega gaženja kaj hitro in jasno pokazale!
Zaradi tega ne moremo razumeti niti opravičevati onih, ki se čudijo, da je po takem postopanju ZVU še vedno velik del malih ljudi glasoval za komunistično stran- ■ ko. Toda o tem brezupnem polo- j žaju, v katerega je pritirala na napačnih predpostavkah zgrajena politika ZVU posebno našega slovenskega človeka, izpregovorimo .prihodnjič. Za danes je dovolj, da Smo pribili zgrešenost glavnih dosedanjih osnov tukajšnje zavezniške politike.
Izvoljeni občinski svetni v Trstu
Volivna komisija je objavila rezultat štetja preferenčnih glasov, oddanih na volitvah za tržaški mestni občinski svet. Za občinske svetovalce so izvoljeni:
SLOV. DEM. ZVEZA: Dr. Josip Agneletto.
KRSCANSKA DEMOKRACIJA: Bartoli Giovanni, Narciso Sciolis, Teodoro de Rinaldini, Ester Ba-stiani, Raimondo Visintin, Mario Franzil, Furio Lauri, Paolo Venier, Ettore Gregoretti, Mario Gridelli, Ettore Catolla-Cavalcanti, Giacomo Bartoli, Giorgia Monti, Francesco Vercelli, Bruno Zoppolato, Nereo Rocco, Giacomo Bologna, Romual-do Carpi, Rosina Pizzul, Luigi Cri-stiani, Luigia Furlan in Catolla, Giordano Delise, Mario Gallopin, Libera Delise, Giovanni Baichi.
FRONTA ZA NEODVISNOST: Dr. Gianpiccoli, Varni, Godini, Bruna Menasse.
KOM. PARTIJA:	Adv.	Pogassi
Giuseppe, prof. Oscar Ferlan, Stane Bidovec, Zbogar-Brocchi Karlo, Radich Ernesto, Juraga Antonio, dr. Laura Weiss, Malalan Henrik. Gombač-Gombacci Franc, Otto Braun, Just Košuta, Marija Barut por. Casali, Gec.
TRŽAŠKI BLOK: Adv. Stocca.
SLOV .-IT. LJUDSKA FRONTA: Dr. Jože Dekleva.
SOCIALISTIČNA STRANKA JULIJSKE KRAJINE: Dulci, Benussi, Inwinkl, Bonetti.
ITAL. REPUBLIKANSKA STR.: Geppi, prof. Furlani Vittorio, Cum-b at.
ITAL. LIBERALNA STRANKA: Forti.
ITALIJANSKI BLOK: Slataper, Monciatti, D’Este.
MSI: Ida De Vecchi; Ruggeri, De Manincor, Schergat.
Smrt Vladimira Nazora
19.	VI. t. 1. je umrl v Zagrebu Vladimir Nazor, eden največjih sodobnih hrvatskih pesnikov. Star je bil 83 let. Pomen njegovega pesniškega dela za hrvatsko književnost je podoben, kakor za slovensko literaturo pomen Otona Zupančiča, ki je umrl pred 14. dnevi. Tudi politična pot obeh književnikov je bila enaka in nista kot javni osebnosti še zdaleč bila tisto kakor umetnika. Pod Jugoslavijo sta oba bila poveličevalca dinastije ter nacionalizma. Za neodvisne hrvatske države je Nazor bil uradni pesnik Paveličev, pozneje pa je on hkrati z Zupančičem presedlal na komunistično stran. Zupančičeve in Nazorjeve zadnje pesmi so veljale obsodbi Kominforma ter poveličevanja Titove gospodarske petletke.
*
Vatikan proti slovenskim duhovnikorh - ofarjem
Pristojna vatikanska kongregacija je prepovedala »ipso jure« čita-nje lista »Bilten iniciativnega sekretariata duhovnikov - članov O-svobodilne fronte pri izvršnem odboru Osvobodilne fronte za Slovenijo«, ki izhaja v Ljubljani od novembra 1948. Ukrep svete kongregacije pravi, da omenjeni list širi krive nauke, skuša izpodkopati cerkveno disciplino ter obrekuje katoliško hijerarhijo.
Nekaj za begunce
Podporni center ameriške Narodne katoliške dobrodelne konference (»National Catholic Welfare Conference«) je za begunce, ki bivajo na tržaškem področju STO-ja, začel z rednim poslovanipm. Poslovalnica Podpor lepa centra je v u-lici Ponchielli št. 2 (nad zakristijo pri sv. Antonu novem). Uradne u-re so ob sredah in petkih od 10. do 11. ure dopoldne. Vsi begunci, ki živijo na tržaškem področju in so podpore potrebni, naj se zaradi informacij obrnejo na novi Podporni . center.
Čistka v sovjetski partiji
List »New York Times« poroča, da se je začela velika čistka v sovjetski komunistični partiji. Izključili so že okrog 300.000 ljudi. Med epuriranimi so: bivši član politbiroja sovjetske komunistične partije in podpredsednik vlade, Vozne-senski; tajnik centralnega komiteja sovjetske', partije, Kuznecov; član prezidija vrhovnega sovjeta, Popkov: sin pokojnega Žlana politbiroja, Jurij Zdairiov in bivši predsednik sovjetskega vrhovnega sodišča, Goljakov.
Iz mojih spominou na dr. luana Čoka
Ob obletnici njegove smrti
Pisati o dr. Ivanu M. Coku ne pomeni pisati navaden življenjepis. Pisati o dr. Coku pomeni pisati zgodovino primorskega ljudstva od Rapalske pogodbe pa do današnjih dni! In ne samo to. Pisati o dr. Coku pomeni obenem govoriti o odnosih med Jugoslavijo in Italijo od samega začetka pa do danes.
Ni naš namen, da na tem mestu do podrobnosti prikažemo vso njegovo ogromno delo v naši narodni borbi, ker bi to presegalo okvirni namen tega spominskega članka. Ti spomini na njega so pisani predvsem zaradi tega, da v tem tako odločilnem trenutku za naš narod prikažemo nevenljive zasluge, ki si jih je pokojnik pridobil za naše ljudstvo, kateremu je z vsem srcem pripadal in kateremu je bil zvest vse svoje življenje. Obenem pa hočemo prikazati njegovo delo v emigraciji kot najvažnejši del svojega življenjskega prizadevanja. * * *
Bilo je kritično leto 1928 za naš narod pod Italijo, ko je fašizem sistematično in z vsemi sredstvi hotel uničiti gospodarski, politični in kulturni obstoj primorskifi Slovencev. To je bilo leto, ko so se morali mnogi naši vodilni ljudje izseliti v Jugoslavijo in od tam voditi borbo za zaščito naših na-i rodnih koristi. Tako je med ostalimi leta 1928 prišel- v Jugoslavijo tudi dr. Cok, ker mu po znanem koprskem procesu ni bilo več obstanka v Trstu. Po prihodu v Jugoslavijo, je bil izvoljen na sestanku primorskih beguncev v Zagrebu za predsednika ustanovljene Zveze primorskih emigrantov, na katerem položaju je ostal vse do leta 1940. Tega leta je vlada Cvetkovič - Maček razpustila Zvezo e-migrantov iz Julijske krajine ija pritisk fašistične Italije in Nemčije. Predsednika dr. Coka so internirali v majhno šumadinsko mesto Arandjelovac, kjer je živel skoraj eno leto. Po izdržani internaciji je januarja 1941, tik pred samim napadom na Jugoslavijo, odšel v Palestino, Egipt in od tam v ZDA, kjer je kot predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije branil naše narodne pravice v najkritičnejših dneh naše zgodovine.
Kot predsednik Emigrantske zveze iz Julijske krajine je dr. Cok zastopal težnjo po osvoboditvi našega naroda izpod tujega jarma in po popravi krivic, ki jih je krivična Rapalska pogodba prizadejala slovenskemu narodu. Za dosego tega cilja je on vložil vse svoje sile in v tej borbi za narodno osvoboditev je bil neizprosen in brezkompromisen. Prepričan je bil, da je naša stvar pravična in ni dvomil niti za trenutek v uspeh naše borbe. Ta optimizem v končno rešitev našega vprašanja, ki je bil ze-
lo	značilen za dr. Coka, ga ni zapustil niti v najtežjih dneh naše zgodovine.
*	Medtem ko je bil dr. Cok brezkompromisen pri reševanju našega narodnega vprašanja, sta bila v našem emigrantskem gibanju predstavnika, ki sta šla po drugi poti. Ta pot je bila, da se našemu
narodu pod Italijo garantirajo o-snovne človečanske in manjšinske pravice v okviru takratnega Društva narodov. Predstavnika tega gibanja sta bila dr. Wilfan in dr. Besednjak, ki sta verjela, da bo mogoče doseči z demokratizacijo poversaillske Evrope, da razširi Društvo narodov zaščito narodnih manjšin tudi na naše manjšine pod Italijo. Toda ta demokratizacija poversaillske Evrope se ni razvijala tako, kot sta pričakovala naša glavna zastopnika pri Kongresu narodnih manjšin v okviru Društva narodov v Ženevi. Nasproti temu pričakovanju so iz dneva v dan vedno bolj rasle, sile fašizma, kar je imelo za posledico popolni zlom te prve demokratične poversaillske mednarodne organizacije. S tem neuspehom prve mednarodne organizacije je propadlo vsako upanje, da bi ta organizacija zaščitila najosnovnejše pravice našemu narodu pod Italijo.
Med stališčem dr. Coka in stališčem dr. Wilfana in dr. Besednjaka glede končne rešitve našega narodnega problema ni bilo načelne razlike, Slo je le za taktiko politične borbe, ker sta oba izhajala iz iste postavke, da je naše narodnostno vprašanje predvsem vprašanje narodne osvoboditve Slovencev izpod tujega jarma. Ali načelna razlika v našem emigrantskem gibanju glede rešitve našega narodnega problema je nastopila takrat, ko so n^katgri zastopali mnenje, da je naša narodna osvoboditev del splošne ideološke borbe med delom in kapitalom. Tako stališče so zastopali nekateri naši marks'-sti kot Otokar Kerševan, Srebrnič in Ivan Regent.
Toda ogromna večina v našem emigrantskem pokretu z dr. Čokom na čelu ni bila tega mnenja. Nacionalna osvoboditev se ne more reševati na osnovi dogmatičnih postavk marksizma, ki trdi, da so pojmi" kot narodnost, religija, država, pravo, itd., zgolj proizvod gospodarskih odnosov in da se zgodovina razvija po določeni socialni zakonitosti. Čeprav so gospodarski odnosi važen činitelj v družbenem razvoju, to še ne pomeni, da so oni edini činitelji in da se družba razvija ravno po predvideni marksistični šabloni.
Danes ni treba več polemizirati z marksistično dogmatiko glede narodnostnega vprašanja, ker je današnja stvarnost najboljši odgovor na celotno marksistično dialektiko, ki preživlja težko krizo. Eno pa ie danes prav jasno, da je stališče, ki ga je zastopal večji del primorskih Slovencev z dr. Čokom na čelu bi-
lo	edino pravilno! Naš problem je edino narodnostni problem, ne pa del splošne borbe med delom in kapitalom!	„
Vzgajan v idejah francoskih filozofov racionalistov, učenec Masa-ryka in sošolec velikega demokrata in Evropejca Edvarda Beneša, je bil pok. dr. Cok prepričan, da more prava demokracija lahko rešiti tudi slovensko narodno vprašanje. Vedel je, da se da tudi slovensko narodnostno vprašanje na tržaškem ozemlju rešiti na podlagi re-
snične demokracije in ne v okviru marksistične šablone. S tem prepričanjem je šel v svojo drugo e-migracijo.
Odšel je od nas ravno v trenutku, ko ga je naša domovina tako nujno potrebovala. Odšel je od nas za vedno mož, kateremu se moramo zahvaliti, da je postalo vprašanje Julijske krajine važno mednarodno vprašanje. Vsi tisti, ki so mu sledili v njegovi borbi za končno rešitev našega vprašanja bodo ugotovili, da je naš narod z njim izgubil nepogrešljivega predstavnika primorskega slovenstva. Vsi naši napori, da bi dr. Cok ostal še dalje med nami kot vodja in učitelj, so ostali zaman. Poslovil se je z besedami, da je današnji svet razdeljen v dva nasprotujoča si tabora, med katerima ni srednje poti. »Izbral sem svet svobode, tiste svobode, za katero sem se vse-življenje boril!« so bile njegove zadnje besede, ko sem se poslavljal od njega.
S temi vrsticami, napisanimi njemu v spomin ob priliki prve obletnice njegove smrti, sem hotel v imenu tržaških Slovencev izraziti vso našo hvaležnost temu velikemu sinu našega naroda, v skladu z besedami hrvaškega narodnega buditelja in pesnika Petra Preradoviča:
»Rod bi samo onaj tko si mrtve
štuje,
na prošlosti budučnost si snuje.« (Narod je samo tisti, ki mrtve
spoštuje,
ker si na preteklosti gradi svojo bodočnost.)
Njegov sodelavec
,,Trst ne more živeti..-11
Promet v Trstu v letošnjih prvih štirih mesecih je bil mnogo večji kot pa promet v prvih štirih mesecih lanskega leta, ali pa leta 1938.
Pomorski in železniški promet je v omenjenem času znašal preko 2 milijona 200 tisoč ton blaga, dočim je lansko leto obsegal 1 milijon in pol ton blaga; leta 1938 pa
1	milijon 700 tisoč ton. Največji promet je bil v mesecu aprilu.
O vzrokih nastanka tržaškega bogastva
Nokaj besed o gospodarskkem razvoju Trsta v teku stoletij. Trst ko; svetovno pristanišče in kot vrata v srednjo in vzhoJno Evropo
V	današnjem članku se ne bomo bavili s političnimi in narodnostnimi vprašanji v zvezi s Trstom, temveč se bomo omejili na kratek pregled vzrokov, ki so privedli do današnje in bivše veličine našega mesta.
Trst je til trgovsko oporišče in pristanišče že pred 1000 in več leti. Se preden so prišli v te kraje Rimljani, je bila tukaj kfeltska naselbina Terst, ki so ji rimski osvajalci spremenili ime v Terge‘ste. Ta Terst ali Tergeste pa ni pridobil ■bogve kaj na pomembnosti vse do takrat, ko se je mesto priključilo Avstriji. Pred letom 1381 so v Trstu vladali beneški gospodje in I-talijani sami priznavajo celo v enciklopediji, ki je izšla za časa du-čeja, da so Benečani ljubosumno pazili na to, da s,e ne bi Trst razvil v nevarnega rivala beneški pomorski trgovini. Leta 1381 se je Tržačanom ponudila prilika otresti se beneškega varuštva in proglasi-
li	so svoje mesto za neodvisno. V onih negotovih časih pa se jim je kmalu zazdelo bolj modro nasloniti se na silo, ki bi utegnila po svojem naravnem položaju Trstu koristiti, to je Avstriji. Tako vidimo, da je Trst leta 1382 prešel pod okrilje Avstrije kot avtomno mesto in ostal v tem varnem zavetju vse do leta 1918. Ugodne posledice niso izostale. Celo nasprotniki avstrijskega ali samostojnega Trsta priznajo, da je Avstrija vodila dobrohotno in modro politiko kar se tiče Trsta in da je Trst naravno o-kno v svet velikega dela evropske celine.
Povrnimo se nazaj v. zgodovino. Torej Trst je bil trgovsko in po-
morsko malo pomemben vse dokler mu ni Avstrija pomagala na noge. Izmed avstrijskih vladarjev, ki so spoznali velik pomen našega mesta, moramo omeniti predvsem cesarja Karla VI., ki je proglasil leta 1717 svobodno plovbo po Jadranu in leta 1719 podelil Trstu privilegij svobodnega pristanišča (porto franco). Se leta 1700 je i-mel Trst le 5000 prebivalcev, leta 1780 pa jih je bilo že 17.000. V začetku 19. stoletja je bilo Tržačanov
30.000	in tudi po italijanskih virih je bilo med novimi priseljenci največ Slovencev, pa tudi mnogo Nemcev, Grkov ter raznih Levantin-cev. Novi priseljenci pa so se hitro izgubili med staronaseljenci, ki bili narodnostno tudi že oni mešani, narodnostno tudi že oni mešani. Tukaj naj omenimo samo, da je leta 1202 priseglo (kot pravijo stari viri) beneškemu dožu Dandolu zvestobo 300 Tržačanov, med katerimi- je bilo precej neitalijanov, tako n. pr. 50 Slovencev.
Za Karlom VI. je bila znamenita pospeševateljica tržaške blaginje Marija Terezija in še posebno njen sin Jožef II. Oba sat Trstu posvečevala vso pozornost in podpirala razvoj tržaške trgovine z raznimi sredstvi. Tako je n. pr. Jožef II. občutno obdavčil trgovino s Ham-so govorili italijansko, čeprav so burgom, dočim je trgovcem, ki dajal celo premije.
Francoska revolucija in napoleonske vojske so sicer v začetku škodovale tržaški trgovini, kasneje pa so ti dogodki prinesli Trstu dokaj koristi. Med letom 1800 do 1815 je pomen Trsta že tako narastel, da je naše mesto tekmovalo z naj-
Promet v tržaški Ta nagli
luki stalno narašča in pristaniški delavci imajo polne roke dela z razkladanjem blaga porast prometa je treba v veliki meri pripisati Evropskemu obnovitvenemu načrtu, ki je spravil evropsko gospodarstvo spet v tek.
večjimi evropskimi pristanišči. Živahni pomorski in kopni promet je tudi pomagal na noge tržaški industriji in bankam. Posebne omembe so vredne tržaške zavarovalnice, ki jih je bilo že leta 1803 enajst po številu.
Leta 1833 je bil ustanovljen »Avstrijski Llovd« (danes »Lloyd Trie-stino«). Tega leta je priplulo v pristanišče preko 1000 ladij. Enako število pa je odpeljalo izvozno blago v svet. (Med temi ladjami je bilo 230 grških, 130 angleških, 50 sardinjskih, 36 švedskih in 30 ameriških ladij.
Južna železnica
 •••a
Kljub temu, da je bila velika »Južna železnica«, ki veže Dunaj s Trstom, dograjena razmeroma mnogo prepozno, je otvoritev te proge pomenila začetek novega 'lagodnega obdobja za razvoj tržaškega pristanišča. Drug tak pomemben dogodek je bila otvoritev Sueškega kanala. Otipljivi rezultati povečanja sredozemskega prometa za Trst pa so se pokazali šele proti koncu 19. stoletja. Od tedaj je promet v tržaški luki sko-ki^jpa naraščal. Leta 1896 je znašal ves promet v tržaškem pristanišču
1,400.000	ton. Štiri leta kasneje je narastel na 1,800.000 ton, leta 1909 pa je dosegel že skoraj 3 milijone ton. Leta 1913 je Trst dosegel vrhunec svojega razvoja. Promet v pristanišču je dosegel 3 tn pol milijona' ton in naše mesto je bilo tedaj eon najpomembnejših pristanišč in trgovskih središč Evrope, da, celega sveta. Naravno, da je tudi blaginja tržaškega prebivalstva takrat dosegla najvišjo točko v zgodovini. Stari Tržačani se še dobro spominjajo, koliko bogastva je ostalo v tržaški trgovini ter in-dustriji, pri posrednikih, obrtnikih, pri pristaniških in industrijskih delavcih. Nikdar prej in nikdar pozneje si tržaški delavec ni mogel kupiti za svojo dnino toliko živil in raznega blaga kot tedaj.
V	prihodnjem poglavju bomo skušali nekoliko preiskati vzroke tega nenadnega gospodarskega vzpona našega mesta; morda nam bo potem laže odgovoriti na vprašanje, kje ležijo tržaški' interesi tudi v bodočnosti.
(Se nadaljuje)
,iTrst ne more živeti ..
Izvozna trgovina s številnim lesom skozi tržaško pristanišče je bila v prvem četrtletju leta 1949 največja v zadnjih 25. letih, Prolfiet stavbnega lesa znaša v prvem četrtletju 59 tisoč 164 ton, od katerih je bilo izvoženih 50 tisoč 843 ton, o-stala količina pa predstavlja uvoz. To količino je trgovina z lesom v vsej zgodovini tržaškega pristanišča presegla samo enkrat, in sicer leta 1924.
Po končani drugi svetovni vojni
Dr. Anton Novačan
OZadčlovek
Enodejanka
Osebe :
Nadljudje; ZDRAVNIK - POLITIK -FILOZOF - BANKIR -DUHOVNIK - BOLJ-SEVIK - CRNA DAMA - RDEČA DAMA.
Bivši nadljudje: OPICA A - OPICA . B - OPICA C - OPICA D (prej BANKIR).
Prava človeka: BLAŽE - NEŽICA.
Glas: DE PROFUNDIS kot prolog in kot epilog.
V	začetku dejanja na odru polna tema, iz katere govori glas DE PROFUNDIS.
PROLOG
DE PROFUNDIS. Se mislim in še zvenim kakor v atomu krožna pesem elektronov.
Kje si, človek?
Gospodar 'pokončne hoje in Zgrabljivih spretnih rok —i Gospodar besede in ločitelj števila.	i ,•
Gospodar nad pojmi biti ,i.fy umreti,-gospodar malih in [velikih spoznanj pod skorjo lomljive lobanje —
Motto: »UEBERMENSCH« F. Nietzsche.
Gospodar pesmi, smeha in solz —
Kje si, človek?
Človeka ni več! *Izumrl je človek na zemlji, v blaznih borbah je ugonobil samega sebe in Z iznajdbami nadčloveka pokončal vse, kar je bilo živega na zemlji!
Evropa je grob —-Azija je grob —
Afrika grob — grob sta obe Ameriki, grobišča vsa otočja, grob je severni pol in grob je južni pol! Oceane pokriva debela mastna plast olja in loja, ki se cedi s kopnega od dveh milijard razpadajočih človeških trupel in vsega, kar je bilo živega na zemlji!
V okuženi atmosferi plava nad zemljo velik: zrakoplpv. Vanj' so se zatekli poslednji nadljudje. Z umetnijami, .zdravnikov so ... podaljševali sebi življenje
■	in	stroJwit
kje bi\.‘prisloXi. Ciijte brnenje zrakoplova!
V njem so poslednji nadljudje!
(Luč. Cez oder je legla velika zračna ladja, dom poslednjih nadljudi. Na levi sedijo trije starci. Njih obrazi so opičji, opičje njih kretnje. To so bivši nadljudje, ki so se pomladili z opičjo žlezo in se počasi spremenili v opice. Njih i-mena so: OPICA A - OPICA B -OPICA C. Po odru postopata CRNA DAMA IN RDEČA DAMA. Na desni sedi DUHOVNIK in bere,brevir. BANKIR sloni malomarno ob ladji in kadi pipico. Spredaj na tleh leži BOLJSEVIK in nekaj razmišlja. POLITIK in FILOZOF se zaspano pretegata in se sovražno ogledujeta. ZDRAVNIK hodi od nadčloveka do nadčloveka in jih pregleduje. Vsi so stari, stari, sami okostnjaki.).
PRVI PRIZOR
POLITIK. Ta strašen mir vse naokrog! O, ko bi le muha za-brenčala! Ena sama muha!... | BOLJSEVIK. Obžalujete?
POLITIK. Obžalujem, obžalujem... BOLJSEVIK. Jaz ne!
POLITIK. Kje so časi, ko so po tem. 'planetu divjali ljudje, tekle železnice, ropotali stroji! Zdi se mi, da smo se ušteli, go-
■	spod Filozof!
FILOZOF (presliši). Ah, sobica v velikem mestu! Skromna samotarska izba... knjige... in tihe pabožtet kojjtejnplacije... •DUHOVNJK. ,:Zvorfovi, dp bi zvonili! Rad ..{ii še enkrat slišal zvonjenje zvonov...
BANKIR. Jaz pa ciganski orkester
v baru. Ah, puhati slastno debelo cigaro in gledati lepoto plešočih deklet...
CRNA DAMA. Ti pohotnež stari! Slina se ti cedi po bradi, čeljust se ti trese. Kako pa imaš kravato zavezano!
BOLJSEVIK. Ljubosumna je, še vedno je ljubosumna, črnuha stara!
ZDRAVNIK. Opice, priporočam vam, da se malo razgibljete! (Opice poskočijo, pa se takoj utrudijo.)
BOLJSEVIK. Morale bi plezati gori in doli po ladji kakor prave opice!
ZDRAVNIK. Tudi vi, gospoda! Malo več kretanja in globokega dihanjh! Tukaj ni smradu. Pristali smo srečno, zrak je tukaj čist.
BOLJSEVIK. Cemu? Saj je vsega konec!
ZDRAVNIK. Mi smo poslednji na zemlji, mi nadljudje! Naša dolžnost je, da se ohranimo kolikor mogoče dolgo.
BOLJSEVIK. Zakaj? Za koga neki?
ZDRAVNIK. Kakor želite... Sicer pa imam precejšnjo dozo kloroforma in drugih mamil in strupov, če že kdo hoče na oni
■	svet.
BOLJSEVIK, Dajte mi strupa, meni je vseeno.
RDEČA DAMA-. Bedak! Samo be-
•	dak misli na samomor! Vstani, razgibaj se!
BOLJSEVIK. ■■ Toifariš ' " Zdravhik, kolika je naša taloga cigaret?
ZDRAVNIK. Nekako ža mesec dni.
BOLJSEVIK. Počakajte še s strupom. Za dim je vredno živeti.
DUHOVNIK. Kaj za dim? Za Boga!
BOLJSEVIK. To je isto.
DUHOVNIK. Verujem v Boga, zato verujem tudi v novega človeka iz starih korenin.
BOLJSEVIK. Interesantno! Iz mojih, iz tvojih korenin nemara? Tovariš zdravnik, kdo izmed nas bi bil sposoben, da nadaljuje človeški rod?
ZDRAVNIK. Verjetno nihče. So pa skrivnosti...
RDEČA DAMA. So skrivnosti evolucije in revolucije...
CRNA DAMA. Samo evolucije!
RDEČA DAMA. Ti črna reakcija! Rekla sem — evolucije in revolucije.
CRNA DAMA. Vprašanje se glasi: Ali moremo mi nadaljevati človeški rod ali ne moremo? Jaz mislim, da moremo!
BOLJSEVIK. Kakšna domišljavost!
POLITIK. Mir, rdečuha, mir, črnu-Ija! Dovolj zla sta že napravili na ■ zemlji.
RDEČA DAMA. Kdo pa je storil, da sem jaz rdeča, ta pa črna? Vi, vi politiki!
POLITIK. Mi politiki, vedno le mi politiki. Idejo o nad-človeku je rodil na primer —• filozof.
FILOZOF. Mož vašega kova je bil, ki je zaklical: Kar je za žensko materinstvo, to je vojska
• za/moža! ■
OPICA C. Jaz to bila... Jaz to slav-*.
• mo govorila... Hihihi!' • i> • v
POLITIK ■- (FILOZOFU) .Logika, logika, kje vam je logika? Kdo
je izustil prvič besedo nadčlovek? Filozof. Kdo je razvijal idejo o nadčloveku do te Stopnje, da je beseda meso postala? Filozof!
FILOZOF. Vi politiki ste govorili brez nehanja o vojni in gnali narode na vojsko. Razvijali in razvili ste uničevalna sredstva do take popolnosti, da je moralo priti, kar se je zgodilo. Dve milijardi človeških trupfl zastruplja ozračje nad zemljo in oceani.
RDEČA DAMA (BOLJSEVIKU). Napelji politika in filozofa, da se še bolj spopadeta.
BOLJSEVIK. Eno je filozofija, drugo je politika. Ne pozabita pa, da gre vajin razvoj v tole smer (Pokaže na opice, ki živahno poskočijo in se režijo).
FILOZOF. Res je! Zdi se mi, gospod Politik, da pešate v kraljestvo opic in da ne bo več dolgo, ko se pridružite našim opicam.
POLITIK. Meni pa se zdi, da se vi že spreminjate v opico. Loteva se vas apetit, da bi hodili po štirih.
BOLJSEVIK. Glejte, Filozofu ne da miru desna noga. Politik pa dviga ramo kakor opica. To je posledica pomladitve z opičjo žlezo.
ZDRAVNIK. Mir, gospoda! Pri me-.ni 'ji vse zapisano. (Odpira beležnico). Gospoda Politika smo ; pomladili pred tremi leti. Ali r’es že pešate? Po mojem računu bi morali živeti najmanj še
je tržaška trgovina z lesom stalno naraščala. Spomladi leta 1946 sta Jugoslavija in Češkoslovaška pričeli uporabljati Trst kot tržišče za svoj les. Tako Se je pričela razvijati koristna izmenjava z vzhodnim. Sredozemljem. Nekoliko pozneje ;.e pričela pošiljati tudi Avstrija svcj les preko tržaškega pristanišča, ki je naravno in zgodovinsko izhodišče za avstrijsko trgovino.
Letošnje številke kažejo, da je Trst celo v sedanjem položaju lahko zaradi. svoje zemljepisne lege, ki je brez primere, in zaradi svo-
Vesti s 'J
Pripravite siromašnim malčkom počitniške kolonije
Čeprav ne razpolagamo z denarnimi sredstvi, je naša sveta dolžnost, da poskrbimo našim siromašnim otrokom kratek oddih v počitniški koloniji. Slovensko dobrodelno društvo in Slovensko karitativno društvo bosta skupno poskrbeli, da bodo šli naši malčki v slovenske kolonije.
Obe društvi sd toplo priporočata za pomoč v denarju in blagu.
Naj ne bo zavednega Sloven-za in Slovenke, ki bi nam odrekel to pomoč, če jo lahko dd.
Zaupniki »Odbora za slov^R-ske šolske kolonije« bodo nabirali prispevke s posebno nabiralno polo, ki bo overovljena od obeh podpornih ustanov.
Trst, 21. junija 1949.
Slov. dobrodelno društvo Slov. karitativno društvo
Zaključna šolska akademija v Devinu
Na praznik sv. Rešnjega Telesa nas je devinska šolska mladina presenetila z nadvse lepo uspelo šolsko prireditvijo.
Kar po pravici moramo reči, da smo se kar namršili, ko nas je slovenski radio povabil na šolsko akademijo v Devin. Naj bo kakor hoče, smo rekli, v Devin pa gremo. In tako nismo mislili samo mi, pač pa verjetno veliko število tržaških Slovencev in Slovenk.
Na velikem in prostornem dvorišču pred devinsko šolo se je zbralo veliko število domačinov, okoličanov in kakor-rečeno tudi prav lepo število Tržačanov. Zvočnik SDZ je poskrbel, da smo vsaj v prvi polovici prireditve posluša-
li	celih 34 točk sporeda. Kasneje s<#je pa zvočnik namrdnil, volivna borba ga je pač prehudo zdelala. Verujemo pa, da je tudi devinskim volivcem razbistril um in srce.
Povedati moramo tudi še to, da so prireditev obiskali general Ai-rey z gospo, kateri so devinski o-tročiči poklonili^ šopek cvetja, nadalje predsednik SDZ dr. Agneletto
mesec dni kot človek in potem nekaj tednov kot opica. (Opice se režijo).
POLITIK. Hvala lepa!
BOLJSEVIK. Čestitam! Vi boste prekrasna opica, gospod Polij tik!
ZDRAVNIK. Z vami, gospod Filozof, pa je malo drugače. Vi i-mate... po mojem računu le še nekaj dni podobo človeka in... prosim, stopite bliže... da, točno... tile nabori med očmi in tele zareze med gornjo in dolnjo čeljustjo so prvi I znaki za opičji obraz.
POLITIK. Sem vedel, da bo Filozof kmalu splahnel.
FILOZOF. Ne, opica nočem biti. UKoj čut za lepoto mi to prepoveduje. Vi veste, gospod zdravnik, kaj ste mi obljubili, kadar se zazibljem v opico...
ZDRAVNIK. Vem! Strupa ste zahtevali in dobite ga!
POLITIK. Kako pa je z našimi o-stalimi tovariši?
ZDRAVNIK. Prvi je na vrsti Bankir. On je vsak dan manj človek in kmalu ga prekrstimo v crpico D. — (Opice obdajo BANKIRJA, skačejo krog njega in se režijo).
BANKIR. Samo da živim, magari kot opica!
FILOZOF. Ostaneta še Boljševik in Duhovnik!
DUHOVNIK. Mene niso nikoli po-rrtladili. Vera mi to zabraitjuje.
'BOLJSEVIK: Meni pa pomladitve ni bilo treba. 'Moj botjieviški nauk zadostuje, da 'K človek pomladi In gparttme opica. Ha-
Jih pristaniških naprav, tekmuje z drugimi pristanišči. Zavezniška vojaška uprava je pred kratkim dala na razpolago večji prostor za stavbeni les ter je tako povečala dosedanja lesna skladišča.
Ob pomolih obeh prostih luk v
•	Trstu so ugotovili 16. junija 23 tovornih ladij razne velikosti. Posebno živahno je bilo v starem pristanu, kjer so laztovarjali ogromne množine žita. Ameriški parnik »James Jackson« ga je pripeljal 9000 ton samo za Trst. Potem je prišla ameriška ladja »William Johnson« z nad 9000 tonami žita za Avstrijo.
'ržašk:ega
z gospo, tajnik SDZ dr. Vesel in še mnogi drugi naši kulturni in javni delavci.
Prišli bi predaleč, če bi se spuščali v podrobnosti sporeda. Povemo samo to, da so bili vsi naši o-tročiči od najmanjših pa vse do o-nih lepih deklic, ki so na odru predstavljale prave gospodične, res zlati. Zbor, deklamacije, dvogovor in posebno obe žaloigri, vse to je bilo tako lepo, tako dovršeno, tako slovensko, da se naše mamice kar niso mogle vzdržati solz navdušenja, ki so tako nestrpno polzele po radostnih in po vsej pravici ponosnih obrazih.
Tako r^di bi nekaj povedali o nekaterih naravnost dovršenih igralskih talentih in če se ne motimo imamo v Devinu že najnežnejši naraščaj %a naš bodoči Narodni dom. Da ste jih videli: Marijo Merviče-vo, Bruno Variskovo, Ido Legiše-vo, Romano Legiševo, Rozano Po-cikarjevo, Magdo Coljevo, Vojko Slikarjevo, Bernardo Legiševo... In da ste slišali Ondino Semulevo, pa Marico Kraljevo, Dorico Merviče-vo, Drago Tintovo, Evgenijo Legiševo, Marjano Tomažinčevo, Adri-jano Bravinovo, pa Edvarda Tinto in Darka in Klaro Legiševo in še vse druge... Ce jih niste videli in ne slišali, vam je v resnici lahko žal za prekrasne užitke, ki so nam šli prav do srca.
Na vsak način moramo izreči vse prizadevanje in zahvalo vsemu požrtvovalnemu Učiteljstvu, ki» je dokazalo, da razume ne samo svoje šolske dolžnosti, pač pa izven šolskih programov kuje mlada srca v medsebojni ljubezni in goreči ljubezni do lastnega naroda. V Devinu smo na šolski prireditvi občutili tpravo slovenstvo, tisto, ki nas je ohranjalo v preteklosti in nam jamči tuid bodočnost. Tu je utripalo pravo iskreno slovenstvo, brez neokusnih fratelančnih primesi.
Izlet
Vsi člani in prijatelji SDZ in Demokratske mladine iz nabrežinske občine so vljudno vabljeni v nedeljo 26. t. m. popoldne na zabavni izlet v Mavhinje. Zbirališče v gostilni Terčon v Mavhinjah št. 1.
Gosti so dobrodošli.
Odbor SDZ za Nabrežino
haha!
POLITIK. In naše dame?
ZDRAVNIK. Imam zapisano: Rdeča dama pride na vrsto... čakajte...
RDEČA DAMA. Gosp od zdravnik, rrcsim nikar...
BOLJSEVIK. Saj so ženske itak le opice! Vedno pod krinko, vedno le opičji obraz...
ZDRAVNIK. Rdeča dama... seveda če nočete, vam ne povem.
CRN A DAMA. Kaj se bojiš, draga moja... Tvoja rdeča njuška je zažigala narode in države. Cas je, da delaš malo pokore med opicami kot opica, kar si vedno bila.
RDEČA DAMA. Zares, hudo me je kaznovala usoda. Biti moram s teboj, ti črna strupenjača! Proč odtod. Tu se dušim. (Rdeča dama naglo odide).
POLITIK. Adijo rdečuha, ti krvoločna!
FILOZOF. Prosim, gospod zdravnik, za majhno pojasnilo. Zanima me prehod iz človeka v nadčloveka in potem sprememba ali metamorfoža nadčloveka v opico.
ZDRAVNIK. Na prvo vprašanje vam odgovarja zgodovina ravnokar pobitega človeškega rodu.
DUHOVNIK. Kadar človek izgubi vero v Boga...
POLITIK... — in postane filozof in krivi prerok...
FILOZOF... — ali če 'se vsak norec peča s politiko...
CRNA DAMA... — in trdi, da je belo črno, idw»o pa belo...
I
Po volitvah v Nabrežini
Volfvni boj je potihnil. Spregovorile so skrinjice in povedale, da je v naši občini 752 mož in žena ponosno in pogumno odklonilo komunistične spone obeh rdečih diktatorjev; povedalo, da hočejo ostati svobodni na Svobodnem tržaškem ozemlju in da so Slovenci in nič drugega. Volivni rezultat je pokazal, da so se vrste Slovenske demokratske zveze okrepile in rastejo iz dneva v dan. Naše gibanje je prodrlo v sleherno vas in dokazalo, da nima nihče izmed rdečih tistega toliko opevanega monopola za vodstvo »delovnega ljudstva«.
Iz volivnega boja je Slovenska narodna lista izšla častno, smelo, lahko rečemo kot zmagovalka, kajti v tej borbi za slovenstvo smo z golimi rokami, brez rubljev, brez dinarjev, brez lir in brez dolarjev šli v boj proti tankom, obloženimi z rublji, lirami in dinarji.
Slovenski volivci smo v večini, ker je glasovalo za SIAU več Italijanov kot je razlika med našimi in komunističnimi glasovi. To dejstvo jasno govori, da smo slovenski demokrati na pravi poti. Dejstvo je, da se naš narod otresa komunizma, da spregleduje. Naj trobijo komin-formska trobila kakor koli in kar hočejo, toda eno je gotovo, da je komunizem izgubil tisto ogromno večino, o kateri govore njihovi a-gitatorji.
Gotovo je, da smo mi, čeprav mladi po obstoju, v dobrem letu našega življenja dosegli več kot smo pričakovali! Ponosni smo na uspeh, ki smo ga dosegli pri volitvah. Ta uspeh naj nas bodri in vodi k novim, še lepšim uspehom.
Te volitve so dalje pokazale, da
Vesti Z C
Nova maša v Štandn žu
V nedeljo dne 26. junija bo v Benetkah posvečen v mašnika slovenski kapucin p. Gabrijel (Franc) Cesnik iz Klenka pri St. Petru na Krasu. Novo mašo bo imel v nedeljo 3. julija ob 10. uri v Standrežu pri Gorici.
Goriška akademija
Goriško dijaštvo je napovedalo za 19. t. m. svojo akademijo, a jo je moralo v zadnjem hipu preložiti zaradi zakasnele dobave kostumov in kulis. Vršila se bo 3. julija ob in kulis. Vršila se bo 3. julija ob 10. uri dop. v dvorani »Vittoria« na Travniku in se bo ponovila naslednjo nedeljo, 10 julija popoldne v Standrežu.
Pra/nik goriške Ijudsko-šolske mladine
V Steverjanu se bo vršila v nedeljo 26. t. m. velika slovesnost goriške ljudskošolske mladine. Popoldne ob štirih bo najprej v cer-
BOLJSEVIK... — če bližnji bližnjemu kruh odjeda, bližnji bližnjega za kruh zavida...
ZDRAVNIK. Točno tako! Tedaj postane nadčlovek! Na drugi del vašega vprašanja pa naj odgovorijo opice, ti bivši nadljudje. Stopite bliže, opice A - B -C! Opica A, kako se počutiš?
OPICA A. Jaz bil velik mož... Mnogim narodom vladal — hudo se vojskoval — veličino hotel... Vse tako veliko bilo... Zdaj jaz bil opica... mnogo žrla... sladko skakala...
ZDRAVNIK. Ali veste, kdo je bil ta veliki gromovnik?
VSI. Vemo, vemo, predobro vemo...
ZDRAVNIK. Opica B, kako je s tabo?
OPICA B. Jaz imel idejo — teorijo — idejo veliko imel... Vse na glavo postavil — milijone ljudi poklal,.. Tekla rdeča križa sebe pa strah imel... Zdaj jaz bil opica... mnogo žrla —■ sladko - skakala...
ZDRAVNIK. Ali veste, kdo je bil ta junak?
VSI. Vemo, poznamo ga!
ZDRAVNIK. Opica C, kako pa jš bilo s teboj?
OPICA C. Jaz bil slepar... Nosil na glavi kučmo... zunaj črno... znotraj rdečo... kučmo obračal
—	kakor jaz hotel — na črno ali na rdeče obračal... Veliko jaz govoril — narod meni ploskal — meni to bilo všeč... Zdaj jaz bil opica... mnogo trla — sladko skakala...
ZDRAVNIK. ;Mis}lm, d a tudi tega ■poznat«.
je bilo naše stališče do liste »Klasa« pravilno. Doseženih 51 glasov za to listo je jasno povedalo, da klasi samozvancev ne morejo uspevati na naših kraških narodnih tleh.
Izidi volitev so pa tudi nauk tistim, sicer dobro mislečim Slovencem, a žalibog zapeljanim po priganjačih Babičeve Ljudske fronte. Frontaši so lahko jasno uvideli, da gre njihova zvezda v zaton tudi v naši občini. Tem zapeljanim Slovencem kličemo mi, resnično zavedni in demokratski Slovenci: »Bratje, spreglejte! Krenite z vaše poti, ki vodi v propad. Stopite k nam! In skupno pojdemo v boj proti Vidalijevemu komunizmu, ki vodi znova v italijansko suženjstvo in popolno narodno osmrtve-lost našega naroda ob Jadranu.«
Vam, možje, žene, fantje in dekleta, ki ste to važno uro, za nas Slovence spoznali in čutili, kaj je vaša dolžnost; vam, ki ste junaško in ponosno oddali svoj glas SNL gre vsa 'čast! Se prav posebno moramo pohvaliti Mavhinjce, Sliven-ce in Sesljance, vaščane, ki so odločno povedali komunistom, da jih nočejo več.
Vsem 752 volivcem in volivkam pa kličemo: Hvala vam, bratje in sestre! Pojdimo naprej pogumno! Ponosno dvignimo slovensko zastavo in strnjeni pod našo slovensko lipo pojdimo v nove zarje svobodnega življenja!
Naprej zastava Slave! . . .
Maša 7a Hrvate
Vsako nedeljo in praznik je v cerkvi v ul. Giustinelli ob 11. sv. maša za tržaške Hrvate.
kvi blagoslov z zahvalno pesmijo in kratkim nagovorom. Ob 5. in pol bo potem v grajski dvorani akademija, pri kateri sodelujejo šolarji vseh goriških šol.
Pridite otroci, starši in prijatelji mladine, da se ob zaključku šolskega leta dostojno zahvalimo za vse dobrote, ki jih je naša mladež prejela v zadnjem letu. — Iz Gorice bo vozila koriera.
Smrt uglednega duhovnika
V	Drežnici pod Krnom je pr-.;e dni junija umrl in bil na binko-štno soboto 4. t. m. slovesno pokopan g. biseromašnik Josip Palin, bivši tamošnji župnik. Dočakal je častitljivo starost 86 let. Po rodu iz Ajdovščine je po novi maši 1. 1888 štiri leta kaplanoval v Mirnu in odšel potem za župnika v Drež-nico, kjer je ostal do svoje smrti. Vse svoje življenjske sile je posvetil dušnemu pastirstvu in prosvetnemu delu, kateremu je postavil prve temelje že v Mirnu. Z zgraditvijo ponosne romarske cerkve presv. Srca Jezusovega v Drežni-
VSI. Poznamo ga, poznamo!
(Opice veselo skačejo. BANKIR stopi med nje z Velikim veseljem in začne hoditi po štirih. Pade v metamorfozo. CRNA DAMA se silno razburi in kliče na pomoč).
CRNA DAMA. Pomagajte, pomagajte! Ne še, ne še njega v o-rico! Pomagajte! Kaj bom jaz brez njega, če postane opica? Dajte mu injekcijo, gospod zdravnik! Hitro, hitro!
ZDRAVNIK. Nič ne pomaga, njegova ura je prišla!
POLITIK. Kako obrača oči...
FILOZOF. Pamet mu odteka...
BOLJSEVIK. Jaz slišim številke, ki mu brne iz glave...
CRNA DAMA. Zlata, zlata, hitro zlata! Zlato mu je vselej pomagalo!
(BANKIR, ki ga imajo v krogu med sabo, daje od sebe čudne glasove. Ko mu sipajo cekine na glavo, izgovori poslednje besede kot nadčlovek).
BANKIR. Blagor jim, ki zlata ne bodo poznali!
BOLJSEVIK. Srečno, blažen o rojstvo!
ZDRAVNIK. Opica D bodi tvoje ime! Pozdravljena opica D! Crna dama, tebi čestitke!
OPICA D. Zreti — žreti — žreti! (CRNA DAMA streže opici D in jo odpelje v zrakoplov. Vse opice skakljajo za njo, opica B pa se vrne in prisluškuje.)
DRUGI PR/ZOR (Prejšnji brez RDEČE DAME
in brez opic).
ci je ustvaril spomenik, ki bo še
poznim rodovom pričal o njegovem C'
neumornem in požrtvovalnem delu. V Drežnici je doživel svojo zlato in lansko leto, že bolehen, svojo biserno mašo. Sedaj je odšel po svoje plačilo k Njemu, ki mu je vedno zvesto in verno služil. Slava njegovemu spominu!
Smrt d eh znanih Goričank
Pretekli teden je umrla v visoki starosti 73 let gospo Pepina Podgornik iz znane Komelove družine v Ajševici. Pokojnica je bila desetletja lastnica restavracije »Central« na Korzu in priznana gostilničarka. — V torek 14. t. m. predpoldne smo pokopali 66 letno gdč. Elizo Makuc, ki je bila še pred prvo svetovno vojno učiteljica v Šolskem domu in si je pridobila priznano ime, kot vzgojiteljica slov. ženske mladine. Naj počivata v miru!
Razgovori zaradi železni-šnega voznega reda
Poročali smo, da je pred kratkim objavljeni železniški vozni red vzbudil v vseh goriških krogih ne-voljo, ker je delal vtis, da se skuša Gorica zapostaviti. Vsled številnih pritožb je ministrstvo določilo, da se vrši v petek 17. t. m. pri obratnem ravnateljstvu v Benetkah posvet, kako preurediti sedanji železniški urnik, da bo ustreženo tudi opravičenim zahtevam Gorice.
Toča
Zadnjo nedeljo 12. t. m. v prvih popoldanskih urah je prihrumela nad Gorico huda nevihta s točo.
V	mestu samem so padala nekaj časa precej debela zrna, vendar med ploho in niso napravila posebne škode. Hujša je bila po Steverjanu in Oslavju, kjer je v nekaterih predelih precej trpelo sadje, v prvi vrsti češnje. Tudi šentmaver-skim vinogradom ni bilo docela prizanešeno. Bolj občutno pa je prizadeto solkansko polje in okolica sv. Roka. Onstran meje je neurje močno poškodovalo sadovnjake in vinograde v Kojskem, na pobočju Sv. Katarine in v St. Petru pri Gorici.
Brezbožno rokovnja*tvo
Od zanesljive strani smo zvedeli, da so v noči od sobote na nedeljo 12. t. m. podivjat^ brezbožniki razbili križ, ki je stal na križišču v Biljani v Brdih. Ko so šli zjutraj otroci k sv. maši, so našli sv. razpelo in ga odnesli v cerkev.
Birmovanie v Standrežu
Zadeva sama na sebi ni nenava-dna.V tem primeru pa postane zanimiva, ker se je vršila na samem veseličnem prostoru na binkoštni ponedeljek opolnoči po končani drugi predstavi »Miklove Zale«. Birmovali so domači kominformi-sti. Vlogo birmancev so igrali štan-
POLITIK. Tako je zdaj... Zdaj ste na vrsti vi, gospod Filozof, potem irridem ,uz ’n lak o dalje... Kaj bo z nami? Pretehtajmo položaj!
ZDRAVNIK. Vse je jasno. Duhovnik in Boljševik opravita ra?. pogreb. Bojim pa se za Rdečo damo. Da ni zašla kam v zastrupljeno atmosfero? Tu je zrak čist, okolice pa nismo še preiskali.
BOLJSEVIK. Za njo se ve bojte! Ne škoduje ji nobena atmosfera.
ZDRAVNIK. Prav! Hotel pa sem. nekaj reči... Da... V skrbeh sem. Naša družba ima eneaa člana več in enega člana manj. Te naše opice so silno požrešne, znione našega ?ive*a pa pičle.
FILOZOF. Kako to mislite?
POLITIK. Da ne bomo imeli zadosti živeža?
ZDRAVNIK. Trem opicam se je pridružila četrta. Slišali ste, da so ji prve besede bile: Zreti — žreti — žreti!
DUHOVNIK. Mislite, da bi brez opic bilo dovolj hrane za nas?
ZDRAVNIK. Račun je jasen.
FILOZOF. Premislimo!
POLITIK. Neke izredno ostre mere?
BOLJSEVIK. Pobijmo opice!
ZDRAVNIK. Zakaj pobijati? Opravimo to reč boli humano. Moja zaloga kloroforma zadostuje za vse nas...
POLITIK. Tudi jaz sem za humano smrt naših bivših tovarišev.
DUHOVNIK. Prosim, tudi jaz. Nastane pa vprašanje ali smemo?
dreški Titovci, botrovali so jim pa krajevni velikaši Fronte in OF, ki pa niso ne le polagali rok na ramena poverjenih jim Titovih vojščakov, niti jih ščitili, marveč so mirno in previdno gledali, kako so letele psovke »fašisti« in padali u-darci vsevprek. Nekaj teh novih mučenikov za obrambo in ohranitev Titovega raja je bilo ranjenih in morali so iskati zdravniško pomoč.
Kaj je vzrok temu divjemu in surovemu pretepanju, nas ne zanima. Poudariti pa maramo, da je tudi to eden od tolikih blagodejnih sadov dalekovidne in globokoumne ofarske politike in posebej še tako slavnega bratstva (med kominfor-misti so bili tudi domači Lahi)...
To naj bi bil tudi nov dokaz za
v	»Soči« in »Primorskem dnevniku« toliko opevano enotnost, ki naj bi obstojala zlasti v Standrežu in katero so hoteli tudi prireditelji predstave »Miklova Zala« z vso si-
lo	izvesti in jo prikazati pred svetom s tem, da so pritegnili, oziroma hoteli pritegniti (posrečilo se jirr> namreč ni!) kot igralce ljudi najrazličnejših nazorov. Na vse pretege so si tudi prizadevali, da bi spravili z zvijačo in lažjo vse ljudi k predstavi in spet dokazali vsaj na veseličnem prostoru tisoč-odstotno enotnost duhov v Standrežu. Se vedno namreč velja geslo: ^>Ljudi, ki ne trobijo v ofar-ski rog, .preziraj in prepoveduj svojim ovcam, da bi govorile s trezno mislečimi domačini!«
Tako početje je lepo spričevalo o njihovem duševnem uboštvu, za kar jim samo častitamo.
Listnica uprave
NAŠIM naročnikom in čitateljem sporočamo, da se uprava lista nahaja v TRSTU ul. S. ANASTA-SIO, 1-c in ne več v Gorici. Zato naj se obračajo izključno v Trst na zgoraj navedeni naslov.
VSE NAROČNIKE, katerim smo poslali položnico, naprošamo, da čimpreje poravnajo zaostalo na-ločnino, sicer bomo primorani ustaviti nadaljnje pošiljanje fista.
ZA VOLIVNI FOND:
Industriialec iz Nabrežine 10.000 lir.
Za »URŠIČEV TISK. SKLAD«:
Industrijalec iz Nabrežine 5.000 lir.
ifllza|,ii|
HniB OUalCi ■ tone, ruace*
podjefnilii.
trarne, oezrit , ne plošče, furnir, parkere in droa riudt na/ugodnefe
GALE A
TEL.--------------------
9044! TRST
Vialo Sonnino, 2 4
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež' Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Te opice so vendar še nekam
—	ljudje. Ali smemo brez greha pobijati bivše ljudi?
POLITIK. Dve milijardi pravih ljudi smo potolkli mi nadljudje, zakaj ne bi pobili te opice, da sebi podaljšamo življe-
vi	p?
FILOZOF. Bitje, ki nima več naše podobe, ni več človek! Odstranimo opice!
BOLJSEVIK. Kaj bi modrovali! Sklep je storjen. Vse opice morajo poginiti. Kdo je proti?
DUHOVNIK. Toda gospodje...
BOLJSEVIK. Da ali ne? Kdo je proti? Nihče. Tovariš zdravnik, dajte mi kloroforma. To nalogo opravim jaz. (Vzame od zdravnika omot). Grob pa jim izkopljem kar tukaj. Ali imamo lopate v inventarju?
ZDRAVNIK. Imamo vse.
BOLJSEVIK. Grem po orodje. (BOLJSEVIK odide v zrakoplov, OPICA B za njim).
DUHOVNIK. Moj Bog! Tega ne bom gledal!
FILOZOF. Jaz tudi ne.
ZDRAVNIK. Pojdimo tačas v okolico. Da vidimo, v kateri deže-
li	smo. Da najdemo našo Rdečo damo!
POLITIK. Pojdimo! Zelo sem zadovoljen. Preživimo v veselju in izobilju dneve, ki nam še ostanejo. Manjvredna zalega naj pogine. Mi nadljudje imamo prvenstvo! Za nami pa naj pride vesoljni potop.
(Vsi proč na desno).
(Konec prihodnjič)