ŠTUDENTSKA ORGAIMIZACMA IMA RAZPOTJU Ne da bi poglobljeno posegli v »zgodovino« Zš, lahko z gotovostjo ugotovimo, da je imela pomembno vlogo na naši univerzi, vendar mo-ramo tudi ugotoviti, da je.v zadnjih letih hi-rala — kar še posebej velja za ideološko-poli-tično področje. Pogrešali smo dnevnega iska-nja in prilagajanja vloge Zš v našem dinamič-nem ^ružbenem razvoju, tako da so jo stari odnosi, struktura in oblike dela v organizaciji vedno bolj utesnjevali. Tisto, kar je bilo nekoč nujnost, je postalo cokla razvoja. Zadah ana-hronizma je počasi prodiral v vse pore orga-nizacije. Preveliko nalogo bi si naložili, če bi hoteli poleg sedanjih slabosti analizirati še vse vzroke, zaradi katerih je Zš prišla v položaj, v katerem je sedaj. Na kratko: prav gotovo je bilo pomembno zaostrovanje študijskih pogojev v zadnjih le-tih, družbeno-politična nerazgledanost akti-vistov, neaktualnost, sektorstvo, omahljivost vodstev in pot najmanjšega odpora itd. Vod-stva so zaradi teh in še marsikaterih drugih vzrokov vedno bolj izgubljala stik s članstvom, zaradi česar so študentovsko problematiko re-ševali le ozki krogi izvoijenih aktivistov, kar pa nujno spodbuja različne interese vodstev in članstva ter še bolj odtujuje vodstva od pro-blematike. Tako ni danes nobena skrivnost, da se ve-čina študentov »ne zanima« za »svojo« organi- zacijo, da se sproščajo pobude zunaj Zš, in da so se celo formirale »neformalne grupe« (kot npr. ob zadnjih dogodkih na univerzi), ki so bile sovražno razpoložene do vodstev Zš. Prav tako lahko ugotovimo ob pregledu pre-davanj v okvirih svobodnih kateder in podob-nih oblik razen nekaterih izjem neaktualnost, pomanjkanje poguma v odpiranju pereče pro-blematike, strokovno ozkost ali pa celo popol-noma nesprejemljive zabavno turistične teme, ki v ta okvir prav gotovo ne sodijo. In ravno na svobodnih katedrah in različ-nih tribunah bi se morali študentje odkrito po-govoriti bodisi s strokovnjaki bodisi z druž-beno-političnimi delavci o vseh problemih stroke in družbe sploh. Le za spoznanje bolje je glede aktualnosti na ostalih področjih dela Zš in občutno bolje na socialno ekonomskem področju, kjer je ZS, kljub vsem slabostim, storila skoro vse, kar je bilo v njeni moči. Neposredna posledica odtujenosti vodstev od članstva in vodstev med sabo je razdrob-ljenost in neusklajenost dela v vertikalnih in horizontalnih smereh. Okviren program dela celotne Zš na ljubljanskih visokošolskih zavo-dih, temelječ na usklajendh planiih organdzacij po šolali, in s tem enotnost najvažnejših akcij, je v teh razmerah le lepa neuresničljiva želja. Le redke organizacije po šolah namreč plani-rajo svoje delo, še manj pogoste so tiste, ki začrtano delo opravijo, kar pa je povsem ra- zumljivo, če upoštevamo, da sestavljajo progra-me na zaprtih sestankih vad&tev, ki objektivno ne morejo sestaviti optimalnega plana, ki bi ob-segal širše interese članstva na šoli, kaj šele celotne organizacije. V najneposrednejši povezavi z neusklaje-nostjo in nenačrtnostjo dela Zš ter pogojeno s skupnim vzrokom — odtujenostjo vodstev — je nezadovoljiva učinkovitost prizadevanj Zš. Prav gotovo ob dejstvih, ki smo jih že našteli, neučinkovitost Zš ne preseneča. Stališča in akcije brez podpore članstva ne zbudijo zaže-lenega odmeva zunaj Zš. Tako se je do ne-davna zelo slabo reševal materialni problem študentov, dokler niso stališč podprli široki krogi študentov. Od članstva odtujena in s tem le svojemu čutu odgovorna ter lastnim interesom prepu-ščena vodstva so idealno okolje za bohotenje neodgovornosti dela, neresnosti in sploh ne-zdravih odnosov med aktivisti in samimi vod-stvi. še posebej velja to za mladinske organi-zacije. Ta plesen se je v Zš tako razširila, da daleč presega možnosti, kako rešiti to zgolj s tem, da hierarhično višja vodstva kaznujejo posameznike in nižja vodstva. To zopet govori o globljem vzroku, ki zahteva nekatere teme-ljite spremembe v Zš- Da ugotovitev o neod-govornosti do dela v Zš drži, nam pokaže že bežen pogled na sestanke raznih organpv Zš. V zadnjih letih se v Zš tudi vedno bolj zaostruje kadrovska problematika; res je si-cer, da so se v tem času tudi zaostrovali štu-dijski pogoji in materialna problematika, ven-dar to nikakor ni bistven vzrok, da kvaliteta vodstev, kakor se zdi, pada, in da študenti tako neradi sprejemajo različne funkcije. Nadaljevanje na 2. strani MMIBORCMOM! Da, zadnji čas je, da se odkrito pome-nimo o deležu mariborskih študentov v Tribuni. Mariborska rubrika v Tribuni je že eno leto med slabšimi stranmi v listu. pa tudi po dveh letošnjih številkah je stanje isto. čul sem celo že, da je ured-ništvo Tribune izreklo nekaj besed o od-povedi gostoljublja naši strani, če se kvaliteta ne bo izboljšala. čeprav nas z uredništvom Tribune fpo združitvi Ka-tedre in Tribune) vežejo neki administra-tivni postopki in zapisniki, popolnoma jasno razumem stališče uredništva. Nar,a stran se nikakor ne sklada s kriiičnim, jasnim in pogumnim konceptom Tribunz. Medtem ko veliko število prispevkov v Tribuni tvorijo polemike, razprave, male študije, skoraj vse pa odlikuje kritičnosi, večja ali rnanjša strokovnost, mladostna vnema,- pa so naši prispevki na čitalniški, poročevalski ravni podobni dnevnim ve-stem v časopisju, po večini pisani objek-tivistično, brezosebno. Pisanje v Tribuno iz Maribora je cehovsko, menim tudi, da je glavni namen avtorjev zaslužiti poceni nekaj denarja. Zato pozivam vse mariborske študen-te, posebno novince, da se vključijo in sodelujejo v listu. Mariborska stran nc more in ne sme biti domena nekaj ruti-niranih pisunov, marveč naj bo resnična tribuna mariborskih študentov. Pozivamo vse, ki se čutijo sposobni, da napišejo nekaj o problemih, ki jih srečujemo, da jih poskušajo po svojih močeh reševati. Veseli bomo vsakega prispevka, ki bo pošten in bo kaj več kot golo poročilo. Želimo si res kritičnih, pogumnih, resničnih besed, želimo si polemike, de-bate, prepirov, kajti le v kresanju misli je prava pot. Skratka, želimo si angažira-nih sodelavcev. Prepričan sem, da jih Maribor nekaj premore. Poleg specifičnih mariborskih problemov pa naj sodelavci pišejo tudi o drugih področjih dejavnosti. če nikakor ne bomo uspeli kvali-tetno napolniti te borne ene strani, so absurdni vsi pogovori o samostojnem glasilu mariborskih študentov. Prav tako je nesmiselno vztrajati pri tej rubriki, če je slaba in če je domena dvojice ali tro-jice. Mariborska rubrika v listu naj služi izmenjavi mnenj, kritiki, pojasnilom, de-bati, naj bo namenjena vsem maribor-skim študentom. Svoje prispevke prinesite v Gregorčičevo ulico, ali podpisanemu študentu na pedagoško akademijo, do torka vsak teden, ali pa jih pošljite kar v Ljubljano. Tone Pariljič, urednik mariborfcke strani IMA RAZPOTJU Nadaljevanje s 1. strani če izhajamo poleg povedanega o ka-drovski problematiki iz ugotovitve, da je kadrovski problem zvest indikator vital-nosti organizacije, potem bomo tudi tu iskali temeljni vzrok v povezanosti vseh že neštetih slabosti. Ustavimo se še pri nezainteresiranosti študentov. Marsikateri aktivist bo vedel povedati, da je vzrok bolezni ZŠ nezainte-resiranost študentov. Ali se nezainteresi-ranost res kaže kot samostojen, neodvi-sen faktor? Prav gotovo ne! Res je sicer, da smo posamezniki nag-njeni k različnim dejavnostim in da je upravičeno govoriti o relativno različni intenzivnosti teh nagnjenj, vendar lahko prav tako govorimo o skupnih interesih, nagnjenjih in nenehni potencialni prisot-nosti le-teh ter tudi konkretni realizaciji, če so le dani pogoji za to. »Nezainteresiranost« večine študentov za dejavnost vodstev Zš je zato nasprotni učinek, refleks neštetih slabosti v vsej medsebojni povezanosti, ki učinkujejo na študente in se »odbijajo« proti vodstvom kot fenomen nšzainteresiranosti večine študentov. V bistvu gre za to, da vse razprave o važnejših problemih študentov in Zš nasploh prenesemo iz ozkih in zaprtih se-stankov vodstev med vse študente, pa ne samo razprave, temveč predvsem sklepa-nje in odločanje, ker demokratizacija ni samo v besedah, ampak predvsem v akciji. Vprašanje se v osnovi torej ne postav-lja, s kakšnimi izpopolnjenimi analizami dognati, kaj študenta interesira, s kakš-nimi sredstvi ga privabiti na predavanja, kako zanj čim bolje odločati, kako ga vzgajati, ampak kako ustvariti optimalne pogoje, da bo študent sam povedal, kaj ga posebno zanima, da bo sam odločal o najvažnejših problemih, ki ga zadevajo, da se bo sam vzgajal, oziroma da bo subjekt družbeno-politične vzgoje itd. Nikakor pa ni rešitev v »čistki član-stva« oziroma v sprejemnih kriterijih za vstop v organizacijo, kar naj bi menda izboljšalo kakovost organizacije. Naš cilj je; bila in mora biti še vnaprej množičnost, širina, ne pa ehta; to je nujna pot druž-beno-politične samouprave vseh množičnih družbeno-političnih organizacij pri nas. S tako usmeritvijo bodo izredne skup-ščine, tribune, različni zbori študentov in podobne oblike dobile svojo polno velja-vo. Tudi do sedaj te oblike dela niso bile neznane, vendar so bile zelo redke, izjem-ne oziroma dodatne. Gre pa zato, da jih ob nakazanem premiku osvojimo kot osrtovne (seveda pa to niso edino mogoče, ker se bodo prav gotovo izoblikovale še nove, elastičnejše oblike, odvisno pač od konkretnih razmer). . Tako bo postala skupščina, tribuna ali zbor študentov — kakor že hočemo ime-novati te široke oblike — osnovni in stalni organ Zš na visokošolskih zavodih. Name-sto ene bo normalno na leto več skup-ščin ali tribun, ki bodo specializirano obravnavale problematiko na posameznih šolah. Paziti pa moramo, da ne bomo ob vseh nujnih. spremembah v ihti, kot se nam to dostikrat zgodi, zanemarili vseh tistih or-ganizacijskih vrednot v naši organizaciji, ki še imajo svojo vrednost in ki so-nujno potrebne. Pri tem bo zelo važna pravilna presoja, ki nas mora varovati pred ek-stremi. Tako ne moremo preiti v celoti na široke oblike, ne da bi obenem ohra-nili najrazličnejše sestanke vodstev in ož-jih, pa zato poglobljenih oblik kot so: študijske grupe, simpoziji itd. Vzpostaviti je pač potrebno pravilno ravnotežje. Poleg tega se moramo zavedati, da vseh slabosti čez noč ne moremo odpraviti in vpeljati novo, boljše. Napačno bi bllo gle-dati na vso problematiko preveč lahkotno. Znana je resnica, da sprejema papir spre-membe hitro, praksa pa počasneje. Na-šteli smo le potencialne možnosti, za ka-tere pa si bo potrebno še trdo prizadevati. Zašli pa bi v preveliko enostranskost, če bi na vse spremembe v Zš gledali le z organizacijsko-političnega stališča, zame-njavali bi osnovo z vsebino, ki naj jo ta ima. Prav gotovo gre tudi za zelo važna vsebinska vprašanja: kritiko, nestrpnost in strpnost, angažiranje v splošni družbe-no-politični problematiki itd., vendar bo bolje, da pustimo ta vprašanja kar štu-dentom samim, da jih razčistijo. To bodo prav gotovo tudi storili, samo da bodo mogli kje razpravljati. Ustvariti moramo pogoje, ko bo lahko vsak povedal svoje mnenje o najrazličnej-ših vprašanjih, ne da bi s tem doživel žaljive okvalifikacije po znani črno-beli tehniki, pogoje, ko se bo lahko za svoja stališča aktivno zavzemal in jih tudi s svojim aktivnim delom, kolikor bodo to tudi v dialogu potrjena skupna stališča, v organizaciji realiziral. Tone Zimšek RA2GOV0R S PREDSTOJNIKOM ZORUŽENJA MVZ MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV POGLOBLJEN O REŠEVAN JE Ob začetku novega študijskega leta smo zaprosili predstojnika združenja ma-riborskih visokošolskih zavodov prof. Vla-dimirja Bračiča za krajši razgovor o ne-katerih vprašanjih višjega šolstva v Mari-boru. »Ali je letos opaziti upad vpisa na ma-riborske višje šole? — Upad vpisa smo opazili samo na pe-dagoški akademiji. Tu gre predvsem za reakcijo mladine na letošnje široke raz-prave o neizpolnjenih. družbenih obvezah do šolstva. Predvsem odvračajo mlade sod študija na PA minimalni osebni do-hodki in še nekatere težave v šolstvu. Le-tos se je prijavilo za študij na PA blizu 50 diplomantov učiteljišč, ki pa so jih štipenditorji poklicali v službo. Na drugih šolah nismo opazili manjše-ga vpisa. Res je, da je vpis raekoliko manj-ši, kot smo ga po podatkih o številu letoš-nih maturantov pričakovali in to iz dveh vzrokov. Nekatere razprave o stopnje-vanju študija so zamajale vero o prehodu na drugo stopnjo, čeprav imamov praktič-no z vsemi fakultetami urejen prehod na drugo stopnjo in doslej pri tem še ni bi-lo nobenih težav. Drugi vzrok je v tem, da šo učni programi višjih šol močno na-peti in določeni predmeti zaradi priprave večine študentov za prakso obfavnavajo več snovi kot podobni predmeti na fakul-tetah. Mnogo študentov ni prišlo v Mari-bor tudi zaradi tega, ker še nl ure jeno vpra-šanje stanovanj. »Mineva peto leto obstoja mariborskih višjih šol. V teh letih so vse mariborske višje šole dale že večje število diploman-tov. Kako so se ti diplomanti uveljavili v praksi?« — Vse šole sislematično spremljajo svoje diplomante. Praktično vemo za vsakega diplomanta, kje se nahaja. Višja ekonom-sko komericalna šola je prva ustanovila klub diplomantov. Vsako leto pripravijo več seminarjev in predavanj za strokov-no izpopolnjevanje. V kratkem bodo usta-novili podoben klub tudi na višji tehniški šoli. Profesorji višje stomatološke šole so obiskali vse diplomante na delovnih me-stih, na višji agronomski šoJi imajo pro-fesorji, ki delajo kot zunanji sodelavci na kmetijskih kombinatih, z diplomanti te šole neposreden kontakt pri reševanju konkretnih vprašanj. Podobno sodelujejo tudi profesorji PA z diplomanti. Višja pravna šola ima izdelano podrobno ana-Iizo o zaposlitvah diplomantov. Velika večina diplomantov se je na delovnih mestih dobro znašla, praksa je z njimi zadovoljna. To se na nekaterih višjih šolah vidi v povečanju števila izred-nih študentov. Vse mariborske višje šole so tesno povezane s »potrošniki« novih kadrov in v tem sodelovanju iščejo najpri-mernejši profil strokovnjaka prve stop-nje. »Kako je % drugo stopnjo študija v Ma-riboru?« — Vprašanje druge stopnje je vpraša-nje splcšnih analiz na tem področju. Naj-dlje pri teh analizah in pripravah je višja ekonomsko komercialna šola. Pri teh analizah so prišli do konkretnega predlo-ga, da bi na podlagi prve stopnje bilo potrebno postaviti specifično II. stopnjo, ki bi se bistveno razlikovala od podobnih inštitucij. VEKŠ je poslala republiškim organom predlog s podrobno obraziožitvi-jo za odobritev druge stopnje. »Kakšno je bilo dosedanje delo zdru-ženja in kakšno bo delo v bodoče?« — Združenjc MVZ se je v preteklih le-tih zaradi objektivnega stanja močno an-gažiralo pri reševanju organizacijskih in tehničnih vprašanj šol in študentov. Prva faza dela združenja, ki je bila po moji oceni uspešna, je v osnovi zaključena in prehaja v poglobljeno in sistematičnejšo reševanje vsebinskih, programskih, kadrov-skih vprasanj na daljšo dobo. Druga važna naloga bo v delu in pomoči pri dolgoroč-nem planiranju in rasti predavateljske-ga kadra na višjih šolah. Vrsta predava-teljev pripravlja doktorate znanosti, štu-dira na tretji stopnji in tem je namenje- na vsa pomoč združenja. Vsi predavatelji prihajajo iz prakse in iz objektivnih raz-logov niso imeli časa in možnosti za po* globljeno dejavnost. Združenje bo v tej smeri poskušalo navezati stike z raznimi institucijami doma in tujini. »Kakšen je današnji lifc študenta?« — V današnji razboriti dobi prepo-časi najde samega sebe in mi vsi skupaj v premajhni meri pomagamo, da bi se našel. Velik odstotek mladib kaže voljo do dela, precej pa je takih, ki te volje ni-majo in iščejo najlažjo pot do spričevala in ne do znanja. Očitek, da je maribor-ska študentska mladina družbeno neanga-žirana, je pristranski. Nismo ustvarili osnovnih materialnth pogojev in tempo študija je takšen, da je to dejavnost za-viral. Slabost pri nas je v tem, da se zaradi dvoletnega študija pogosto menjavajo vodstva Zš in preden ta najdejo svoje me-sto, navadno prenehajo delati. Povprečna doba dela v Zš je manj kot eno leto. Vse to neugodno vpliva na oblikovanje lika študenta in slabo na konkretno delo Zš. »Kakšno je sodelovanje z Zvezo štu-dentov?« — To sodelovanje nosi pečat individu-alnosti in je odvisno od konkretnih ljudi. Tako kot se kader v ZŠ menjava, tako tudi niha sodelovanie od boljšega na slab-še in obratno. Vse premalo se sestajamo v širšem krogu, kjer bi se pogovarjali o tem in onem in iskali skupne re^itve. Želel bi čim več takšnih razgovorov in da bi študentje dajali sami takšne ini-ciative. Slavko Pukl Tribuna Čas in svet priredi v sredo, 21. oktobra, ob 20.30 v Štu-dentskem naselju razgovor o temi: ZK PRED KONGKESOM Sodelujejo: tov. Drulovič, ideološki referent CK ZK Srbije, tov. Ribičič, član IK CK ZKS, tov KropuSek, sekretar CX ZKS Maribor. PREDLOG OSNUTKA STATUTA TRIBLIME Dajemo v razpravo osnutek statuta Tri-bune, kakor se je v glavnih potezah izo-blikoval na letošnjem seminarju v Anka-ranu in v študijski grupi, ki se ukvarja z organizacijskimi spremembami v ZŠ. Statut bi po razpravi v okviru aktualne polemike v Tribuni in drugih organizacij-skih oblikah ZŠ sprejela skupščina študen-tov ljubljanskih visokošolskih zavodov v mesecu decembru. Po sprejetju statuta bo sedanji začasni uredniški odbor od-stopil, da bodo lahko izvedene volitve v skladu z novim statutom. Seminar v Ankaranu je podprl koncep-cijo kritično usmerjenega in družbeno an-gažiranega lista, kakršna se je v večji meri začela oblikovati v preteklem študij-skem letu. Sodil je, da je s statutom Tri-bune treba zagotoviti samostojnost ured-niškega odbora pri uresničevanju nalog, ki jih ima Tribuna kot organ Zš, ter pre-preprečiti vsaiko sainJoTOljino vmešavajnje drugih forumov Zš v njeno urejanje; pre-prečiti možnosti, da bi se uredniški od-bor zapiral vase, da bi se uredništvo ali ožji krog sodelavcev formiral po kakrš-nih koli »skupinskih« ali prijateljskih zve-zah; ustvariti možnost vplivanja vseh za-interesiranih bralcev in sodelavcev na ure-janje Tribune. 1. Tribuna je list Zš na ljubljanskih (slovenskih) visokošolskih zavodih ih ures-ničuje program ZMJ ter resolucije VII. kongresa ZMJ. 2. Tribuno ureja uredniški odbor, ki je odgovoren za svoje delo: — letni skupščini ZŠ Ijubljanskih viso-košolskih zavodov, na kateri se oceni na podlagi poročila o delu v preteklem ob-dobju in začrtajo najsiplošnejše smerni-ce za prihodnje leto, — plenumu UO, ki voli uredniški od-bor in ga tudi razrešuje v celoti ali po-samezno. Pri vsaki iavolitvi pa lahko izbi-ra samo iaaned študentov, predlaganih na eni javnih razprav o problematiiki Tribu-ne (zbor zainteresiranih študentov kot in-strument demokratičnega in javnega kandi-diranja), — zboru zainteresiranih študentov, ki se sestaja v določeinih časovnih razma-hih. ali na posebno zahtevo in iriia pred-vsein tele tri funkcije: a) Uredniski odbor kratko poroča o svojem delu, odgovarja za vprašanja bral-cev (od vjprašanja objave ali neobjave tega ali onega članka do celotne vsebin-sike usmeritve), zagovarja svojo uredni-ško politiko, sprejema predloge in pobude ali pa jih v diskusiji z argumenti zavme. Vzpostavlja torej neposreden kontakt in javno odgovomost med uredniškim odbo-rom in študenti — bralci in sodelavci. b) Kadrovanje uredniškega odbora. Ko bo nastalo -vprašanje izvolitve posa-meznih članov ali celotne redakcije, se bodo na zboru zainteresiranih bralcev evi-dentirali vsi možni kandidati za uredništvo. Slehemi član ZŠ laliko predlaga sleheme-ga študenta (člana ZŠ) za kandidata za uredniški odbor. Predlogi bodo morali se-veda biti podprti s primernimi argumenti, ki bodo izpričevali kvalitete predlaganega. Primemo bi bilo, če bi predlagani kandi-dati obrazložili svoje zamisli o urejanju lista oziroma posamezme rubrike. V tej zvezi bo treba sistematizirati uredniška mesta pri Tribuni. Predlaga se, da bi volili glavnega in odgovornega urednika ter urednike notranje, kulturne in »splo&ne« rubrike, ostale stalne sode-lavce bi si izbral uredniški odbor sam. Na osnovi predlogov in razprav zbora zainteresiranih bralcev spričo gibljivosti in ker bodo na zboru le zainteresirani, nepa vsi študenti-bralci, namreč ne moremo uporabiti kot volilno telo, zato je plenum kot demokratično izvoljeno in jasno opre-deljeno telo najprimemejši organ za vo-litev uredniškega odbora. Odločitve plenu-ma bodo lahko na naslednjih javnih raz-pravah predmet obravnave, ki lahko pri-vede tudi do zahteve po ponovni izbiri urednikov. V primeru odstopa ali razrešitve posa-meznih članov ali vsega uredniškega odbora se predsedstvo UO pooblasti, da imenuje začasne urednike do novih vo-litev. c) Javne razprave o Tribuni bodo lahko tudi nadaljevale razpravo, odpr-to na straneh Tribune (zlasti v rubriki aktualna polemika) ter tako prerasle v eno najvažnejših in množičnih obliik dela Zš. JaAmo razpravo o Triburd normalno skli^ cuje uredništvo skupaj z UO: zaradi mož-nosti eventualnih medsebojnih trenj in konfliktov pa lahko tudi vsak izmed njih posamično. Pravico predlaganja sklicanja javne razprave tma vsak član Zš; pravico do zahteve po sklicanju, ki jo morata uredništvo oziromaUO upoštevati, pa ima jo: odbor Zš v ŠN, odbor Zš v Akadem-skem kolegiju (posamično) odbori ZS na fakultetah, visokih in višjih šolah, odbori pokrajinskih klubov, vodstva specializi-ranih organizacij, odbora Zš doma v Ger-bičevi ulici in v Oražnovetn domu (če to zahtevajo vsaj trije od navedenih organov — npr. trije PO, 2FO in odbor enega iz-med pokrajinskih klubov ipd., da bi bilo zagotovljeno, da razlogi za sklicanje pre-segajo okvire interesov posamezne fakulte-te, kluba, itd.) Sklicanje razprave mora biti objavlje-no s plakati v študentskih domovih in vseh fakultetah in po možnosti tudi v Tri-buni. Opisan koncept nima pretenzij niti bi-ti sistematičen niti popoln niti neizpremen-ljiv. Z njim hočemo podati le osnovo za nadaljnjo razpravo. Zato vabimo vse, ki imajo spreminjevalne ali dopolnilne pred-loge oziroma svoja mnenja o statutu Tri-bune sploh, da jih napišejo in pošljejo na uredništvo lista. Tehtnejše prispevke bo-mo objavili, vsi ostali pa bodo slxižili kot material za razpravo na UO in december-ski letni skupščini ZŠ. Avto moto društvo pri zvezi ŠOLT prireja AVTO MOTO TECAJ Vpis bo 29. oktobra 1964 od 11. do 14. ure v prostorih SOLT, Poljanslka6. Prinesite mdekse! Streli v balkanski divjini 14. oktobra smo v Ljubljanskem dnev-niku, dan kasneje pa v Delu, prebrali vest, da so po dveh mesecih zasledovanja kriminalistični organi ustrelili sedemkrat-nega ubijalca Hazira Numanoviča. Opis dogodka je sicer v vsaki od obeh vesti drugačen, ker pa ni prav nič zmotilo slo-venske javnosli, ki sta jo z vso zadevo do-volj podrobno seznanili že dve obsežni re-portaži, objavljeni v Nedeljskem dnevniku 13. in 20. septembra. Nedeljski dnevnik nam je z zgodbo o šiplarskem odpadniku, ki je strahoval nekaj vasi, pripravil dražljivo razvedrilo: obeta pa se nam skorajšnje nadaljevanje zgodbe o pobijanjih in preganjanjih v tu-tinskih gozdovih, saj nas je Nedeljski o&-vestil, da so nekatera »plemena« že oblju-bila krvno osveto Numanovičem. Gotovo bo naš najbolj mondeno orientirani časnik poslal na kraj spopadov posebnega dopis-nika, ki bo sproti obveščal srednjeevropsko slovensko javnost o dogodkih v balkan-ski divjini. Zdi se, da bo na ta način po-pularni Nedeljski najbolje izpolnil tihe že-Ije slovenskih bralcev; »tihe želje« pravim zato, ker po obeh reportažah nismo sli-šali niti glasu negodovanja. Iz tega lahko sklepamo (raogoče tudi po popularnosti časnika, ki objavlja take in podobne za-piske), da naše bralstvo take reportaže ne le prenese, ampak si jih verjetno na tihem celo želi (problem je freudovski; žal pa Slovenci Freuda ne priznavamo). Naj mi bo kljub morebitnemu nerazu-mevanju bralcev in urednikov Nedeljske-ga (ki jim nikakor nočem pokvariti skupne zabave) dovoljeno nekaj pripomb. Zdi se mi vse lepo in prav, če časopisje obvešča javnost o vseh dogodkih, takšnih in drugačnih, vendar pa mi bodo vsi uredniki verjetno pritrdili, če dodam, da je treba upoštevati vprašanji, kako in zakaj obveščamo. Nič me ne moti, da ča-sopisje piše o ubojih in umorih na pri-mer v okolici Tutina. Primer Hazira Numanoviča se mi v svoji grozovitosti zdi še posebno tešak in pomemben. Mislim, da je indikator nekaterih zelo kritičnih, pa še nerešenih problemov — problemov gospodarsko in kulturno zaostalih prede-lov naše države. V omenjenih reportažah bo pazljiv bralec zasledil vrsto detajlov, ki so se piscu nehote in nevede prikradli pod pero in ki pričajo o obupni zaosta-losti, bedi in določeni brezperspcktivno-sti krajev, kjer so se odvijali nasilni do-godki. Kaže pa, da Slovenci za take pro-bleme nimamo razumevanja, da jih ne opazimo ali nočemo opaziti: v socialni in ekonomski dravii uživamo v njenih kri- minalnih komponentah. Ne vidimo druge-ga kot napet thriller, krvavo zgodbo, ka-ko se neki Balkanci med seboj pobijajo, zanima nas eksotika polplemenskih vaških organizacij — mi smo pač »kulturni« in »srednjeevropski« in se vozimo v fiii-kih. V stavku »Nekega kmeta... je na-padel od zadaj in ga prisilil, da mu je iz hiše prinesel KRUHA IN SIRA, VSE KAR JE ŠE IMEL« (Nedeljski 13. sept.J, vi-dimo samo puško in iiasilje (čeprav je mogoče prav ta »lcruk in sir« vzrok preli-vanjn krvi in vsem problemom, ki jih slutimo za njivi). Prav nič bi ne imel proti pisanju o po-kolih, če bi tako pisanje ne bilo samo v zabavo »civiliziranemu« slovenskemu bralcu in če bi bili nasilni dogodki samo povod za pisanje o resničnih in nereše-nih problemih, zaradi katerih prihaja do takšnih dogodkov. Ko bi bilo temu ta-ko, bi lahko odgovoril na »zakaj« iakega pisanja, tako pa mi ob prebiranju Ne-deljskega ostaja samo občutek popolne od-rezanosti od problemov drugih jugoslovan-skih predelov, občutek zapiranja v samo-zadovoljstvo in misel o globokem, neza-vednem in prav zato še nevarnejševi šovi-nizmu. Rastko Močnik Parada neuspelega in zamujenega Izgubljamo ostrmo vida? Smo mar otopeli? Smo iagubili zdrave reflekse? To so vprasaji, ki bi jih morali udarjati na rotacijski papir z mastnimi črkami. Bili smo na JAVNI TRIBUNI O PROBLEMIH DIJAŠKIH DOMOV. Poslušali smo krike na pomoč s strani predstavnikov dijaških domov in priznanja, da je vse to res in prav, s strani predstavnikov kompetent-nih institucij (okrajna skupščina, svet za šolstvo). 700 mladim so letos v Ljubjjani zavrnili prošnje za sprejem v domove. Kapacitete domov se v zadnjem času niso povečale. V domu Anice černejeve je 332 gojenk. Po 24 gojenk spi v eni sobi. Po manjših sobah ne kurijo, zato ležijo de-kleta v trenirkah. Za vse stanovalke imajo štiri tuše. V bolniški sobi prepušča strop. Dom Majde Vrhovnikove je v bivšem samostanu — v njem spi v enem pro-storu 47 (!) gojenk. V šoli za otroške se-stre. pravzaprav v rjenem internatu, je 90 ležišč, sami pogradi v treh nadstropjih. Pouk imajo v treh izmenah — 300 dijakinj od sedmih zjutraj do pol enajstih zvečer. Na vsako dijakinjo pride 2,5 m2 šolske in stanovanjske površine. Devet domov v Ljubljani bi potrebovalo okrog 25 mi-lijonov za popravila, da bi bilo življenje v njih na primerni kulturni ravni. V treh domovih v Ljubljanl niso dobili dovolj do-tacij niti za osebne dohodke strokovnega osebja. Na enega vzgojitelja v internatu pride tudi preko 60 dijakov, stimulacija za delo pa je pritlikava. To so dejstva, zgovorna dejstva, ki, kot je videti, nikogar ne pretresejo. I« v teh dejstvih tiči gnojna bula, ki se ji pravi razlika med mestnim študen- torn ter fantom' in dekletom, ki pride da-leč iz Prekmurja, iz Dolenjske ali Krasa. Ali sanjajo ti ubogi prebivalci (ali niti to, ker niso dobili prostora.) o topli sobi, o pogojih študija, o urejeni prehrani, o mi-ru in koncentraciji, o duševni harmoniji itd.? To je problem (uh, kakšna diskredi-tirana beseda!), ki udarja ob reformo šol-stva, ob racionalizacijo investicij, ob jav-no mnenje, ob zaupanje v kompetentne forume. Prepričan sem, da sestradan in prezebli dijak z nezaupanjem posluša go-vornika na tribuni, ki pravi: »Nič ne za-leže, če bi rekel visokemu funkcionarju: ,denar sem, ali pa hlače dol,' problem, kot je ta (internati),-- je treba reševati od spodaj. Vaši starši so upravljalci. njim recite, naj sprožijo v svojih delovnih or-ganizacijah vprašanje odvajanja 2,5 odstot-ka od osebnih dohodkov ...« (Financira-nje strokovnega šolstva naj bi potekalo v obliki pridobivanja sredstev od gospo-darskih organizacij, ki naj bi po uredbi odvajale 2,5 odstotka — kot je bilo razu-nieti iz govora dr. Viktorja Damijana, pa ta uredba ni v praksi realizirana.) , Zakaj z nezaupanjem gledamo na izja-ve kot so: »pa bo res treba nekaj ukre-niti«? Zato, ker so to papirnate besede. Diskusija v okvi.ru javne tribune je bila goreča, dokler so razpravljali mladi iz do-mov, prizadeti zaradi nepravičnosti, ki vidi vso prej kot njihovo bitno vprašanje, vprašanje osnovnih pogojev za človeško zadovoljstvo — hrane in stanovanja. Na koncu so priznanja starejših prisotnih: »saj je vse lepo in prav, kar pravite, am-pak denarja ni,« razvodenela, ohladila uči-nek tribune in izkrivila njeno poanto, ki naj bi bila zadnji opozorilni klic druž-bi, ki je kratkovidna in otopela. S svojega stališča ima prav Mitja Rotovnik, ki pra-vi: »Kdo ,je ta tovarišica družba?« pozab-lja pa, da nekdo mora biti odgovoren za stanje, kakršno je, in da je izstreljevanje odgovornosti med oblake priznanje ne-moči in pristajanje na ugotovitvah, na pa-sivnem registriranju. Akcija »od spodaj«, s strani upravljalcev v delovnih organiza-cijah, po samoupravni liniji, je zamujena in neuspešna. Stanje, kakršno je, je brez smisla zalivati s tolažbami in ugotavljanji — obstaja strah, da tribuna še ne bo prav kmalu obrodila sadov, kakršni so potreb-ni. Smisel takšne tribune naj bi bil, takoj publicirati in plastično prikazati stanje in oštevilčiti sredstva, ki so potrebna za naj-aujnejšo sanacijo. Če ne zaleže priporo-čilo skupščine, pa je potrebno najti dru-gačno pot, pa čeprav administrativno. Tu ne bo nihče oporekal nedemokratičnosti in poti »mimo«. Videti je, da smo že pre-dolgo čakali na iniciativo »od spodaj« in puščali trpeti vso generacijo. Ta genera-cija verjetno ni odgovorna za sfcanje. Tako ne gre vec za tribuno, ampak za žaloigro dijarikih domov. Dimitrij Rupel Razmišljanje o nedejavnosti mariborskih študentov Pri vprašanju, ali so mariborski štu-denti aktivni ali pasivni, ne velja biti ne-strpen. Prepričan sem, da po svoji delav-no?ti oziroma nedelavnosti ne predstavlj&jo nobene izjeme med slovensikimi in naj- brž tudi jugoslovaoskimi študenti. Po-vsod je najbrž manjšina, ki je družbeno dejavna in večina, ki je pasivna, frigidna, lena, pripravljena le na pasivno sprejema-nje. Nekateri seveda preenostransko gle-dajo na ta problem in štejejo za aktivne le tiste študente, ki so politično aktivni, ki imajo določene funkcije. To je zgreše-no, saj je politična aktivinost le del druž-bene aktivnosti. Ali' je študent, ki piše recimo kritike o gledaliških predstavah, neaktiven, ali je njegovo delo manj vred-no kot, recimo, delo blagajnika študentske organizacije na neki šoli? Nikoli ne bodo vsi štiidenti navzven politično aktivni, pa čeprav si naš sistem tudi v širšem okviru zato prizadeva (samoupravljanje, rota-cija..., čeprav je želeti, da bi zavze-mali vsi svoja stališča do vsakdanjib. problemov. Preenostavno bi bilo torej šte-ti za družbeno aktivne le tiste, ki hodi-jo na sestanke, predavanja; prav tako ni-so aktivni le funkcionarji, nezanesljivo me-rilo je tudi članstvo v ZKJ, saj vemo, da imamo tudi take komuniste, ki so pasivni. Skrbeti nas mora tista večina, ki ni aktivna na nobenem področju, ki pasiv-no opazuje življenje okoli sebe, ki je fri-gidna v gledališču, kinu, na predavanju, pri pouku-povsod, povsod, razen, ko gre za njihove vsakdanje skrbi, ki so često zre-ducirane- na prehrano, spanje, ljubimka-nje, prebiranje magazinov in poslušanje popevk. Najti vzroke za pasivnost večjega dela študentov ni lahko. Nekateri enostav-no zvalijo krivdo na nezanimivost raz-nih sestankov, ali na premajhno obvešče-nost. Prepričan sem, da ne bomo vsega re-šili, če bomo skrbno pripravili sestanke in izobesili deset plakatov na vsaki šoli kot za cirkus. Vzroki za to so verjetno sploš-ni in globlji. Lahko bi jih. delili na ob-jektivne in subjektivne. Morda je res, da se nekaterim predobro godi — to so le redki otroci staTšev s pomembnimi stolčki, rnor-, da je res, da so drugi družbeno neaktivni, ker si morajo z dodatnim delom zasluži-ti za svoj obstoj in še kaj. Velja se tudi vprašati, kako uspeva naš vzgojni sistem pri uresničitvi svojega smotra-vzgojiti so-cialistično aktivno osebnost. Naši vzgoji ne gre odrekati prizadevanje v tej smeri (razredne skuonosti, skupinski pouk ..:), a rezultati zaenkrat še niso zadovoljivi. Zanimajo me v tem primeru objektivni vzroki za relativno pasivnost mariborskih študentov. Zavedam se, da ne bom odkril Amerike in da bo ostalo še veliko nepo-vedanega. Za prvi vzrok bi vsekakor štel prekratko študijsko dobo. Mariborske višje šole so nastale zaradi velikih !-cadrov-skih potreb vsakdanje prakse, ki pa na-rekuje čim prej veliko diplomantov prve stapnje. Tako traja študij na večini šol razen eni) 2 leti. Programi so seveda na-trpani, vsem se mudi — profesorjem in štu-dentom. Da študenti opravijo pogoje, ki so postavljeni za prehod iz enega semestra v naslednji, morajo narediti tri ali štiri izpite v enem mesecu. Da je ob tako dik-tiranemu tempu marsikomu nemogoče delo-vati še na dmgih področjih, je vec kot očit-no. Toda zelo je zanimivo, da na večini šol študenti niso razpravljali o tem problemu, ko so sprejemali statute. Zaenkrat pa bi bilo nujno raamišljati o tem, da bi preda-vanja obsegala vsaj pet sem«strov in ab-solventski staž en semester. Tako bi se študij podaljšal za leto, medtem ko se ss-daj čas do diplome nemalokdaj še podalj-ša, saj gre veliko študentov v službo pred diplomo. Mnogi gredo v službo prehitro ali fpa celo med študijem zaradi slabih material-nih prilik. študentska zadruga šteje 300 članov, mnogi pa so v delovnem razmerju tudi brez povezave zadruge. Gotovo je, da študent, ki poleg študjja še opravlja služ-bo, ne bo dnižbeno zavidljivo aktiven. Se-veda je malerialni problem .pereč: za vse študente, ne samo aa mariborske. Podat- ki kažejo, da je v Mariboru razmerje med študenti, ki so otroci delavcev, in med onimi iz družin nameščencev 1:1, med-tem ko je drugod razmerje za delavske otroke bolj neugodno. To pa lahko po-meni, da je tudi materialno stanje bolj kri-tiono. Tudi pomanjicanje tradicije je lahko vzrok za manjšo aktivnost. študenti še ni-smo našli svojega mesta in vloge v Mari-boru. Seveda pa je staro tudi dejstvo, da Maribor kot izrazito industrijsko središče še daleč ni spodbuden za vsestransko an-gažiranost študentov. Trenutno smo prioa preživahnemn kulturnemu dogajanju (ma-riborska kulturna revija, brucovski teden, začetek sezone v SNG), kasneje pa bu spet zatišje. Tudi ukinitev Katedre, oziroma njena združitev s Tribuno, ni spodbudno vpli-vala na delo študentov. Toda ta situaoija dobi novo pod^)bo ob spoznanju, da ni-smo sposobni napolniti niti ene kvalitefcne strani v Tribuni. Nekateri kar pretirava-jo s tožbami, da ni v Mariboru prostorov za študente, da ni kluba. Zavodam se, da so taki prostori mijno potrebni, toda preveč pričakovati že od samih prostorov je nesmiselno. Naš problem je, kako bamo pripravljeni, ko bomo dobili klub, ali bo-mo takrat dovolj aktivni, da ne bodo ča-kali prazni prostori. Iz vsega sledi, da objektivno ugoclni ali neugodni pogoji za aktivnost niso usodni. Usodna pa se mi zdi subjektivna, ali če ho-čete, notranja aktivnost, zavzetost za svet, v katerem živimo, želja po akciji. Zakaj pa ni te notranje prožnosti, delavnosti, ži-lavosti, pa je že novo, nič kaj lahko vpra-šanje. Tone Partljic TRI8UNA STRAN 3 Mariborski visokošolški zavodi v novem študijskem letu Z željo, da našim bralcem približamo probleme, s katerimi stopajo moriborski visokošolsTci zavodi v novo študijsko leto, smo zaprosili direk-torje posameznih višjih šol, da nam na krotko spregovore o nojaktu-cii.ejših probiemih njihovih zavodov. za katerega prav v letošnjem letu pogosto ugotavljamo, da je v težavnem položaju predvsem zaradi premajhnih finančnih sredstev tako za investicije, nabavo učil kot tudi za primerne osebne dohodke pe-dagoškega osebja. časopisni naslovi kot npr.: »V šolstvu kritično«, »Občine ne zmorejo višjih dajatev« itd. potrjujejo na-šo zgornjo ugotovitev. Zaradi pomanjkanja učnih moči na vseh šolah, in še posebej na osnovnih šolah v nekaterih predelih naše ožje do-movine, smo pripravljeni na vsakršno po-puščanje od sprejemanja ljudi brez potreb-ne strokovne kvalifikacije do popuščanja tistim, za katere ugotavljamo, da so ma-lamarni in n§ izpoJnjujejo svojih. nalog tako, kot bi bilo potrebno. Takšno popu-ščanje ustvarja v naši javnosti mnenje, da je za osnovno šolo vsak dober, da je učiteljevo delo preprosto in malo zahtev-no in da torej tudi osebni dohodki lahko odgovarjajo takšnemu delu, to je, da so lahko nizki. Zahtevo po višji izobrazbi in pedago-ški akademiji, kot obliki šole za bodoči učni kader, so postavili napredni sloven-ski pedagogi že skoraj pred pol stoletja. Pedagoški delavci pa še danes nismo enotni, kako bi šolali bodoči učni kader za uveljavljeno enotno osemletno osnovno šolo. Takšno stanje vzbuja občutek neureje-nosti, negotovosti m družbene nepomemb-nosti. Ali se potem smemo čuditi, če se mladina, ki danes precej zrelo gleda naprej, množično ne odloča za vpis na takšno šolo, ker vidi drugod bolje možnosti? Prav zato pa mora veljati naša posebna vse-stranska skrb tistim, ki so se vpisali, saj je njihova odločitev nedvomno naslonjena ria del idealizma in pedagoškega erosa, k; ga v sebi nosijo. Učni kolektiv pedagoške akademije se bo zato tudi letos trudil, da bo dal svo-jim študentom čim več potrebnega zna-nja in to na čim višjem nivoju, tako da bi lahko po končanem študiju zahtevno nalogo čim uspešneje opravili. V tesnih in slabo opremljenih šolskih prostorih bo ta cilj težko doseči, saj poleg tega za mnoge predmete manjkajo ustrezni in študentom dosegljivi učbeniki. Trudili se bomo, da bi napisali potrebne učbenike in tako olajšali študij. prof. Vladimir Bračič VELIK OSiP MED ŠTUDUEM Če upo.števamo, da obstaja šola šele nekaj let, boste razumeli, da je proble-mov innogo ii) da je med temi težko iz-brati tistega, ki naj bi bil najbolj aktu-alen. Naj povem, da sodi med aktualne probleme zlasti še veiik osip študentov med študijem. Vpis na šolo je od njene ustanovitve naprej zadovoljiv in se vsako leto vpiše na novo približno 200 rednih in i^rednih študentov. Za pretežno večino teh pa je značilno, da pred končanim študi-jem prej ali slej odpadejo. Splošno je ziiano, da v naši republiki močno pri-manjkuje pravnikov. Naš sedanji učni načrt je prilagojen potrebam prakse in povsem ustrcza za vzgojo tistih kadrov, ki naj nadomestijo diplomirane pravnike na uslreznih manj zahtevnih delovnih me-stih v gospodarstvu, državni upravi in drugih javnih službah. To so že po nekaj letih obstoja šole ugotovile tudi mnoge delovne organizacije, ki se v velikem šte-vilu obračajo na nas z željo, da bi jim priskrbeli naše diplomante. Vendar ne gle-de na to, da se čez 80 odstotkov naših diplomantov takoj zaposli, željam ne mo-remo vedno ustreči, ker diplomantov ni dovolj. Povsem drugačen bi bil položaj, če ne bi morali vsako leto znova ugotavljati tako visokega osipa, ki v ostalem ni samo problem naše šole, temveč tudi problem vseh visokošolskih zavodov. Mislim, da je škoda, če bomo na ta način izgubljali sredstva, ki jih daje družba zaradi prido-bivanja strokovnih kadrov z visokošol-sko izobrazbo. in smatram, da se pred nami vedno resneje postavlja naloga, da veliki osip med študijem čim bolj ome-jimo. Prepričan sem, da bo v tem pogledu že letos bolje, ker so se izboljšali mate-realni pogoji za študij rednih študeritov, zlasti pa bo v tem znatno pripomogla iz-gradnja prvega študentskega doma v Ma-riboru. Svoj del pa bo morala k temu prispevati tudi študentovska organizacija in up^rava zavoda, ki bo morala način študija še bolj približati študentu. prnf. France Venturini POVPREČNA ŠTIPENDIJA — 10.200 DIN Ko začenjamo novo študijsko leto, šele četrto po vrsti, saj je pedagoška aka-demija najmlajši visokošolski zavod v Mariboru in vendar najstarejši te vrste v Sloveniji., želim novim študentom mno-go študijskih uspehov in dobro počutje. Želim pa povedati tudi nekaj misli, ki jih porajajo letošnje razmere na našem za-vodu. Naloga pedagoške akademije je šolati, to se pravi, vzgajati in izobraževati bo-doče osnovnošolske učitelje. Njeni di-plomanti bodo torej skozi nekaj desetletij odločujoče pomagali pri formiranju lika najmlajše generacije in tako bo od nji-hove kvalitete v veliki meri odvisna tudi kvaliteta tistih rodov, ki jim bomo zaupali nadaljnjo izgradnjo socialistične družbe. Pedagoška akademija je torej izrazito ka-drovska šo!a. žal se tega dejstva naša družbena skupnost premalo zaveda, saj bi sicer nujno morali narediti več za pre-mišljeno in dolgoročnejše kadrovanje. Vpi-sa na pedagoško akademijo bi ne smeli prepustiti stihiji, trenutnemu stanju, to pa pomeni danes vplivu trenutnih težav našega šolskega sistema. Ta smiselna ka-drovska politika bi morala začeti že v gimnaziji in najti med driigim svoj odraz tudi v številu in višini štipendij. Danes pa je povprečje štipendij na pedagoški akademiji v primerjavi z ostalimi šolami najnižje, saj znaša komaj 10.200 dinarjev. Pedagoška akaclemija pripravlja kader za delovno področje — osnovno šolo — VSE ŠTEVILNEJŠI PRILIV IZREDNIH ŠTUDENTOV Kot trenutno najaktualnejši problem nas je v začetku tega šolskega leta priza-delo pomanjkanje stanovanjskega fonda za mariborske študente. Letos so namreč iz-gubili še dosedanje skromne provizorije, prvi študentski dom v Mariboru pa se je zakasnil v dograditvi. To stanje je poseb-no prizadelo našo šolo, saj je samo do-bra tretjina novincev iz ožjega Maribora oziroma nekaj manj kot polovica iz mari-borskega okraja. V tej situaciji je morala šola s svojo administracijo prevzeti vlo-go posrednika in je v glavnem uspela najti začasne rešitve, čeprav so zelo skromne. Kljub vsem prizadevanjem pa je precej novinoev po nekaj dneh brezuspeš-nega čakanja moralo oditi. Zaradi velikega števila novincev in iz-popolnjevanja študija imamo vse večje težave tudi s šolskimi prostori. Vendar ta problem že rešujemo, saj bodo prvi novi objekti naše šole predani v uporabo že okoli novega leta, ostali pa leta 1965. Velik problem nam predstavlja tudi vse številnejši priliv izrednih študentov. Priča-kovali smo, da bo interes za izredni štu-dij sčasoma pojenjaval, dejansko pa hi-tro narašča in to v glavnem iz ostalih kra-jev naše republike ter iz sosednje Hrvat-ske. Pri tem je zanimivo, da se je razen že vpeljanega centra v Puli letos izredno razširil center na Reki in da imamo celo iz samega Zagreba veliko število prijav-ljencev. To je vsekakdr svojevrstna ilustra-cija k razpravi o stopnjevanem študiju, ki ga — kot znano — prav hrvaški viso-košolski zvodi najtrdovratneje odklanjajo, gospodarske organizacije pa so pripravlje-ne finansirati izredni študij na naši šoli. Naj dodam še, da je bilo letos za naš zavod oziroma za prvostopenjski študij razpisanih izredno mnogo štipendij. Ma-riborska tekstilna industrija se je na pri-mer pretežno orientirala na prvostopenjske inženirje, pa tudi v ostalih gospodarskih panogah in družbenih službah vse bolj prodirajo v pravilnike in statute. Predno-sti, ki jih nudi novi profil prvostopenjske-ga inženirja kot vmesna stopnja med teh-nikom in diplomiranim inženirjem, priha-jajo torej vsestransko bolj in bolj do spoznanja in izraza. Prepričani smo, da se bo ta prqfil v nekaj letih kot pojav normalnega razvoja delitve dela brez te-žav povsem udomačil. Sicer smo se tudi v kontaktih z go-spodarstvom prepričali, da je v glavnem le neinformiranost vzrok nekaterim zače-tim skeptičnim stališčem. Letos je mari-borska gospodarska zbornica v sodelova-nju z društvi inženirjev in tehnikov iz-vedla analizo delovnih mest pretežno teh-niškega značaja v številnih gospodarskih organizacijah, pri čemer je bilo definirano mesto prvostopenjskega inženirja, njegov strokovni profil m optimalni študijski program. Ves ta obširni material je samo potrdil pravilnost dosedanjih prizadevanj našega zavoda. Kot osnovni problem se nam torej postavlja nadaljevanje začetega dela na izgradnji in izpopolnitvi prvostopenjskega študija, tako da bo res dosegel svoj na-men in dajal skupnosti takšne inženirske strokovnjake, kot jih dejansko najbolj potrebuje. V okviru združenja visokošol-skih zavodov v Mariboru se ta problema-tika zelo intenzivno proučuje in so se tudi za strokovna področja ostalih mariborskih šol že izkristalizirale podobne ugotovitve. prof. ing. Rožidar Rajič POVEZAVA Z GOSPODARSKIM! ORGANIZACIJAMl Na višjo agronomsko šolo so letos vpi-sali peto generacijo študentov. V pretek-lem štiriletnem obdobju še ni mogla za-dovoljivo opravljati vseh funkcij, ki bi jih morala kot višješolska ustanova. To je bi-la faza iskanja svojstvenosti, usmeritve programa, intenzivnega pedagoškega dela in začetnega vsestranskega udejstvovanja. Med najtežje naloge ustanove smo vse-lej šteli poleg pedagoškega dela še tako imenovano zunanjo dejavnost, to je teh-nološko aplikativno raziskovalno delo, kot operativno pomoč gospodarskim organi-zacijam. Tako sodelovanje, ki pedagoško osebje istočasno in neposredno seznanja z najzahtevnejšimi problemi terena, ni formalno, temveč je lahko za oba partner-ja (operativo in šolo) koristno in efektno. šoli daje jasnejše poglede o stanju in potrebah terena, oblikuje učne programe in. pouk, jo seznanja s potrebami in usmeritvami strokovnega kadra, s potreba-mi števila in profila kadrov. Za gospo-darsko organizacijo pomeni takšna pove-zava zboljšanje tehnologije, metod in po-stopkov ter reševanje nalog, ki zahtevajo bolj študijsko znanstveno obdelavo proble-mov. Tako povezuje šola svoje naloge z interesi samih proizvajalcev. Razne začetne težave so dovoljevale le počasen tempo vključevanja učencev v to dejavnost. Maloštevilni kader in velika pe-dagoška obremenjenost, dosedanji način financiranja te dejavnosti in pomanjkanje raziskovalne tradicije zaradi mladosti usta-nove so zadržali večji razmah tehnološke-ga raziskovalnega dela. Težišče dela je bilo na lastnem izpopolnjevanju kadra in razvijanju zunanje dejavnosti v takem ob-segu, da ni trpela osnovna pedagoška de-javnost šole. Večjih in obsežnejših nalog na tem področju ustanova ni mogla pre-vzeti, saj zahteva ta dejavnost razvito fceamsko delo v večjih kadrovsko in materi-alno opremljenih ustanovah. Posamezni predavatelji lahko prevzamejo le dela, ki so jijn potrebna za lastno preverjanje no-vih postopkov in sodobnih metod, ki hkra-ti bogatijo pedagoško delo šole in pospe-šujejo strokovno ter znanstveno rast uči-teljev. Povezujajo pa tudi pedagoško in znanstveno komponento v učnem procesu, kajti normalno je, da se tudi na višjih šolah pojavljajo problemi, ki jih je treba raziskovati z modernimi znanstvenimi me-todami. To so uporabna in tehnološka raz-iskovanja, ki so usmerjena k relaciji določenih nalog — ciljev. Tako je vsak strokovnjak istočasno uči-telj in učenec, ki usposablja ljudi za več-jo proizvodnjo in izpolnjuje svoje znanje zaradi vsakodnevnih novih dosež-kov v tehnol^iji, tehniki in ekonomiki agrokulture. Napredek zahteva nove kadre z drugač-nimi profili v strokovnosti in z drugimi osebnimi kvalitetami, kakor jih je zahte-vala stara tehnologija. Povečanje družbe-nih in kooperativnih kompleksov zemlje in intenzifikacija proizvodnje, koncentraci-ja sredstev in integracija v kmetijstvu razširjajo možnosti sodelovanja šole z go-spodarskimi organizacijami, zavodi in dru-gimi ustanovami. Koristi šole zahtevajo, prav tako pa tudi doseženi prvi uspehi tako usmerjeno zunanjo dejavnost upravičujejo, zato jo bo šola v prihodnje še nadalje razvijala in poglabljala. prt>f. ing. Jože Butinar POMANJKANJE PEDAGOŠKIH IN ZNANSTVENIH KADROV S kratkim odgovorom je težko odgo-voriti na vaše široko in težko vprašanje. Vendar pa skušam nanj kratko odgovo-riti tako, da izrazim svoje mnenje, da je najaktualnejši problem naše šole problem novih pedagoških in znanstvenih kadrov in problem sodobnih metod poučevanja, in vaj, oboje pa zahteva precejšnja de-narna sredstva in je odraz obeh omenje-nih problemov. Področje ekonomskega izobraževanja je relativno mlado in šele v tem stoletju vedno bolj postaja na eni strani del sploš-ne izobrazbe, na drugi strani pa se v ekonomskih vedah vedno bolj uveljavljajo sodobne in teoretično in tudi tehnično zahtevne metode analize, ki omogočajo na-tančnejše ukrepanje v praktični ekonom-ski politiki. Da bi dobro obvladali sodob-no tehniko in sodobne metode ekonom-ske analize, pa bomo morali z večjim šte-vilom profesorjev, predavateljev, asisten-tpv, inštitutov in podobno, ekonomistom in komercialistom omogočiti, da jih širše in hitreje uporabijo pri reševanju vpra-šanj v našem gospodarstvu. Omenjen problem je za našo šolo zelo aktualen, ker smo pričeli postopek za spremembo zakona o višji ekonomsko komercialni šoli tako, da se formira pri nas še druga stopnja. Diplomanti prve stopnje bi morali po predlogu opraviti po diplomi najmanj pripravniški staž (npr. dve leti) v rednem delovnem razmerju, potem pa bi se lahko vpisali na drugo stopnjo, ki bi imela dve usmeritvi in si-cer: proučevanje tržišča in finance. Toda o tem mogoče kasneje kaj več. prof. Tine Lah OPOMBA: Odgovore predstojnika višje stomatološke šole bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. KAJ JE S ŠTUDENTSKIM5 KREDITI V MARIBORU? študenti, ki so junija prejeli prve kre-dite, so bili obveščeni, naj dvignejo pre-ostali del denarja v septembru. S tem so bili zadovoljni, saj so ob začetku študij-skega leta denar najbolj potrebovali. Toda september je minil, tu je polovica oktobra, a krediti še niso izplačani, Kreditov še niso izplačali v celoti, ker še pričakujejo dodatno vsoto denarja, ki znaša okoli dva milijona. Dodatna vsota je potrebna zato, ker so pogovori s se-kretariatom bili v sebruarju, ko so lahko predvideli le približno vsoto. Zaradi do-datnih prošenj se je ta vsota povečala za omenjena dva milijona. Pri administra-tivnih pcstopkih nastajajo zamude, ker dodatna sredstva še niso prispela, vendar jih pričakujejo vsak dan. študenti, ki nuj-no potrebujejo denar, pa se lahko oglase na odboru ZšJ. Letošnje prosilce za kredit pa obve-ščajo, da je kreditiranje sprejelo združe-nje VŠZ in naj oddajo prošnje pri ustrez-nih komisijah na šoli, ki bodo dale tudi nadaljnja navodila. NEUGODEN REZULTAT Namen tega zapisa je ocemiti delež mariborskih študentov pri izgrajevanju koncepta kritične in angažirane Tribune. Pri tem bo potrebno tudi osvetliti razme-re v mariborskem dopisništvu, ob čemer bi utegnil kdo očitati, da so to interne zadeve, ki naj jih uredništvo samo uredi. Nedvomno bi se s tem s^ališčem strinjali samo do neke mere, še posebej zaradi tega, ker je očitno, da zadeva pisanje o problematiki mariborskih višjih šol vse študente teh šol in ne zgolj dopisništva Tribune. Pred letom dni smo ob združitvi Ka-tedre, nekdanjim listom mariborskih štu-dentov, s Tribuno poudarili pomembnost tega dogodka, saj je bila z združitvijo dana možnost za boljše spoznavanje in sodelovanje študentov, dela in izkušenj dveh slovenskih visokošolskih centrov. Ta-krat smo dejali, naj bi nova Tribuna pri-spevala k ustvaritvi enotnega profila slo-venskega študenta, sodobnega svobodne-ga intelektualca. V Mariboru smo ustanovili dopisništvo Tribune z nalogo, da infQrmiramo in kri-tično spremlja probleme višjega šol-stva. že takoj v začetku smo poudarili, da so sodelavcem dopisništva, kot tudi vsem mariborskim študentom, odprte vse strani Tribune. Iz tega sledi, da smo sprejeli načelo enakopravnega sodelovanja v listu. Toda prve težave so se kmalu pokaza-le. Od nekdanjega uredniškega odbora Katedre je začelo sodelovati v dopisništvu oziroma Tribuni ie nekaj urednikov in sodelavcev, katerih število se je sčasoma še bolj skrčilo. Po odhodu nekdanjih urednikov Ka-tedre so se znašli v mariborskem dopi-sništvu predvsem mladi Ijudje, ki so sto-pili v novinarstvo s prvimi koraki. Med temi so bili tudi srednješolci, ki proble-matike višjdh šol niso mogli tako sprem ljati, kot so jo lahko študentje. Kvaliteta pisanja je odraz teh razmer. Ne kaže obiti nekaterih kvalitetnih pri-spevkov, ki so jih mariborski študentje napisali v kulturno rubriko Tribune, niti njihovega sodelovanja na humorju in na športni strani. Ko govorimo o neugodnih rezultatih sodelovanja mariborskih študen-tov v našem glasilu, mislimo predvsem na kakovost in način obravnavanja pro-blematike višjega šolstva. Tu se je zatak-nilo. Pretežno informativno pisanje o do-gajanju na mariborskih višjih šolah in s tem pomanjkanje problemskih člankov pač ni moglo iz okvira v začetku odmer-jene strani. To ilustrira porazno dejstvo, da v enoletnem sodelovanju v Tribuni ni našel niti en prispevek iz Maribora mesta na njeni prvi strani, niti ni bil objavljen v rubriki Ost tedna in redkokdaj na ostalih straneh notranje rubfrke. Tako je nastala nezaželema situacija, v kateri m!a-riborski študentje niso napisali tako kva-litetnih sesavkov, da bi lahko prodrli na prve strani Tribune in tako zbrisali ne-ljubo ločnico med mariborsko stranjo, ki ne bi smela dajati videza rubrike, in osta-limi stranmi notranje rubrike. (Nedvomno bi tudi ta sama zase zahtevala kritično ooeno.) Na kritiko so odgovarjali tovariši v mariborskem dopisništvu, da ni Ijudi, ki bi pisali. In če na ta odgovor navežemo razmere, ki sano jih prej nakazali, potlej bržčas ne bo težko ugotoviti en aspekt tega nezadovoljivega sodelovanja. Odbor Zveze študentov MVZ je v zad-njem času začel z akcijo, da bi maribor-ski študentje ponovno dobili svoje lastno glasilo. Uredništvo Tribune temu ne na-sprotuje. Nasprotno, če mariborski štu-dentje sodijo, da bi lastno glasilo bolj odgovarjalo sedanji stopnji in doprineslo k nadaljnjemu razvoju mariborskih višjih šol in Zveze študentov, kot pa sodelova-nje v Tribuni, potlej to zamisel pozdrav-ljamo. Ob tem ne moremo mimo pripom-be, da bi bilo kvalitetno sodelovanje v Tribuni ugodnejše izhodišče za ustanovitev novega lista. Ob tej akciji se nam zdi potrebno po-udariti vnemo odbora Zš MVZ za po-novno ustanovitev mariborskega študentov-skega glasila in njegovo manjše prizade-vanje, da bi se dopisništvo, ki životari, postavilo na noge. Kajti prav tako je očitno, da je dopisništvo, ki seveda odgo-varja za svoje delo, v drugačnem položaju kot je ljubljansko uredništvo in bi mu bilo treba zaradi tega pomagati ter ga spodbujati, predvsem s strani Zveze štu-dentov, konkretno tistih, ki probleme, o katerih bi kazalo pisati, najbolj poznajo, in med temi so gotovo člani odbora Zš. To seveda ne izključuje potrebe po sode-lovanju širšega kroga študentov v Tribuni, ki bi jih bilo treba zainteresirati za pisanje. Drago Mirošič ŠE FNKRAT SUBVENCIJE IIM KREDITI Sekretairiat sociatao-ekanamske kamisi-je pri VOZŠJ še eokrait cpozairja vse soci-atoo-eikonoinsike referenite ozir. faikulitstne odbore vseh fakultet, višjih šol ter akade-mij, da je rok za vložitev prošenj za sub-vencije in, dolgoročna posojila podaljšan do 31. okbobra. Zaradi nedejavnosti sociaino-ekonomskih referentov se je nam-reč zgodilo, da nekatere fakultete sploh niso oddale zbranih prošenj za subveneije in zaradi takih in podobnih malomarnosti bodo prosilci sprejeli subvencije šele no-vembra, čeprav bi jih lahko že v oktobru. Prošnje se do 31. oktobra zbirajo na kvesturah. (dekanatih) posameznih fakultet, kjer jih socialno-ekonomski referenti (so cialno-ekonomska komisija) zberejo in po kriterijih, objavljenih v zadnji številki Tri-bune, upoštevajoč vse dokumente, po-dajo svoje mnenje in prošnje nato oddajo na Kuratoriju študentskih domov in menz v prostorih univerze do 1. novembra 1964. Tiste fakultete, ki imajo prošnje že zbra-ne in pregledane, pa naj jih čim prej od-dajo. K prošnji za subvencijo morajo biti dodani potrebni dokumenti, kar je raz-vidno iz razpisa na oglasnih deskah po-sameznih fakultet. Tistim prosilcem, ki so vložili prošnje za študentska posojlla, ni potrebno prilagati ostalih dokumentov, pač pa morajo v prošnji navesti, da so zapro-sili tudi za posojilo, v kakšni višini in kdaj so oddali prošnjo. Iz prošnje mora biti na kratko razvidno, kaj prosilec štu-dira, v katerem letniku je, uspeh pri štu-diju, materialno stanje, pri kateri menzi želi sprejemati podporo ter okoliščine, ki so pomembne za dodelitev podpore. NIČVEČREFORM Nova, vsrjetno dokončntf oblika mature na gimnazijah in učiteljiščih Najpogostejše vprašanje maturantov gi-mnazij in učiteljišč v Sloveniji je bilo lani prav gotovo: »Kakšna bo matura? Bo nova ali še ,stara'?« Do zaključnih izpitov se je vse izvedelo in četrtošolci so svoje šolanje zaključili samo s seminarsko na-logo in njenim zagovorom. Z letošnjim šolskim letom pa je prišla odločitev. Matura, tretja po vrsti sprememb, se-stoji letos iz seminarske naloge in njene-ga zagovora ter izpitov iz še dveh pred-metov. Več o novi maturi smo se pogo-vorili s prof. Stankom Uršičem, prosvet-nim svetovalcem zavoda za napredek šol-stva v Ljubljani. »Nova matura (govorim o gimnaziji in učiteljišču) je nekako v sredi med izpiti iz več predmetov, kot je bilo pred leti, in seminarsko nalogo ter njeirim zagovo-rom, kot je to bila še lanska. Ne gre pa samo za vmesno pot, ker mora gimna-zija kot splošno izobraževalna šola v tem smislu oblikovati tudi zaključni izpit. Stara matura je zelo veliko zahtevala od posameznikov in bila precej »živčna«. Novejša oblika pa je bila nerealna, saj so jo z odličnim uspehom izdelovali tudi men giinnazije, tako da predmeti zajemajo družbeno in naravoslovno smer.« Shematični prikaz vseh šestih možnosti izbire predmetov pri maturi bi bil približ-no takšen: slušatelji pred razredom prebirali v teh urah, tako da bo pedagog skupno s pred-logi dijakov lahko predlagal oceno za na-logo izpitni komisiji, ki jo bo po presoji sprejela ali zavrnila.« »Zakaj nova oblika mature ni stopila v veljavo že v lanskem šolskem letu?« »Prediog je bil pripravljen približno septembra lani in bil dan v pretres raz-nfrn forumom, dokončno pa je bil spre-jet februarja letos. V posvetovanjih z rav-natelji gimnazij in učiteljišč o novostih, pis., ust. izp. pis., ust. izp. ustni izp. (po izbiri) I. slov. j. in književnost II. slov. j. in knj- III. slov. j., knj. (naloga) IV. slov. j., knj. (naloga) V. slov. j., knj. VI. slov. j., knj. matematika tuj jezik matematika tuj jezik tuj jezik (naloga) matem. (naloga) nar. in družb. v. (naloga) naravosl. v. (naloga) naravosl. vede naravosl. vede naravosl. vede družbene vede »Kakšna je razlika med četrtošolci, ki študirajo po novem učnem načrtu, in ti-stimi, ki še delajo po starem?« »Z novim učnim načrtom imajo tretje in četrtošolci dve uri tedensko praktična znanja, ki si jih poljubno izberejo, od opisne geometrije pa do strojepisja in la-boratorijskih vaj. V teh urah bo slušatelj lahko ti4di pripravljal svojo seminarsko nalogo. Predavatelj mu bo seveda razložil, kako je treba nalogo pisati. Naloge bodo ki jih matura prinaša, so bile potrebne natančnejše razlage; zato smo sklenili novo maturo vpeljati šele v letošnjem šol-skem letu.« »Je ta oblika mature dokončna?« »Novo maturo bomo spremljali in ana-lizirali več let in ugotavljali njeno pra-vilnost in ustreznost, vendar pa mislim, da bo bistvo ostalo nespremenjeno.« S. P. dijaki, ki pri samem šolanju niso imeli temu primernih rezultatov ozirema ocen. Naloga pri letošnji maturi lahko sega na področje družbenih ali prirodoslovnih ved, nič več pa na primer na področje telesne in predvojaške vzgoje. Nalogo se piše od začetka šolskega leta do nekako 15 dni pred ustnim in pismenim delam izpita. Poleg zagovora naloge pa bo po-trebno tudi znanje celotne snovi iz pred-meta naloge. Kljub temu, da letošnji četrtošolci Študirajo še po starem učnem načrtu, bo ta oblika mature veljala tudi zanje. Celot-na matura bo potekala takole: seminar-ska naloga (po našem nasvetu naj bi obsegala okrog 15 tipkanih strani), njen zagovor, izpit iz predmeta naloge ter izpiti iz še dveh predmetov. Skupno smo sestavili šest kombinacij predmetov za iz-pite, med katerimi bodo lahko izbirali maturanti gimnazij in učiteljišč. Pri tem sano upoštevali splošno izobraževalni na- Tekmovanje srednješolcev Pred dnevi se je začela akcija pod na-slovom »Izobrazbo mladim«. Vanjo so zajete vse srednje šole na področju Jugo-slavije. Pobudo za to je dal svet na-rodne tehnike Jugoslavije, pri organizaciji pa sodeluje tudi sekretariat za prosveto in kulturo Zveznega izvršnega sveta z na-menorn, da se mladino navdušuje in ji veča smisel za samostojno ustvarjalno delo na področju prirodoslovnih in teh-ničnih ved. Učenci srednjih šol bodo skušali iz čim bolj enostavnega materiala narediti orodja, s katerimi bodo dokazali posamezne pri-rodne zakone. Na ta način si bodo izpo-polnjevali znanje iz kemije, fizike in bio-logije. Pričakujejo, da bo v tekmovanju sodelovalo več kot milijon srednješolcev iz vse Jugoslavije, odvijalo pa se bo vse šolsko leto, tako da bodo izbraii naj- boljše na nivoju šole, občine, republike in federacije. Proglasitev zmagovalcev v re-publiškem okviru bo na proslavi dneva mladosti, 15. julija pa bo v Beogradu pro-glasitev najboljših posameznikov in pro-glasitev najboljših šol na področju SFRJ. Za najboljše je predvidena cela vrsta nagrad. Tako bodo najuspešnejšim pode-lili vrsto štipendij, za ostale tekmovalce pa so predvidena plačana študijska poto-vanja. Najtispešnejše šole bodo nagradili z opremami za razne kabinete, profesorji pa, ki bodo pri akciji učencem največ po-magali, bodo prirnerno denarno nagrajeni. Koliko bo akcija vzbudila med sred-nješolci tisto zanirnanje, ki ga organiza-torji pričakujejo, jo bodo prihodnje leto razširili tudi na delavsko in študentsko mladino. Srečko Kutar TEŽAVE N\ SREDNJI EKONOMSKI Ekonomska srednja šola v Ljubljani je osrednja šola te vrste za ljubljanski okraj. Vzgaja kadre za gospodarstvo in splošne družbene službe. »Namen naše šole je, da vzgaja širok profil ekonomskega tehnika, ki se znajde v komerciali, finančnem poslovanju, sta-tistiki in korespondenci,« je na začetku povedala tovarišica direktorica. — Kako je šla mimo vaše šole reforma, ki je na večini šol druge stopnje že v za-ni fazi? »Pri nas šele prihajamo vanjo. Skupno z zavodom za strokovno izobraževanje ra-ziskujemo v gospodarskih organizacijah in ustanovah profile izobrazbe, ki naj bi jo naši diplomantje imeli. Z reformo na-mreč hočemo predvsem doseči, da bo ekonomski tehnik čim bolj ustrezal zahte-vam, ki jih postavlja gospodarstvo. Zdaj namreč ugotavljamo, da marsikje zasedajo mesta, ki bi jih lahko diplomanti naše šole, ljudje z višjo izobrazbo tn obratno. Zakasneli smo z reformo, ker so imele prednost šole s praktičnim poukom, ko pa bomo opravili ustrezne analize, bo verjetao potrebno učne načrte precej spre-meniti. — V mesecu septenjbru ste organizirali za vse dijake na šoli praktični pouk? »To je bila tako imenovana obvezna učna praksa, ki jo ostale podobne šole or-ganizirajo za svoje dijake običajno v počit-nicah. Pri nas smo letos poskusili za vse razrede šol v okviru rednega pouka v raz-ličnih podjetjih v Ljubljani. Tak^ dijaki pokažejo več resnosti tn zanimaiija za delo. Naše zaupanje se je izkazalo za upra-vičeno. Iz vseh podjetij, kamor smo dijake poslali, smo dobili o njih zelo laskave ocene in to tako v pogledu strokovnosti kot delovne discipline. Mislim, da bomo s to prakso še nadaljevali.« — Verjetno imate tudi pri vas težave pri delu? »Velike težave imamo s prostori, ker se mora pouk odvijati v dveh izmenah. Iz tega pa nastajajo težave s predavatelji. Honorarno so namreč pri nas zaposleni mnogi predavatelji iz prakse in njihovi osebni dohodki so v organizacijah, kjer so stalno zaposleni, mnogo večji. Sicer se pri nas »prikopljejo« do adekvatnega na-domestila za svoje delo, toda opozoriti moram na to, da je treba delati precej več kot normalni 8-urni delavnik. Glede sredstev za šolo pa lahko rečem, da gre počasi na bolje; medobčinski sklad za šolstvo pa bo imel kot kaže verjetno več posluha za potrebe šole.« I. M. Idejna enotnost in borba mišijenja Pttd nedavnim je beograjska revija za dražbena vprašanja Gledišia organi/irala disku.sijo o idejni enotnosti in boju nmijenj. Iz obsežnejra materiala objavljamo v nekoliko strnjeni obliki prispevek dr. Vcljfka Korača, profesorja na filozot'ski fakulteti v Beogradu. AH je sploh mogoee voditi borbo mišljenja, vv imamo za potrebno, da obstaja neka idejna enutnost? Najprej raziščimo, kaj je in kaj sploh more blti tuko imenovana borba imšljenja, če je nujaa. idejna enotnost, in potem: kaj je in kaj mme biti idejna enotnost, če je nujna borba mišljenja. Vsi se bomo strinjali v tem, da borba miš-ljenja ni in ne more biti sama sebi namen, da se kot vsaka borba zmeraj vodi zaradi nečesa. Rcsniea je, kakor je govoril GoPthe, nepomir-Ijiva tlo neresnice. Torej je zaobseženo v sa-mem bistvu, da se bori zoper neresnico. Pro-grcsivHa misel je nepomirljiva s konservativno mislijo. Toda' kaj je resnica, kaj ncresnica, lia.i je progresivno, kaj konservativno, jc mo-goče ugotoviti samo v praksi. Da pa se neka icieja preveri in dokažc v praksi. mora biti jav-n:>stl poznana, javno kritizirana ler javno pri svoj^Ka ali zavrzena S tem da pririe v javnost, se srečujc z drugimi idejami in iakn naslajajo iil jm spori, konflikti, idejni boji. Torej je idejni boj ali borba mišljenja nu-jcn pogoj preverjanja itlej. S tem pa je mogoče brez oniejitev reči, da brez borbc miš!(ienja ni iuejncgii razvoja in ustvarjalnosti. In naprej, vsako preprečevanje borbe mišljenja je zanes-ljiv znak idejne stagmiLtje nc glede na to, zaracit česa se idcjni boj preprečuje. Sama dia-leklika miselncga razvoja torej zahteva idejni boj, ker se v njem razrcšujejo protislovja ki nastajajo v miselnem razvoju. še vet\ v tem sirnsiu je borba mišljenja pogoj mi-elnega razvoja in ust\'arj;.ilnosti. Toda kam bi sed<>.j s tako imeno\;mo idejno enoinostjo, če jc borba mišljenja pugoj za ra/.voj človeškc misli? Idejna enotnosi aavidez izključuje vsako- borbo misljenja. Ali obstaja neka notranja bistvena povezanost, neke nujne vevn med idejno enotnostjo in borbo nvi«ljen.ia? Kadar je beseda o idvjni ali kakrikoli drugi enotnosti, se prav za prav misji na neki spiosen okvir, v katerem se formhaio, raz-vijajo in spopadajo iaziična mišljenju. Splošno je, kot je znano, resnično le tedaj. tv je kon-kretno. Konkretno pa je tadaj, če vsebuje ce-loino bogastvo posebnega in posamcznega. Ce je torej idcjna enotnost splošen okvir posamez nih in različnih mišljenj, je konkreina in re-snična le zaradi razLičnosti in posameznosii mišljenja. Prava resnica idejne enotnosti Je lionkrelnost posameznib mišljenj, ki se sreču-jcjo in spopadajo. če se ia raznovrstnost igno- rira ali negira, ni tako imenovana idejna enot-nost nič drugega kot splošna abstrakcija. Če pa se borba mišljenja razvija, če se zaostrujejo protislovja, ki v tem boju nastajajo. in če se razrešujejo, je idejna enotnost končni rezultat dialektike miselnega razvoja, razrešitev notra-njih protislovij miselnega razvoja. Idejna enot-nost in borba mišljenja sta torej v notranji dialektični povezanosti in se samo tako ne iz-kijiičujeta. Če hočemo ugotoviti, kakšna idejna enotnost je zgodovinsko najbolj opravičena danes in tukaj, moramo prej ali pozneje priti do zaključka, da je to lahko samo pro-gram največje mogoče družbene, politične, nacionalne in idejne svobode, torej največjega mogočega razvoja vseb naših ustvarjalnih sil. To ,je po moji misli edfni stvarni iclejni okvir vsake mogoče borbe mišljenja dancs in tukaj-Dovolj je širok za vsako vrsto borbe mišljenja, ki nastaja zaradi notranjih protislovij našega današnjega razvoja. Marksizem se je mogel po-javiti samo kot krilika in tako se lahko razvija samo kot krilika ler samo, kolikor je kritika. Toda so tolmači Marxovih idej, ki bi za vsako ceno hoteli, da sc ravno ta kritična stran mark-siznia zasenči in zakrije. Taki najraje pravijo, da je Marx živel v drugačnem času in *la ima njegova misel o nujnosti krttike »vsega obstoječega« osnovo in opravieiio samo v od-nosu do tistega, kar je obstajalo v njegovi dobi. In k temu še dodajajo: Marsova kritika »vsega obstoječega« je u.smerjeii;i samo proti kapitalizmu, ne pa proti Hocia!i/mu in zato morajo marksisli v soc?a!isličnei»i sislemu mi-sliti na »po/iiivno«, ?3e pa na negdtivno. Če bi bil živ, bi Marx pn-zrl lake tolrnače svojih idej. Prezrl bi jih najprej kot nevedneže, kajti Mavx je dialcktik, njegova misel pa dJalek-tična filozofija. Navcdenernu načmi mišljenja se zdi, da pomeni tJialekiicno načelo raaiinnc nejjacije »vsega obsioječega«, ntigacijo same stvarnosti.. Torej misclni, s tem pa tadi prak-tični nibilfzem. Toda pravi smš.sel M;irxi)vega pojmovanja neobhodnosii kritikj? »vsega cbsto-ječega« je mogočc razumeti ssmo, če pozna-mo njen pravi izvor — Heglovo filo/ofijo. Kajti nihče ni bolj od Hegla naglašal, da ni vse sivarno, kar obstaja in da je obstajanje Ie delno stvarnost. medtem ko je cJelno p o j a v. »V navadnem življenju,« je poudarjal Hegel, »se samovoljno imenuje stvarnost vsaka ka-prica, zabloda in zlo in vse, kar scm spada.« Kakor tudi vsaka eksi.sleaca, ki prebaja in iz-ginja; toda ravno tako /e po splošnem ob- futku neka slučajna eksistenca ne zasluži emfatičnega naslova stvarnosti, kajii tisto, kar je slučajnost, ima eksistenco, ki nikakor nima večje vrednosti od nečesa, kar je samo mogoče — torej eksistenco, ki ji je enako mogoče ne biti kakor biti. Stališče je jasno: z dosledno kritiko vsega obstoječega odkriti tisto, čemur je mogoče »ne biti«, da bi sc spoznalo tisto, kar je stvar-no, tisto, kar ima vse potence in pogoje, da se razvije. V tem smislu je razumno vse, kar je stvarno, to je tisto, kar more prehajati, preži-veti obstoječe stanje in se dalje razvijati. Ra-zumna dialektična negacija »vsega obstoječega«, torcj ne samo, da ni negacija stvarnega, pač pa je njegova afirmacija. Pri nikomer ne izziva Marxova dialektika večjega odpora kot pri-birokraciji, in prav zato, ker je dosledna kri-tika vsega obstoječega. Birokracija se proti kri-tiki bori v imenu »višjih« ciljev in to zmeraj opravičuje z nekimi »načelnimi« razlogi. Na-st-opa kot »čuvaj« načelnusti in idejne enotno-sti kot čuvaj Marxa, toda Marxovi dialektiki v resnici zoperstavlja vulgarni pozitivizem zato, ker pozitivizem ni kritičen do obstoječega, kot je to dialektika. Torej ona čuva Marxa pred Maraovo dialektiko, toda njena čuvarska vloga je bila zmeraj jasna: ko »čuva«, v resnici po-kopava vse, kar jje bilo revolucionarno. Zato bi morali samozvane čuvarje Mantovih idej, ki se bojijo kritike, spomniti na epigram (ki je star že pač sto let) Ljuba Nenadoviča: »Čim je več brivcev, bolj so dolge brade, čim več je policajev, bolj se kratie.« Ali se nismo že naučili, da se tudi na tem področju toliko bolj krade, kolikor več je »ču-vajev« in »stražarjev« idejne enotuosti? Od vseh tendenc preprečevanja m dušenja kritike tcr borbe mišljenja je najhujša in naj-bolj nevarna, da se kriiika instilueionalizira in da posiane brezosebna. V vzduš.ju brezoseb-nosti nihče za nič ne odgovarja, a to je raj za birokracijo, ki je sicer zelo občutljiva za vsako obliko revolucionarne misli. Gotovo je neraz-ložljivo, kako na primer z bolestno občutljivo-stjo reagirajo na eno samo odločnejšo in bolj kritično mi«el, na en stik ali na en sam izrek, a ta ista občutljivost se potaji, kadar gre za razne zlorabe materialnih privilegijev* oblasti, družbene lastnine itd. To je zato, ker resnica peČe. Za bolestno občutljivost vseh, ki se bo-jijo javne kritike, vendarle ni boljšega zdravila kot je — javna kritika. Taka kritika je mijen P*«S°J socializma, brez nje socializem stagnira, degenerira. Tn tako ta kritika ne samo da ni v nasprotju z idejno enotnostjo, ampak je njen nujen pogoj. Zato se je za pošteno, odgovorno in dosledno javno kritiko in borbo mišljenja treba nenehno boriti ravno v imenu resnične idejnc enotnosti. Dr. Veljko Korač !!^WMRI«tlWltlWii»WW«!iWll»l»«^ Z AS l) K ZIVETI SVOJE ŽIVUEIMJE To je KOMPLETEN scenarij Jeana Luca Go-darda za film »živeti svoje šivljenje«. Pri nas ima scenarij približno 80 tipkanih strani. V ZDA nekaj več. Pri nas viora biti sapisan v scenarij vsak gib, vsaka beseda, eksterier in interier... obseg sce-narija je torej odvisen od stopnje zaupanja do filmskih delavcev. To je zgodba o Nani S., rmladem podeželskem dekletu, ki je nekaj časa živela v Pariau. Bila je prodajalka v trgovini z giramofoinskimi ploščami. Morda jo film spremlja pet ald šest m&secev, morda celo manj ali več: to ni bisWeno. Tu ne gre za odkrivanje njeinih namer (to bi storil Reichenbach), tu ne gre za to, da ji priprav-Ijam presenečeiija (to bi počel Bresson), tu ne gre za to, da jo presenetim s tem, da jo odiktri-jem (kaor bi storil Rouoh). Ne, vse kar bom Sto-ril, bo le opazovanje in želja, da bom do nje do-ber in pravičen) kar bi storil tudi Eossellini). Teh nekaj epiaod iz njenega življenja, kar jih mislim pasneti, niso pomemtme za drage, a zanjo so odločilne. Tako bo Nana — kakor pesem v »Lcli Montez« Maxa Ophiilsa — izžarevala dobroto, kar pomeni, da bo sposobna prodajati svoje telo drugim, diišo pa ohraniti zase. AK z drugimi besedasmi: »Živeti svoje življenje« bo pobrdil Montaignovo misel, da se moraš raz-dajati tudi dnigim, ne le sarnemu sebi. V šestih mesecih bo Nana najprej amaterska prostifcufcka, kasneje profesianalna. Film bo se-stavljen iz dvajsetih scen, izpolnjenih z najpo-membnejšimi NaninJmi iakušnjaatii, vendar brez /sakršnih apriorističnih poikusov, da jo opravičiim ali obsodim. V resnici bi rad pokazal to, kar imeiiujemo v moderni filazofiji eksi^tencializem, a nasprotuje življenjskemu bistvu. Zabvftljujoč filmskemu je-ziku, ki je zmožen dokazati kako si ta dva pojma nisba v nasprofcju, bi želel doikiaizait.i, da ekstencia-liaem vsebino odkriva in obrateo. Film se zaone v neki kavarnici, v O'kolici Vau-girarda. Nana in Pauil se pogovaiijaia za točilno mizo. Glede na to, da je filimska .scena vec ali maoj otožna, se Nana čest-o /.asmeje (v stilu fcootrapuinikibiranja, Renoiru tako pri srcu). Paiil je mlad novina-r brez prihodnosti. Iz raz-govora postiane jasno, da se Nana in Paul veokrat sestaneita. Imata sina, vendar st-a ga zaradi po-masnjikanja sredstev za življenje isročila t-ujim rej-nikom. Kljuib temu, da je Nana še vedno zaJjaib-ljem v Paula, si želi sipfememtoe. Naino vMimo v trgovini z srainolon--kiini plo-ščami. Malo ka.sneje si Nana breauspešno skuša spo-soditi dva tisoč frankov, da bi plačala najeminino. Na večer ji las>fcnica staaiovaiiijia prepreči vstop v sofoo, ker ni plaoala najeimnine. Nana odhaja. Noče videti Panjila, s po&lednjimi franki odide v kino in gleda Dreyerjev film »Jean d'Arc«. Nasilednijega dine se zopet sooči z dena-rnim problemiom. Trgovina z gramofo^n&kimi plošoarmi, nato noč-ni ploctmik, prvič v njenem življenju. Jelizejske poljane V ulici \Vashingtij?j JEAN LUC GODARD Film Jeana Luca Godarda »Ziveti svoje življe-nje« je demonslracija novega filma. To je intelek-tualna pustolovščina, v kateri je skuš&l Godard posneti »hod misli« kakor je sam izjavil. Zato film ni navadna zgodba o vsakdanji prostitutki: njegova Nana to je Flauebertova Ema, Zolajeva Nana, to so mnogi drugi Ijudje, ki v življenju niso uspeli, ki so imeli najboljše želje in tešnje ali pa niso imeli najboljših želja in teženj, da bi uspeli. To je film o neuresničljivih možnostih v okviru nove tovarne in novih tovarniških procesov pro-stitucije. Do nje, kakor tudi do mnogih drugih stvuri pa ima Godard svoje mišljenje in izpoveduje ga na svoj originalni način: često najdemo pri njem ci-ta>te tekstov pisateljev in filozofov, ki so mu blizu (npr. filmski fragment iz Dreyerjevega filma ali Poejev odlomek iz »Padca hiše Uslier« v filmu »živeti svoje Mvljenje« — pri čemer bere besedilo Godard sam!) Njegova osebna izpoved plus stalna kritičrvost: dve odliki, ki jih naši rešiserji nimajo (oziroma je še niso pokazali.'). BRANKO ŠOMEN * V zadnjih petih letih je Godard — prej je btl filmski kritik mesečnika »Cdhiers du Cinema« v redakciji Andrea Bazina posnel naslednje filme: »Do zadnjega diha«, »Mali vojak« (film sproa pre-povedan, kasneje so z izrezovanjem nekaterih scen film izročili distributerju)t »ženska je žen-ska«, »Ziveti svoje življenje«, »Karabinerji« in »Prezir«. mer a 2 \ iner 0 VVESlER: KORfllNE Za Arnolda Weskermravijo, da ga je treba prišteti h krogu tako menovanih »jeznih dra-matikov« sodobne Anjm, k Osbornu, Delane-yem, Ardenu, PinterjuMtiipatični razbijač Jim-my Porter (iz Osbornom teksta Ozri se v gne-vu) pa s je z WesJmm pošenščil (Beatie Bryant v -Koreninah),wtkl iz prejš?ijs eiste jeze v nekakšno kultvmko mesijanstvo, ki je videti sredi — za taimdeje — nekoliko ne-ustreznega miljeja (tmssrečni pomeščanjeni proletarci!) kar nekarmmen s svojimi pro-svetiteljskivii ambicijam $ svojim intelektua-liziranjem in malomešmkim pozerstvom. Ne-avtentičnost te prosvmmke »jeze« je pred-vsem v tem, da Beatinmvolta ne izvira toliko iz neke usodne sivljeme nuje, iz kakšnega globljega družbenega msnanja kot iz nekakš-ne pubertete erotičnemie. Beatie je namreč žaljubljena v svojega Mteya in ta ji je s spol-nostjo vred zavdal še mrosvetiteljstvom. Tra-gikomično za Beatie, mskerja- in gledalce je pač to, da potem, ko^mljubezni iznenada ko-nec, ni konec tudi ptmetiteljstva. Beatie se iz razočaranja reši v rm mesijanstvo. Wesker nam sugerira absurdn Janja in socialLstična demokracija kot izrazito foiinalni. V tako opredeljeni situaciji se je seveda z lahkoto afirmirala iista tipična kulturao birokratska miselnost, ki hoče zapreti kulturne delavce r slonokoščeni stolp njihovega kulturništva, jih izločiti iz neposred-nega dmžbenega dogajanja in jim zaradi svoje lastne nemoči na ta način odrekati \sako resnično dnižbeno funkcijo. »V skrtoi, in edino v skrbi za slovensko kulturo sploh«, je Ht Vidmar v svojem pisanju ob slovenski kultumi situaciji, obj. juiiija 1.1. v Delu, ugotovil, da je slovenska kultura skrajno neustrezno politizirana«, potegnll meje med »resničnimi kulturnimi vrednotami« in »političnim sprenevedanjem in verbalizmom«. pozval kulturne delavce nazaj k nedefomnirani veri v resnične kiilturne vrednote, po)me in dejanja« na boj za taiste »vrednote« in »dosledno vztrajanje na kulturnih pozicijali«, pa v imenu tega boja brezkompromisno poteptal Per-spektive in kj-itiziral sodelavce Sodobnosti, ker se »si-ečno, ali pa morda res ppnevedoma ogibajo temu osrednjemu vprašanju«. Tako Sta svoboda ustvarjanja in meja soc. demokracije dobili trdnejši obris. Tem napadom na Sodobnost pa so se pridružili še novi in sicer naravnani, predvsem pa dva prispevka: na članek Kuitura in nekul-tura Nika Grafenauerja, pisanega na rob dogodkom v Križaakah, in na clanek Nerodoviten ukrep Dušana Pirjevca, ki komenlira ukinitev dice teh dogodkov oziroma ukrepa v širših socialiiih dimenzijah pa obenem odpreta nekaj dandanes nadvse aktualnih vprašanj (na primer pojmovanja kulture in njtne funkcije, interpretacije umetni« skega dela, funkcije diferenciacije in možnosti integracije revij, konflikta med sodobnimi potrebami in pobudami ter zastarelimi organizacijskimi oblikami, delovnimi metodami in pojmovanji). S tem imata članka očitno mnogo večje razsežnosti od zgolj prilož-nostnega, le iz danega trenutka porojenega in nanj vezanega zapLsa ter se s svojimi pobudami predstavljata kot izhodišce za celo vrsto nadaljnjih razpravljanj. Prvi napad nanju, Sprenevedanje Leva Medica, je izšel v Teoriji in praksi in ne zasluži naše pozornosti, saj y njein razen ponavljanj in podtikanj (na primer »Slo je za politično akcijo. Ni treba pobrati niO Ružančevega teksta, zadostuje obmzložitev v rekstu dramaturga. . .« ali: »Vsekakor je v teui primeru zares nepošteno sprenevedanje Dušana Pirjevca, ki išče podpisnika za svojo akcijo . . .«) ne zasledimo ničesar. Drugi je članek Bena Zupančiča Slepa zavzetost, ki je izšel v Sodobnosti in ki razen z njima polemizira še z Izjavo in zlasti postopkom, po katerem je bila le-ta sprejeta, pa obenem skuša obseči tudi našo trenutno re\ialno situacijo. žal pa je avtor ostal zgolj na nivoju fi agmeutarnega zapisa, saj v članku poleg ponavljanj Starih očitkov (na primer o opredeljevan.iu o posledici in ne vzroku) kar mrgoli očl cele vrste povi-šoih namigovanj, označevanj, neiz-peljanih^ misli in nepodprtih trditev. In žal je avtor svoj članck oblepil še s celo vrsto pripomb, ki (spet žal) ne dokazujejo ničesar, razen svo.je očitne deplasiranosti. Polemika na tcm nivoju seveda ne more nieesar ovreči. Vendar pa je članek pomemben po tem, ker je odprl, kot se ml zdi, najbolj bistveno vprašanje v naši trenut-ni revialni situaciji, vprašanje integracije revij v dmžbo. Prav ^aradi pomembnasti tega vprašanja se mi zdi potrebno kar najjasneje eavrniti koncepcijo, za katero se zavzema, saj le ta čisto po biro-kratsko istovetj natlzor z integracijo in zato (kljub obratnerao zatrdilu) ne pomeni drugega kot povratek v stare oblike admini-etrativiiega vodenja kulture, kot jih poznamo Se iz časov Novcga Bveta (zgovoren dokaz za to, kako tuja je tej koncepciji vsebina integracije, jc že njeno razlikovanje med »glasili« in revijami). Kot posreden odgovor Zupančičevemu članku sta izšla v Sodob-nosti: Kdo se izogiba čemu? Jana Makaroviča in O sprenevedavi situaciji Andrcja Inkrela. Prvi je eden izmed petih ali šestih odgo-vorov na pisanjc Tita Vidmarja, ki jih Delo ni hotelo »bjaviti, in v nckoliko površni obliki polemizira o vprašanju, zakaj se sodelavci Sodabnost niso jasno opredelili do vsebine Perspektiv. Drugi pred-stavja ob vidmar,jaiuski kulturni mentaliteti in usodi Tople gi-ede izredno lucidno opravljeno analizo naše kulturne situacije in zlasti ustvarjalčcvo pczicijo v njej, n,jegovo alienacijo in nemožnosti reintegracije. Avtonomnost kulturnih dejavnosti se nam »b ton razkrije kot nujiii pogoj, kot prva siopnja pri njihovi integraciji _v dnižbo. Podobno misel razberemo tudi iz članka Borisa Paša Naša protislovja, v katerem je pisec kritično osvetlil d»godke okoli lanskoletne Tribune. V članku Post festum je uredniški odbor Sodo-b-nosti odgovoril na obtožbe Bena Zupančiča, naperjene na _dcl» jn ravnanje odbora ob Izjavi, zlasti pri načinu njene predložitvc in sprejetja, in te obtožbe povsem denumtiral. P. S.: Popalnoma pa se strmjam z Benotn Zupaftčičem, da je konflikt med sodobnimi potrebami in pobudami na eni in zastare-limi oblikami, metodami ali »držami« na dra? strani (ki se danes najbolj aktualno kaze v iiasi kulturni, ziasti reviaiui »nui«;!jj — moja op.) mosoče razrešiti SAMO v okvirih samoupravnih možnosti in da druge progresivne in realne možnosti mimo samouprav-ljalskc ni. ' tse nadaljuje) Ingo Pas Pripomba uredništva: Zgornji članek prehaja vsebiiM standardne-ga ocenjcvanja književnih revij. Ker menimo, da en sam članek obravnavane problematike, kl jo je načela že Sndobnost, ne more izčrpati, pozivamo k čim tehtnejši in čim širši pn^emiki, ki naj ne bo l>onavljanje že lani povedanih stališč, ampak naj osvetljuje proble-matiko z novih in aktualnejših aspektov. V ADVENTU MADIH POTOV Na Slovenskem spet ustanavljamo revijo; naj imajo zatočišče tudi bodoči literati. Vendar o reviji ra. outi običajnih prerekanj, nasprotno: celo vsi glasovi, da se bo sploh pojavila, so utihnili. Pač, pred petimi meseci! Takrat je bil v neki naši reviji objavljen članek, kj po-ziva vse odgovorne činitelje k mentorstvu. Mentor! Kako sonorna beseda! V njem se skriva globok pomen besede: meniti se — za razliko od urednikov, ki se za gole ptiče kar nič ne menijo. Mentorstvo! K tej člove-koljubni akciji nas Slovence navaja šte izročilo. Ce pomislimo na vse neoporečne stebre slovenske litera-ture, — ob vsakem je sosteber: Vodniku je mentor Zois, Prešerna ne bi bilo, ko ne bi bilo čopa, Jurčič ne bi napisal Slovencem prvega rotnana, ko Levstik ne bi bll popotoval od Litije do Cateža, in naposled tudi v našem času: Elza Budau ne bi nikoli izdala Diagram neke Ijubezni, ko ne bi slovenska zemlja rodila Ivana PotrČa. Zatorej, mentorstvo je bilo in mentorji bodo, dokler se slovenski avtorji ne bodo rojevali brez njih. Če torej ustanavljamo revijo, se moramo v njej zavzeti za mentorstvo. * * Prvi problem: kje dobiti mentorje? Zagotoviti jih moramo pesniku, še predon smo ga odkrili, da ne bo blodil sam in iskal morda nepoklicanega Copa. Dva mentorja imamo že od prej, a če naj bo revija res z vso močjo mentorska, jih moramo najti še več. Nekje obstaja Društvo slovenskih književnikov. Kaj ko bi njegov odsluženi del posodili za neko dogledno dobo Mladim potom in ga krstili v Društvo slovenskih mentorjev? Toda poslušajte, kdo pa bo danes bral že stotič pogrete stvari, ko človek s potrpljenjem lahko prebira edinole lastno literaturo? Kar Potrč naj osta-ne! On je tega zoisovanja že vajen. Pogleda pisavo, koli-ko se spremeni od prve do zadnje vrste in že piše od-govor. Včasih celo on več ne razume, kaj sploh hoče ta mladiiia. »Zaaosila je — ja, kaj pa potem! To vendar ni tako pomembno, da bi zaradi tega morali pisiiti lite-raturo! Koliko jih je že zanostfo in koliko lepše je za-nosila že Prešernova Nezakonska mati, sploh pa dekleta izpod boljsih mo^trov kot si ti, Ijubček zeleni! Išči psihologizirane junake. Ce jih ni, jih napravi! Ostani ljudski.« Toda revija kljub temu mora biti mentorska! Trkajte in se vam bo odprlo! A odpre se nikjer. Naposled se pojavi tisti, za katerega že vsi vedo, da bo v vse podvo-mil. Zakaj ljudje njegove vrste menijo, da morajo na vsak na«n in v vsakem svojem aktu biti drugačni od prvotne božje zamisli Slovenca. No, saj so vedeli: »Ce-mu jim bo mentorstvo!?« »že Zois ...« »In kaj bo počel mentor?« »Vzgujal bo mlade literate.« »Kaj se pravi vzgajati mlade literate?« »Učil jih bo pisati.« »Kaj se pravj pisati?« 1 »Kaj pomeni, danes pisati?« ?? ? »Kdo vam bo to povedal?« »Mentooor!« »Pa vam je že odkril, kako si predstavlja resnično podobo našega časa?« »Tvoje ideje so ... ti... ti si ... perspektivaaaš!« Oči vseh se v grozi razpro: Ideološki sifilitikj Okuž-ba iz Francije! Bežimo! Naj živi slovenska Mteratura, naj živi slovensko men-torstvo z Mladimi poti! Jaroslav Novak Pogrošna kultura Primer Echo-servisa, katerega prvo predstavo smo si lah-ko ogledali pretekli teden v festivalni dvorani Pionirskega doma, jc kljub svoji kompletni mcntatai bedi preneznaten, da bi zaslužil kaj drugega kot odkrito ignoranco javnosti. Ker pa se je letošnja sezona koniaj dobro začela in ker je predstava Echo-servisa, po besedah sveta Svobod in prti-svetnih društev Ljubljana-Center, »poskus, kako pripraviti nekaj dovolj kvalitetnega na področju zabavnega življenja«, velja o njej vendarle napisati nekaj več. Očitno namreč je, da s prvo predstavo sprenevedanja ne bo še konec. Echo-servis je uslužnostno podjetje, ki se je osnovalo z organizacijsko in finančno podporo sveta Svobod občine Center in bo dobrim ponudnikom prodajalo svoj pele-mele program. Ta program boče biti zabavcn. Ker je potreba po zabavi del splošnih poireb po kultuii, imamo opraviti s pod-jetjem, ki zganja in prodaja kulturo. Vsa stvar pa se za-plete pri vsebini te zabave in te kulture. Grc namreč za poučen primer čiste nekultnre, v kansekvenci pa za pojav dovolj globoke alienacije sveta Svobod pri občini Center, ki očitno nima pregleda nad dcloni, ki ga opravlja in plačuje. Navsezadnje niti ne gre za tiste stotisoče, ki so bili za afirmacijo omenjenega servisa potrebni. Vloženi kapital se bo v perspekthi najbrž tako ali tako bogato obrestoval. Gre predvsem za spretno organizirano dobičkarsko akcijo, ki bo — po besedah konferansjeja na prvi predstavi — v zelo širo-kih mejah, iistanovah, podjetjih in šolah pod prosvetiteljskim svobodaškim praporom dajala zabavnemu življenju organizi-rane oblike in vsebine. Skratka: na serijski način ustvarjala in prodajala kulturo. Pri tem je važno to, da bo prodajala. Kaj bo prodajala, to pa že ni več važno. Prva predstava Echo-servisa je bila torej debut in rekla-ma hkrati. SlišaJi smo štiri nove slovenske popevkarje: Moj-co Hrenovo, Ido Janžekovičevo. Ireno Bizjakovo in Jureta šulca. Popevke so bile stare iu zlajnane. Interprctacije brez iskre invencioznosti in osebnega pečata, na zelo očitnem diletantskem nivoju. Pevke pa so bile Iepe in so znale zelo invenciozno koketirati z občinstvom. Slišali smo še pevca Marcela Ostaševskega in Bogdano Stritarjevo. ki sta pela med drugim (udi venček narodnih. Humoristični del progra-ma sia dala liumorLst Janko Hočevar in konferansje Božo Podkrajšck. Janko Hočevar je brez vsake prave duhovitosti in igralske komike zganjal hutnor s tem, da se je ncutrudno spakoval in privatiziral z nekakšnim odbijajočim in mučnim burkaštvom najnižje vrsle. Božo Podkrajšek je brez vsakega občutka za stil in uivo pripovedoval neizmerno stare in ne-unine dovtipe. Po dobri uri se je mučno sprenevedanje za-ključilo. Sledil je ples. Igral je ne preveč ubrano in brez lastnega stila že tisočkrat ponovljene viže študentski ansara-bel Echo. Za vsakogar nckaj. Kot da bi igral v obraorskem letoviSču, kjer je vse in vsakršno — dobro. Menda gre njihova »kultura« dobro v denar. Smo pa do-bili nov prepričljiv dokaz, kako se neke druibene odnose ne da prepojiti s kulturo. Ta »kultura« je zelo zadovoljna s svojo družbo in se zato vanjo najbrž nebo nihče spotikal. Ce pa jc ta družha tchnokratizirana in pridobitniška, pa U-ko ali tako ni važno. A. I. STUDEIMTJE BREZ SVOJE ORGANIZACIJE (Vtisi s potovanja po Sovjetskl zvezi) štirinajst dni, ki sem jih s skupino naših mladincev preživel v Sovjetski zvezi, je premalo, da bi spoznal to deželo in njene ljudi. Vtisov, dobrih in tudi slabih, sem nabral za celo beležko. Iz nje pa sein iabral samo one, ki bi bili morda zani-mivi za študentsko javnost. Moskva, Moskva ... Po več kot dvodnevni vožnji z vlakom smo vsi že kar nestrpno pričakovali, da se ustavimo na eni od devetih moskov-skih postaj. Opazoval sem starejšo ženico, ki je s solznimi očmi šepetala: »Moskva, Moskva, prestolnica naša...« Razumel sem jo šele, ko sem zapuščal to peto naj-večje mesto na svetu, ki ima že skoraj sedem milijonov prebivalcev. Vsak dan se tu poroči povprečno tristo parov, med nji-mi so seveda tudi študentje. Koliko pa se jih loči dnevno, nisem izvedel. Vrsta, dolga 2,5 km Pravijo, da nisi bil v Moskvi, če ne obiščeš Leninovega mavzoleja. Tu je ved-no dovolj obiskovalcev. Ob nedeljah je vrsta dolga tudi poltretji kilometer. Ko vidijo svojega mrtvega voditelja, jih širo ke ulice vsrkajo vase. Glavni prospekt je širok od 50 do 110 metrov. Kdor se za-nima za sovjetsko gospodarstvo, bo to svojo radovednost potešil z obiskom stal-ne razstave, kjer je v tristo paviljonih na ogled vse, od satelitov do žitaric. V Leninovem muzeju sem dobil najboljšo sliko tega revolucionarja in znanstvenika. Da, znanstvenika: za svoje delo Imperia-lizem kot najvišji stadij kapitalizma je preštudiral 140 knjig v devetib. jezikih. Tu so tudi slovenski prevodi njegovih del. Sovjetski študent se predstavi Večja mesta imajo po eno univerzo, ostale visoke šole se imenujejo akademije, instituti ali fakialtete in so ločeni od vse-učilišča. Univerze se imenujejo po znan-stvenih in kulturnih delavcih. Ocen je petero, pri čemer sta dve negativni. Vsi naši dvojkarji smo torej lahko zadovoljni, da ne študiramo v SZ. Vsakdo lahko redno študira, dokler ni star pol abraha-ma in pet let; potem je študij samo še izreden. štipendijo prejema 95 odstotkov slušateljev in sicer v mesečnem znesku 40 rubljev. To je relativno malo, saj za-došča komaj ze hrano in stanovanje v domu. Univerza s štirideset tisoč sobami To je moskovsko vseučilišče Lomano-sov, ki ima 31 nadstropij. Kdor bi hotel videti vse prostore v enem letu, bi moral vsak dan obiskati 110 sob. Univerza ima sedem prirodoslovnih fakultet s približno trideset tisoč študenti. študentski dom ima osemnajst tisoč postelj. Vsak slušatelj, bruc ali stara bajta, ima svojo sobo. V domu je vse: gledališče, kino, bazen, telovadnice, trgovine, fcnjigarne itd. Tu so tudi študentje iz petdesetih tujih/držav, predvsem iz nerazvitih. IJniverzo so zgra- dili leta 1953, toda moskovsko univerzo so osnovali točno dve stoletji pre.i. Severne Benetke Turisti govorijo o dveh severnih Be-netkah. Mi se bomo sprehodili po sovjet-skih Benetkah, po Leningradu. Namesto gondol plujejo tu velike rečne ladje mimo dvižnih mostov. Mesto je zgrajeno na sto otokih, ki jih veže 67 kanalov in 623 mo-stov. Nekateri ga smatrajo za najlepše mesto na svetu. Je važen kulturni in znan-stveni center: ima 120 muzejev in štiristo znanstveno-raziskovalnih ustamov. Zimski dvorec je glavni del Ermitaža. V njem je razstavljenih okoli dva mili-jona umetniških del iz vsega sveta. Za obisk vseh štiristo dvoran bi rabili kar vse šolsko leto. Ima svojo založbo in ti-skarno. Letno ga obišče toliko ljudi, kot je nas Slovencev. Študentska organizacija - jc ni Edina mladinska družbeno-politična or-ganizacija v SZ je Komunistična zveza mladine. Je precej podobna nekdanjemu našemu SKOJ. Organizirana je približno tretjina mladih ljudi. Ostali so objekt skrbi Komsomola. V razgovorih so koin-somolci smo slišali podobne formulacije: naša organizacija dela z neorganizirano mladino in jo vzgaja. Vlogo naše ZŠJ v SZ apravlja univerzitetna komsomolska organizacija. Nobena odločitev, ki zadeva študente, ne gre mimo te organizacije. Njena operativna vloga je precej poudar-jena. Knjiga - spremljevalka povsod čitanje ni le navada sovjetskih prebival-cev, ampak tudi potreba. Berejo povsod: sede in stoje. Nisem opazil, da bi kdo bral literaturo kot je X-100. Kaj torej be-rejo? V kinu Kozmos v Moskvi je moški, ki je sedel poleg mene, študiral 25. lek-cijo iz angleške vadnice vsedotlej, dokler se ni pričela predstava. V Kijevu je mi-ličnik čital učbenik geometrije. In slabi vtisi? Tu je vsekakor velika razlika med me-stom in vasjo. Dalje me je presenetil po-stopek na madžarsko-sovjetski meji. 2ič-na ograja, preorana zemlja, stražni stolpi, reflektorji in vojaki, ki temeljito pregle-dujejo vlaik. Videl sem ženske, ki so pola-gale železniške pragove, ali pa so kopale zemljo pri spomeniJcu kozmonavtom. Mal-ce sem se začudil, ko s©m videl miličnika brez orožja. Videl pa sem železničarja, poštarico in celo vratarico, ki so imeli samokrese. Toda slabi vtisi so se izgubili v množici prijetnih. Srečanje s Titom V Budimjpešti smo bili prav v dneh Titovega obiska na Madžarskem. Pričakali smo ga na železniški postaji in inu vzkli-kali »omladinske in brigadirske pozdrave«. Ko nam je stiskal roke v pozdrav, se je takole po&alil: »Pa Sta radite vi ovdje na ho-mik?!« Seveda je bilo to izven protokola. p.e. O KOIMCEPTIi STRAIMI Ob pričujočem prispevku študent-je brez svoje organizacije (Vtisi s po-tovanja po Sovjetski zvezi) se mi zdi potrebno spregovoriti nekaj besed. V zadnjem času sem nainreč dobil več podobnih »reportaž«, v katerili avtorji — študentje v podobnem slogu in na podobnem nivoju opisujejo svoje vtise in doživetja s potovanja po inozemst-vu. Ker smatram, da taksni sestavki niti po svo,|i vsebini niti po svojem mladopotovsko začetniškem načinu pisanja ne sodijo v list, da so v svo-jem popolnem privatništvu povsem nezanimivi iii v očitnem nasprotju s temeljnim konceptom Tribune, sem jih dosedaj zavračal. Vendar sem pri tem redno prihajal v konflikte z avtorji ieh »reportaž« in s tem seveda v pre-cej neugoden položaj samovoljnega in oblasiniškega urednika. Takšna pozici-Ja pa mi je tembolj neprijetna, ker Tribune nikakor ne pojmujem kot li-sta uredništva in ozkega kroga njego-vih stalnih sodelavcev in prav tako tudi ne samo kot glasilo ZŠ3 oziroma njegovega izvršnega organa univerzi-tetnega odbora marveč dejansko kot Iist študentov samih. Ta zavest pa me je sedaj pripeljala do sklepa, da ob-javim eno tovrstnih »reportaž« kot konkreten primer, ob katerem se lah-ko obrnem ncposredno na samo štu-dentsko javnost v upanju, da zvem za njeno mnenje. S tem odpiram polemi-ko o nadaljnjem konceptu urejanja mednarodne strani. Mednarodna stran je že vrsto let ena najslabših strani v listu. Orientira-na skoraj izključno na študentsko problematiko, je bila obsojena na več-no životarjenje ob reportažah ali in-tervjujih, v katerih je bilo le redko-kdaj moč prebrati kaj resnično origi-nalnega in duhovitega, aktualnega ali polemičnega in katere je dopolnjevalo edino še suho novičarstvo. Poglaviten vzrok tej letargiji in slabokrvnosti strani je gotovo dejstvo, da je odpira-nje in obravnavanje zunanje politič-nih vprašanj močno delikatna zadeva, ki zahteva dobršno mero strokovnosti in tudi osebnega poguma. Vendar pa se mi pomisleki »strokovnosti« in »po-guma«, ki so do določene mere vseka-kor tehtni, ne zde toliko bistveni kot prav pojmovanje, da gre pri zunanji politiki za posebno »delikatno« zadevo. Posebno zaradi tega pojmuvanja namreč vlada na zunanje političnih straneh naših dnevnih časopisov sko-raj izključno še vedno stara oblika pisanja, ki se omejuje na golo obvešča-nje javnosti o posamemih dogodkili, na dejanje poročil in interpretacij različnih agencij, med tem ko se v teh rubrikah §e do danes ni resnično razvila oblika pisanja lastnih, samo-stojnih komentarjev, niti se niso izo-blikovali posebni komentatorji, katerib mnenje bi v javnosti moglo dobiti kak-šen stvarnejši odmev. Naravnost pra-vilo je, da so takšni komentarji, ka-dar se že pojavijo na straneh naših listov, največkrat zakasneli, da se ne spuščajo na spolzek led komentiranja aktualnih dogodkov in da so še ta-krat, ko so neaktualni, zvečine napi-sani površno in zgolj kot kronike do-godkov. Tako so seveda naši časopisi ob aktualnili dogodkili takorekoč popol-noma vazani na poročila agencij in tu-je komentatorje (kar se je med dru-gim tudi očitno pokazalo v neposredni preteklosti pri obveščanju javnosti o dostopu oziroma razrešitvi Hruščova). Edina samostojnejša oblilia* pisanja, ki jo občasno zasledimo v naših časo-pisih, so določene bodice pb posamez-nih, največkrat širše nepomembnih dogodkili in kratki tedenski zunanje politični pregledi (pa seveda še poto-pisi naših svetovnih potnikov). Značil-no je pri vsem tem, da naši časopisi ne gojijo niti lastne aktualne karika-ture, temveč da so tudi tu popobioma odvisni od tujih časopisov. Jasno, da se ob vseh teh mojih kri-tičnih pripombah takoj pojavijo števil-ni ugovori, češ da je takšno pisanje komentarjev zlasti ob aktualnih med-narodnib dogodkih izredno odgovoren posel, saj utegnejo biti zmotni ali pa navzkriž s kasnejšo uradno interpre-tacijo, pa zato povzročiti obllo gkode v meddržavnih odnosih. Da torej takšni komentarji posegajo že na področje političnih dejavnosti, da so vbisUm se-stavni del zunanje politike, kateri pa more zaradi izredne občutljivosti od-nosov in posledic določati smer I? dr-žava. Vendar se mi zdi, da je niogoče ts ugovore vsaj omejiti, če že ne ovreči. Dejstvo je namreč, da mora ob teh ko-mentarjih še vedo obstajaii uradna interpretacija in da ima vsaj v medna-rodnem prostoru prav ona in edino ona lahko ustrezen političen učinek. Po drugi strani pa menim, da je mo-goče vsaj v določeni osnovni smeri zagotoviti določeno usmerjenost teh komentarjev in tako preprečiti očitno reakcionarno pisanje, ne da bi pri tem bistveno trpela nujno potrebna avto-nomnost komentarja. Predvsem mis-lim, da zagotavlja takšno temeljno usmerjenost že javno mnenje in torej sankcije, ki niso pravne, temveč druž-beno moralne narave in katerih vpliva (mnogokrat ostrejšega od pravnih sankcij) nikakor ne bi smeli zanemari-ti. V skrajnih primerih (in v prvi vrsti šele po morabii obsodbi javnosti) pa lahko določajo takšno usmerjenost tudi pravni predpisi. Postavlja se seveda vprašanje, če-mu so nam potrebni takšni komen-tarji. Mislim predvsem, da bi ob takš-nih številnih komentarjih javnost lah-ko dobila izredno neposreden stik z mednarodiiim dogajanjern, pa se na ta način lahko močneje integrirala v celoten mednarodni prostor in s tem ujela tudi stvaren odnos do samega sebe in notranje političnega dogajanja-Obenem pa bi ii komentarji mogli po-stati neka oblika javnega družbenega preverjanja naše zunanjo-notranje po-litike. To pa bi bil obenem že nadaljnji korak v praksi našega družbenega sa-moup^avljanja. Uganili ste, da se pri konceptu ureja-nja te straiii nagibam iz mednaTodno študentskega v snier zunanje politič-nega. Pri tem se mi zdi potrebno na-glasiti, da ob takšni usmerjenosti ure-janja nikakor ne bo smelo trpeti spe-cifično študentska problematika. Prav tako ne bodo smele izostati v resnici duhovite in originalno napisane re-portaže, zlasti pa potopisi, ki bi bili pisani na esejistični ravni. Kot že rečeno pa je to samo pred-log, ki naj bi bil v javni polemiki vse-stransko proučen in konfrontiran z driigiird predlogi in pobudami. Ingo Pag Razpis natečaja Odbor za mednarodno dejavnost pri univerzitetnem odboru TišJ univerze v Ljubljani razpisuje v mesecu novembru 1964 NATECAJ ZA DVE ŠTIRINAJSTDNEVNI ŠTIPENDIJI V LAUSANNI (Švica). Po®oji so sledeči: 1. Obvladanje franooskega jeaika (smamije jezika bo preverjeno) 2. Dober učni uspeh 3. Aktivnost v ZŠJ in ostaliih druž-beno-političnih organizacijah. Namen štipendije je proučevanje enega iamed področij študentske pro-blematike v Svici (študentska organi-aacija, materialni in študijski proble-mi itd..). Stroške pcntovanja bo plačal odbor za mednaradmo dejavnost. Kandidati naj pošljejo prošinje naj-kasneje do 27. oktobra na naslov: Od-bor za mednarodno dejavnost pri UO ZŠJ, Poljansika 6. O izfooru kandidabov odlooa UO ZŠJ. BRIGADIRJI, udeleženci foto tečaja v 4nkaranu v avgustu letos, in ki so uspešno opravili izpit, lahko cfvignejo diplome pri Zvezi ŠOLT, Ljubljana, Poljaiiska 6. ostalim Tudi množičnost je pogoj za kvaSiteto Na zadnji seji komisije za telesno kulturo pri US nas je med poročili pred-sednikov fakultetnih komisij najbolj raz-veselilo poročilo predstavnika fakultete za naravoslovje in tehnologijo. V preteklem študijskem letu je od 412 v prvi letnik redno vpisanih študentov redno hodilo k vadbi 339 ali 82 odstotkov, kar je zelo razveseljiv podatek. Tudi v letošnjem letu, ki se je pravkar prioelo, je stanje enako lanskemu, saj je že k prvim uram telesne vzgoje prišlo 55 odstotkov redno vpisa-nih študentov drugega letnika. Problem je za študente višjih letnikov, ki bi (približno 30 odstotkov) tudi radi ho-dili k uram telesne vzgoje, vendar zaradi pomanjkanja prostorov tega ne morejo storiti. Obvezna vadba za študente I. letnika se bo v kratkem pričela tudi na medicin-ski in strojni fakulteti, medtem ko na ostalih fakultetah. kaže slabše, saj bodo verjetno tudi letos ostali le pri fakulta-tivni vadbi z izjemo elektrotehniške fa-kultete, kjer bo s pridobitvijo ustreznih prostorov omogočena obvezna vadba. Na seji so razpravljali tudi o plavalnih in smučarskih tečajih za študente. Na pod-lagi podatkov iz ankete študentov lanskega I. letnika, ki so prinesli porazne rezultate o tem, koliko jih zna oziroma ne zna pla-vati, so bili vsi soglasni, da je treba omo-gočiti, da se v naslednjem šolskem letu vključi izpit plavanja v program predvo-jaške vzgoje. Kljub temu, da zimska sezona še ni tako blizu, je treba že sedaj misliti na pri-pravo smučarskih tečajev. Sklenili so, da fakultete, ki imajo obvezno telesno vzgojo, organizirajo te tečaje samostojno, vsem ostalim pa bo organizacijsko pomagala komisija pri univerzitetnem svetu. žal je treba ob vseh teh prizadevanjih komisij za telesno vzgojo na ljubljanskih fakultetah kakor tudi komisije pri US ugotoviti, da se v premajhni meri čuti podpora študentov, njihova samoiniciativ-nost itd. Razveseljiva je le dejavnost štu-dentov medicincev, ki so v zadnjem času dosegli lepe uspehe na področju množič-nega športa. študenti bomo morali v bodoče poka-zati več zanimanja na področju telesno-kulturne dejavnosti, saj je končno to v korist le nam samim. Seminar ZŠOTK Ko je Zveza študentskih športnih or-ganizacij proti koncu lanskega šolskega leta pregledala delo, je ugotovila pri uva-janju telesne kulture in športa v študent-sko vsakdanje življenje sicer velik korak naprej, pri čemer pa ne moremo preko dejstva, da je to v veliki meri zasluga fakultet, ki so uspele zainteresirati štu-dente za to vrsto rekreacije, ki je za so-dobnega človeka nujno potrebna. Da bi že obstoječa športna društva organizacijsko okrepili, tam kjer pa jih še ni, pa bi jih ustanovili, bo zadnje dni oktobra na Mežakli seminar, ki se ga bodo udeležili vsi dosedanji in novi predsedniki športnih društev oziroma športnih komisij, seminarja se bo udele-žilo še en zastopnik športnih odborov iz vseh fakultet in višjih šol. Na seminar-ju bodo v glavnem razpravljali o ustanav-ljanju športnih društev in o njihovi orga-nizacijski strukturi, seveda pa bodo pre-cej pozornosti posvetili nadaljnjemu uva-janju obvezne telesne vzgoje. Kot prvič se bodo temeljito pogovorili o problema-tiki ženskega športa, saj se je pokazalo, da se kljub prizadevanju ukvarja s špor-tom oziroma telesno vzgojo le 3 odstotke Ijubljanskih študentk. V strokovnem delu seminarja bodo predavanja iz različnih področij. Preda-vali bodo profesorji iz VSTK o sodobnih načinih treninga, prof. dr. Bonač z medi-cinske fakultete pa bo z medicinskega sta-lišča osvetlil vpliv telesne vzgoje in športa na psihično in fizično počutje mladega človeka. Kot zanimivost bo ob zaključku na sporedu še predavanje in demonstra-cija o orientacijskem športu. O tej novi panogi, ki jo namerava ZŠOTK populari-zirati med ljubljanskimi študenti, bodo govorili zastopniki študentskega športnega društva medicincev, ki so se pred nedav-nim vrnili z evropskega prvenstva v Švici. ZŠOTK pričakuje, da bo d.al seminar po-leg ostalih rezultatov tudi nove kadre za delo v sami zvezi, saj je delo v zadnjih letih slonelo le na dveh ali treh posamez-nikih in zato koordinacija dela posamez-nih športnih komisij ni mogla biti takšna, kakršne si v bodoče želimo. S. R. Na nedavni razpravi o sedemletnem persoektivnem načrtu razvoja telesne kul-ture so govorili o številnih problemih kot so: mesto in vloga telesne kulture, vzgoja v šolah, skrb družbenih organizacij za te-lesno kulturo, strokovni kader, vrhunski šporfc, zgraditev objektov in finansiranje telesne kulture itd. Razprava, ki je skušala najti pot, po kateri bi v naslednjih sedmih letih uskla-' dili naše družbeno življenje z razvoj&m ostalih področij, je pokazala še veliko šte-vilo napak in pomanjkljivosti. Telesna kul-tura, kljub nekaterim dobrim rezultatom vrhunskega športa, še vedno ai na zado-voljivi stopnji razvoja. Primanjkuje po-sebno kadrov, saj je trenutno na razpo-lago le tretjina potrebnih ueiteljev in pro-fesorjev telesne vzgoje, trenerjev, sodni-kov in ostalih amaterskih športnih delav-cev. Zaradi dejstva, da se pri nas štiri pe-tine ljudi sploh ne ukvarja s telesno re-kreacfjo in pa zaradi mnogih drugih po-manjkljivosti, menimo, da bomo le na osnovi določenih koncepcij in programa za razvoj telesne kulture dosegli, da jo bodo sprejeli ne le kot množično telesno kulturo, ampak kot razvoj telesne kulture v onem smislu, v katerem ta postane del splošne kulture današnjega človeka. Vse preveč radi pozabljamo, da tudi telesna kultura vpliva na celoten profil oseb-nosti in da je š-port zaradi svojih značil-nosti in odnosov do kolektiva ena od svojevrsfcnih dnižbenih organizacij, kjer se osebni in družbeni interesi ozko pre-pleiajo. Vsi prav dobro verao in smo priprav-ljeni vedno znova in znova poudarjati, da je množičnost in ne samo denar osnova za razvoj vrhunskega športa, vendar de-lamo drugače. Klubi in društva, ki imajo možnosti visoko plačevati svoje športnike in trenerje, se bare za primat; medtem, ko se klubi, ki jim vzgajajo kader, bore celo s problemi okoli nakupovanja. dre-sov. In kje naj iščemo osnovni vzrok za takšno stanje? Po našem mne^ju največ zarad.i nerešenega statusa vrhunskega športa. Če že vsi vemo, da naši nogome-taši zaslužijo po dvesto tisoč ali celo več na mesec, kljub uradnemu maksimu 80 tisoč, in prav tako vemo, da niso pre-stopi iz kluba v klub iz kakšne posebne naklonjenosti do nove sredine, ampak za vsote, ki jih povprečen uslužbenec ne za-služi v nekaj letih trdega dela, pa bodimo tudi tako pogumni in se preorientirajmo po vzgledu nekaterih držav na čisti javni profesionalizem, kajti roko na srce — tajnega že imamo. Kakšen smisel ima, da le še peščica nezainteresiranih ne ve, da so na primer »Jerkoviceve noge« že pred leti veljale pet milijonov in da je z vse-splošnim zvišanjem cen porastla tudi cena našim nogometašem ter velja danes skoraj toliko že boljši igralec drugega razreda. Ločimo torej profesionalni vr-hunski šport in zanj porabimo del denarja, drugi večji del pa vložimo v množični amaterski šport in mogooe bomo nekoč prišli do spoznanja, da ni samo denar prvi pogoj vrhunskega športa, ampak da lahko tudi pravilno stimuliran množični šport da kvaliteto. Seveda pa je treba imeti toliko poguma in vse legalizirati, kajti drugače se t>onio zopet vrteli v za-oaranem krogu. Pri vsespložnem razvoju telesne kui-ture ne smemo zanemariti gradnje špor-nih objektov, pri čemer se moramo pose-bej orientirati na gradnjo objektov za uporabo prebivalstva in ne samo organi-zacij ter njihovih članov. Graditi moramo čim večje kompleksne in šoortno-rekrea-cijske centre. Vse prevečkrat ugotavljamo, da mladina in posebej še starejši nimajo možnosti za svoje športno udejstvovanje in rekreacijo izven društev. Marsikje je cesta edino otroško igrišče za igro z žogo. Jasno je, da bo razvoj v tem smislu nujno terjal tudi reorganizacijo v finansi-ranju telesne kulture. že obstoječi fondi pri komunah niso zadostni, ali pa se po nekod tudi niso racionalno trošili, saj ve-mo, da odpade ponekod na nogomet tudi trikrat ali še več sredstev kot za vse ostale športe skupaj. če gremo že tako daleč, da dajsmo nogometnemu klubu, ki s svojo enajstorico vsak teden dve uri navdušuje (ali pa tudi ne) dva tisoč gle-dalcev, več kot, recimo, gledališkemu an-samblu, ki v mnogo večji sestavi večer za večerom kulturao izgrajuje isto število gledalcev, potem dajmo vsaj del tega trdo prisluženega denarja otrokom. mladini in ostalim, ki so že, ali pa še bodo, spozmali, da je tndi telesna kultura del &plošne kul-ture človeka. Srečko Rutar Smo že sredi jeseni, ki žal letas športnikom, ki igrajo na prostem, ni naklonjena. Kljub dežju, ki skorajda neprestano pada, pa je moč najvnete,Jše pristaše žoge iz študentskega naselja še vertno videti pri igri na svojem igrišču. Foto: Z. GabrieUi V Visokošolski šport na Ceškoslovaškem Češkoslovaška ima v športu lepo tradi-cijo. 2e v letih pred II. svetovno vojno so bili akademski športni klubi v tej dr-žavi med najboljšimi in v njih je bilo včlanjenih seveda tudi veliko študentov. Na tekmovanjih doma in v tujini so ti akademski klubi dosegali lepe uspehe. V letih po vojni je visokošolski šport na Češkem preživljal stagnacijo, toda ne dolgo. že leta 1952 so znova uvedli te-lesno vzgojo na vseh visokih šolah in uni-verzah v ČSSR. Tedensko je moral štu-dent obiskovati 2 do 4 ure telesne vzgoje, od katerih sta bili prvi dve uri posvečeni telovadbi, preostali dve pa tisti športni disciplini, katero si je študent izbral po svoji volji ali po nasvetu trencrja. Tako je tudi danes. Nikomur več se ne zdi čudno, če v začetku leta vpiše v indeks poleg ostalih predmetov tudi tele-sno vzgojo. Res pa je tudi, da so profe-sorji telesne vzgoje odlični poznavalci tega predmeta. ki se nam morda na prvi po-gled zdi nekoliko lahek. Danss so na češkem trije visokošolski ceatri in to v Pragi, Bmu in Bratislavi. V vsakem od teh treh mest je akad&msko športno društvo Slavija, ki zajema poleg drugih tijdi vse najboljše športnike-štu-dente v svoje vrste. Akademski klub Sla-vija tekmuje, in to z veiikirui uspehi, v prvi zvezni češki ligi v: plavanju, at-letiki, odbojki, košarki, rokometu, na-miznem tenisu in še nekaterih disciplinah. Skupno ima danes akademsko šport-nt) društvo Slavija v vsej državi še 52 klubov z istim imenom, v katerih je včla-njenih po 200 in več članov. čim kakšen posameznik pokaže viden napredek in do-seže pomembnejši uspeh, preide iz svojega matičnsga kluba v gla\rnega. Nedvomno je, da se iz vrst študentov zelo pogosto najdejo odlični športniki, ki kasneje dostojno branijo barve svoje države na velikih tekmovanjih doma ka-kor tudi v tujini. Na češkem sta zelo priljubljeija športa veslanje in kanuistika in prav tu, kjer so Čehi svetovni mojstri, so študenti najboljši (v odličnem češkem osmercu, ki je v To-kiu osvojil 3. mesto, tvorijo več kot polo-vico posadke študentje), telovadba pa tudi ne zaostaja dosti za tema dvema športoma. Velike zasluge, da je češki visokošolski šport na taki \dšini, ima nedvomno tudi ministrstvo za šolstvo, ki je že pred nekaj leti izdelalo poseben sisi.cm tekmovaaja za študente. Danes študira na vseh visokih šolah in univerzah. CSSR približno 40.000 študesi-tov. Ti imajo najprej nn svojih fakultetah in visokih žblah interna tekniovanja, ka- terih zmagovalci se nato pomerijo z zma-govalci ostalih fakultet oziroma visokih šol v istem mestu. Najboljši tekmujejo naprej za češko, moravsko oziroma slova-ško področje (Praga, Brno, Bratislava). Končno: na zaključku tega velikega tekmo-vanja, ki vedno traja šolsko leto, je pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstyo ČSSR v Pragi tekmovanje najboljših v 14 različnih disciplinah. Zmagovalci prej-mejo nasiov študentskega prvaka ČSSR in to je na češkem pomemben uspeh. To je nedvomno stvar, ki jo velja pre-misliti! Ali ne bi bilo tudi pri nas mogoče organizirati nekaj podobnega? Vsekakor bi bilo vredno vsaj poizkusiti, kajti tu vorka in krenila skozi središče Ljub-Ijane na Gospodarsko razstavišče, kjer bo zvečer zaključna prireditev z zabavno satiričnim programom in plesom. To je sicsr šele ovirni program, ki ga bo kul-turna komisija skušala ob podpori ne-katerih institucij še izpopolniti in pope-striti, saj je njen namen, da bi bila Velika sobota malega bruca centralna jesenska družabna prireditev mladih v Ljubljani. Prireditev bo zaradi nepremostljivih. ovir Š6le 14. novembra, študenti pa želijo ta večer predstaviti vse, kar na družab-nem področju premorejo: od pevskih zbo-rov, folklore do satiričnega kabareta štu-dentskega gledališča. Predvsem pa si žele prinesti satire in veliko, veliko smeha Ljub-ljani, ki je doslej živela skoraj mimo nas vseh. Vse skupaj pa so le prvi poskusi poži-vitve kulturnega študentskega življenja, zato moramo prireditelje v njihovih .tež-njah pravilno razumeti ter po svojih uož-nostih prispevati svoj del, vendar ne samo k realizaciji »Velike sobote malega bruca«, ampak vseh prireditev, ki bodo tej sledile. S. RuUr IMovosti iz CTK Advances m heat transfer. Vol. 1. New york 1964 — 20024. Cartet H. & M. Donker: Photo-electric devices ia theory and practice. (Eindhoveai 1963 — 20055 Culter P.: Semiconiductor circuit ana.Iysis Now York (1964). — 20029 Dorfman J. G.: Diamagnetismus und chemisohe Bindimg. Leipzig 1964. — 19991 King C. D. G.: Nuclear power sjstern. New york (1964). — 19968 Kek J. A.: Der elektr-.iche Durchschlag in fliis- sigen Isolierstoffen. Eindhovsn 1963. — 20060 Nadenau G.: IntrodtMJttan to elasticity. New Yor& (1964). — 20031 Physical acoustics. Vol. 1, Paa* A. Kew Yoi* 1964. — 20025 A programmed oourse in basic eleotronics. New York (1964). — 54669 A programmed course in basic transdstocs. New YO1* (1964). — 54668 Rao C. N. R.: Chemioal applications of infirared spectroscoipy. New York 1963. — 20021' Tiibuna,— list slovenakih študentov - Izdaja univerziteini odbor ZSJ — Ureja uredniskii odbor — Glavni urednik Di^ago Mimšič — Odgovomd urednifc Mairko KerSevan — Uredništvo in uprava Tribune: Pt>ljanska 6 II — Telefon30-123. Te?vo6i račun 600.-14-608-72 -r- L-etna naročnina 500 dinarjev - posamezen izvod 20 dinarjev — Roikopisav in fotografij ne vračamo - Tiska Časopisno podjetje *Delo^, Ljubljana, Tomšideva 1, telefon 23-522. — Požtndna plačana v gotovini.