RADO JAN PARTIZANSKO ŠOLSTVO NA LOŠKEM OZEMLJU I Pričujoče razmišljanje je namenjemio partizanskemiu šolstvu; izraz »par tizansko šolstvo« se je uveljavil med ljudstvom v zvezi z nairodnoosvobo- dilnimi prizadevanji na področju šolstva, zato ga bomo uporabljali tudi v tej razpravi. Predmet razprave in raziskovanj se časiovno omejuje na čas po kapitu laciji Italije do osvoboditve, oziroma na šolski leti 1945/44 in 1944/45. Prostorno pa se razprava omejuje na zgodovinske meje loškega ozemlja, ker se te meje v dobršni meri pokrivajo tudi z mejami škofjeloškega okrožja in hkrati tudi z mejami okraja Ziri—Poljane—Selca, znotraj katerih je partizansko šolstvo na Loškem doživelo največji razcvet in vzpon ne le v mejah samega okrožja, temveč tudi na Gorenjskem sploh. Razpravljanje pušča ob strani poglavje o okupacijski šoli, vendar je prav, če povemo, da ise potuj čevialna šola, p>otem ko je bilo slovensko uči- teljstvo izgnano s svojih domov, niti v dolinskih predelih ni nikdar utrdilo, medtem ko ga v hribovitih področjih malone sploh ni bilo, ker je prihod Cankarjevega batailjona v poljansko-selške hnibe pognal nepoklicane pri šleke v okriilje utrjenih nemških postojank. Menimo še, da je treba povedati, da bomo izraz partizansko šolstvo uporabljali v ožjem pomenu; v širšem smislu pomenja ta izraz tudi vsa tista osvobodilna prizadevanja, ki imajo sicer ideJTW>politično ali vojaško strokovno obeležje, pa iso vendar imela hkrati tudi izobraževalno-vzgojni značaj. V mislih imamo številne krožke in iskupine, ki so se zbirale znotraj ftosameznih organizacij k študiju oisvobodilnega tiska in literature. Razisko vanje teh oblik izobraževanja zatorej ne bo predmet naše teme. Na ta način smo se hoteli izogniti le morebitnim nesj>orazumom. Podrobneje se o partizansikem šolstvu na Loškem doslej še ni nihče razpisal, česar vsekakoir ne gre razumeti tako, kot da problematika ne za služi poizoirnosti. Ce je bilo dosihmal v ospredju pričevanje o vojno-politični problematiki osvobodilnega boja in ne glede na to, da gre tej problematiki vsekakor primat, i>a je malone prav taiko pomembna tudi kulturna proble matika, ne le zategadelj, ker je neposredno povezana z njo. ker je njen neločljivi sestavni del. saj druga drugo dopolnjujeta, ne pa izključujeta, in tudi zato. ker je partizansko šolstvo zelo pomemben člen v splošnih priiza- devanjih borečega se ljudstva, odraz in izraz plemenitih teženj osvobodil nega boja, ki je sam po sebi naj kultu rnej še dejanje v dosedanji zgodovini našega ljudstva. Zato tudi zgodovinar tega boja in ljudske ^e^'olucije ne bo mogel mimo predmeta našega raziskovanja. Za popoln prikaz takšnih 11 kulturnih prizadevanj in njih objektivni pK>men ter vrednost pa bomo mo rali najprej zbrati in urediti ter ovrednotiti gradivo znotraj regionalnih območij, da bi se tako lahko povzpeli do sintetičnih sodb in zaključkov. Temu namenu naj služi tudi ta, v regionalni okA-ir iK>stavljena specialna raziskava. Preden preidemo k obravnavanju zastavljenih vprašanj, je prav, da spregovorimo o virih. Kot orientacijski vir so nam služila okvirna pričevanja in delno že objavljeno gradivo, še jx)sebej pa prisjjevek, ki ga je za II. letnik Sodobne pedagogike napisal Ivan Bertoncelj-Janoš, referent za šolstvo pri POOF za Gorenjsko.^ Značilnost tega vira je v njegovi eruptivnosti in globalnem ix>znavanju gradiva, zaradi česar ostaja vir analitično nerazviden in tako pričujoče pisanje domala v ničemer ne ponavlja že znanih dejstev, razen, seveda, nekaterih splošnih, ki se jim tudi v konkretni obravnavi ni moč povsem izogniti. Drugi statistični in za naše raziskovanje na moč jjomemben vir pa je organizacijsko iK>ročilo, sestavljeno okrog 1. marca 1945 in namenjeno CXX)F Skofja Loka, ki pa, kakor vse kaže, zaradi preteče ofenzive ni bilo odposlano, ali ni moglo biti dostavljeno, kar v določenem smislu predstavlja »srečno okoliščino«, saj bi sicer težko še kdaj s tako natančnostjo prieevaili o kvantitativni razširjenosti in, raizumljivo, tudi o vrednostnem pomenu piartizanskega šolstva na Loškem, brez česar znanstveno raziskovanje nima trdnih oporišč v dejstvih samih.^ Ilustrativni vir za mikrokozmično poznavanje partizanske šole na Loškem pa je vsekakor delno ohranjeni arhiv šole v Martinj vrhu' in osebni arhiv Marije Peternelove-Olge, ki je poučevala na Sovodnju. Poročila o partizanski šoli, ki so jih po vojni napisali takratni šolski upra\'itelji za okrožnega nadzornika v Škofji Loki, pa so, na žailost, v večini primerov prezrla dejavnost paTti2sanske šole, ali pa so na moč pomanjkljiva in naivna.^ Nihče od p>oročevalcev se namreč ne zaveda, da gre pri partizanskem šolstvu za popoln sistem. Ti viri so nam omogočili pronikniti v notranje dogajanje šole. Brez pomena tudi ni okoliščina, da se je pisec sam gibal na tem terenu in kot partizan imel večkrat priliko. po.slušati in gledati otroke na mitingih in drugih kulturno-političnih manifestacijah. — V razpravljanje so zajeta tudi osebna pričevanja tovarišev Milana Zaklja, Vinka Govekarja, Nika Zumra. Ivanke Kovač-Urške in partizanskih učiteljev Franja Kosca. Silve Bač. Silve Kopčaver. Brede Blažič, Bdnce Erznožnik, Martine Rupert. Marice Cadež. Marije in Mare Peternel idr. Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali z nasveti in prispevali gradivo, se toplo zahvaljujem. Morebitne pomanjkljivosti bodo izpolnila nadaljnja raziskovanja. Pred vsem bo treba v zvezi s partizanskim šolstvom raziskati »pionirsko ilegalo«, brez katere ostaja partizansko šolstvo izven konteksta doživljajske barvi tosti, dinamike in preveč dvodimenzionalna.' II Prve izkušnje v prosvetljevanju mladine si je osvobodilno gibanje pri dobilo v času med pomladjo in poletjem 1942 na prvem osvobojenem ozemlju. Izvršni odbor OF je 27. junija 1942 ustanovil Narodnoosvobodilni svet in določil poverjeništva za upravno službo.' Poverjeništvo za prosvetna 12 vprašanja je prevzel tovariš Franc Lubej-Drejče. Bržčas je na osnovi teh izkušenj nastala gorenjska miniatura teh prizadevanj.' V drugačnih oko liščinah so se spomladi 1943 začeli oblikovati ilegalni krožki, v katere so se vključevali mladi ljudje različnih starostnih stopenj in se v njih učili, oziroma študijsko prebirali partizanski tisk in p>olitično literaturo. Na široko i>a se je jmrtizansko šolstvo razmahnilo po kapitulaciji Italije, ko so nastali po zaslugi NOV in POS objektivni pogoji za razmah naTodno- osvobodilnega šolstva. Se posebej velja to za Slovensko Primorje, kjer so na pobudo narodnoosvobodilnega sveta za Slovensko Primorje zelo naglo Krožek 5. razreda na Selu v marcu ali jeseni 1944. V sredini partizanska nčitcljica Binca Erznožnik-Tamara. (Foto Filipič, Ledinca pri Zireh.) nastajale slovenske šole, tako da je iniciativa na terenu skoraj prehitevala odločitve »od zgoraj«. France Bevk je že 22. oktobra 1943 naslovil na terenske odbore OF pismo, v katerem maroča, naj takoj iščejo za pouk primerne učitelje." Odmev tega pisma je moral priti preko Ledin tudi v Ziri, kjer je bil po 23. oktobru 1943 ustanovljen NOO. Čeprav je »žirovska komuna« ob stajala le do srede novembra, so tam tik pred jesensko ofenzivo začeli misliti na obnovitev slovenske šole. >Zbrali smo se na posvet in se dogovorili, da začnemo naslednji dan z delom,« pripoveduje Binca Erznožnik-Tamara, vendar do ustanovitve šole ni prišlo. Verjetno so s tega posveta poslali kako poročilo KP KPS za Go renjsko, ker je tovariš Bertoncelj mnenja, da je šola v Žireh »Na Selah« (pravilno: na Selu) začela z delom." Nato pa še pristavlja, da je bilo »delo šole« prekinjeno za dva mesecA. Etelo je bilo zares prekinjeno, vendar skoraj za tri mesece, ko je nekako sredi februarja začela na pobudo odbora OF delovati partizanska šola v gostilniškem salonu pri Modrjanovcu. Šola je delovala v treh krožkih. Vse tri je poučevala Tamara (1., 2., 3. razred). 13 Kazno je, da je šola na Selu, v katero so se vključili pionirji s Sela, Jarčje doline, Ledinice in nekateri otroci iz Zirov in Stare vasi, nastala i>od vplivom množičnega pre]x>rodnega gibanja za novo šolo v Slovenskem Primorju oziroma na Cerkljanskem. Oba kraja sta bila. potem ko so padle nemške postojanke v Sovodnju, Fužinah, Leskovici, Davči in Trebi ji, močno povezana. V 2iri je prihajal osvobodilni tisk tudi s Primorskega. Ce k temu dodamo še, da je bila v Ledinah od 20. do 25. februarja 1944 konferenca o šolsftvu,^" bo kar držalo, da je šola v Žireh na Selu začela delovati sredi februarja ali v začetku marca 1944. Torej je res, da je bila prva partizanska šola na Gorenjskem v Zireh, na polosvobojenem ozemlju, povedati pa je treba, da je nastala verjetno juimo pKjbud PK KPS za Gorenjsko, namreč prod vplivom gibanja za novo šolo na Cerkljanskem. Hipotetično pa lahko predposta-s-imo, da je bil PK KPS informiran o ustanovitvi te šole in takoj nato začel akcijo za po snemanje tega zgleda. Na tak zaključek nas navaja Ivan Bertoncelj-Janoš. ko pravi, da se je organizacija šolstva v^ širšem ismdslu začela na Gorenjskem v letu 1944: >Na pomlad (12. in 15. maja 1944 — op. p.) je bil na Jelovici zbor aktivisiov, kjer je bil izvoljen Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko in se je kot oblastni forum zavzel z vso vnemo za organizacijo šolstva.«^^ Ker je zbor zasedal po črnomaljskem zasedanju SNOS, je moral poznati direk- tivno in usmerjevalno okrožnico, ki jo je verjetno sestavil in podpisal novoizvoljeni načelnik prosvetnega odseka SNOS Boris Ziherl. Na idejni in kulturno-politični plaiformi te okrožnice pa je začelo nastajati in delovati partizansko šolstvo po vsej Sloveniji in tudi na Gorenjskem.^^ Po posvetovanju na Jelovici pa so se začele organizirane priprave za delo v novem šolske^m letu, tako da lahko imenujemo šolsko leta l94'>/44 pripravljalno leto za nastanek novega šolstva. Brez odmeva pa prav gotoA-K) ni ostala pokrajinska šolska konferenca v Gačniku^'' (verjetneje: v Pečniku) nad Idrijo (21. maja 1944); še več: lahko jo vključimo v logični redosled dogodkov s prvo učiteljsko konferenco 7. septembra 1944 v Davči. GlaATii referat »O vzgoji novega rodu« je na konferenci pri Podgrivarju prebral Ivan Bertonoelj." Referat je, naslanjaje se na Cankarjevo kritiko stare šole. skušal vliti partizanskim učiteljem volje in pogtima za delo in nuditi osnovne metodološke in kulturno-politične poglede na vlogo šole in učitelja v novi družbi, predvsem pa pokazati spremenjeni odnos iičitelja do otroka, ki naj postane aktiven subjekt in ne le objekt vzgoje. Po tej konferenci se druga za drugo odpirajo partizanske šole v Loškem pMjgorju, medtem ko začne šola v Zireh z rednim delom že 4. septembra 1944, torej pet dni pred konferenco v Davči. Postavlja se tudi vprašanje, kdo je bil organizator in pobudnik za ustanavljanje šol. Rekli smo že, da je pobuda prišla iz vrst članov OF na terenu samem, kasneje se je ta pobuda »od spodaj« srečevala z organizirano pomočjo »od zgoraj«. Prve šole na Selškem in v poljanskih hribih sta po stavljala na noge Ivan Bertoncelj-Janoš in Stane Kimo^ec-Igor. Katere šole so nastale na pobudo prvega ali drugega, ni znano. V žirovskem kotu je bil nosilec pobude OOOF Ziri. organizator pa Vinko Govekar-Viko. Mednje je treba prišteti še Nika Zumra iz Železnikov, ki je imel nekako do srede novembra 1944 na skrbi referat za šolstvo pri okraju Selca. Referent za šolstvo v okraju Poljane je bil Maks Pivk. Po 1. oktobru 1944, ko se formira 14 iz teh okrajev okraj Ziri-Poljane-Selca, pa je skrb za delo v novem okraju prevzel Vinko Govekar, ki je pred tem imel na skrbi le okraj Žiri-Ledine. (Ledine so sodile sicer v idrijsko okrožje, a so bile nekaj časa p>ovezane v skupen okraj Ziri-Ledine, kasneje, proti koncu poletja 1944. pa je nastal okraj 2iri-Poljane-Se'lca.) Iz ohranjenega poročila, ki ga je Vinko Govekar v imenu omenjenega okraja napisal okrog 1. marca 1945, je razvidno, da je v šolskem letu 1944/45 delovalo v tem okraju 46 šol s 1110 učenci, ki so bili zbrani v 79 oddelkih in jih je poučevalo 46 učiteljev. Najvišji sta-lež učencev je bil dosežen v začetku decembra 1944, ko je v škofjeloškem okrožju delovalo celo 32 šol s približno 1550 učenci. Ce navedene številke primerjamo z drugimi okrožji iia Gorenjskem, dobimo naslednjo sliko:''' _ . Približno ,.. ., Sol učencev Lenih moCi Okrožje Škofja Loka 32 1550 46 Okrožje Kranj 15 400 23 Okrožje Jesenice 4 125 4 Okrožje Kamnik . ' 17 500 17 V razmerjih do ostalih treh gorenjskih okrožij je delovalo na Loškem 47 % vseh šol, ki jih je obiskovalo 57 % vseh učenčevi in je v njih učilo 47,6 % vseh učiteljev na Gorenjskem. Večje razširjenosti partizanskega šolstva na Gorenjskem niso onemo gočale le vojno-politione razmere, marveč predvsem dejstvo, da je bila Gorenjska praktično brez ix>klicnih učiteljev, medtem ko Ljubljanska po krajina tega vprašanja ni občutila v tolikšni obliki. Zato so med partizanske učitelje kadrovali le zavedne pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja. Našo trditev zgovorno potrjuje neraz vesel ji va okoliščina, da so popolno učiteljsko izobrazbo med učitelji na Loškem imeli le štirje učitelji, dve učiteljici pa sta bili usposiobljeni za strokovno izobraževanje. Med učitelji laiki je imel popolno srednjo izobrazbo le en sam — Franjo Kosec, upra vitelj partizanske šole v Martinj vrhu. Trije učitelji so imeli nepopolno srednjo šolo, zaključeno nižjo izobrazbo (meščanska šola) 5, nepopolno nižjo izobrazbo 5, šestrazredno osnovno šolo 2, nižjo osnovno šolo 12 in nepofK>lno osnovno šolo 11 učiteljic. Ce to izobrazbeno strukturo do]>olnimo še s sesta vom po spolu, dobimo razmerje 1 : 9 v korist ženske mladine; moških je bilo samo 5. Starostnega sestava, žal, ne moremo posredovati, lahko pa zapi šemo, da je bila povprečna starost tistih, ki so delali v partizanski šoli, med 20. in 21. letom. Glede na organizacijsko-politično povezanost pm je struktura takale: 5 učiteljev je bilo včlanjenih v KPS, 2 sta bila člana OF, članov SKOJ je bilo 11. članic SPZZ 7 in ZSM 6. Za 14 učiteljev ne moremo na tančna opredeliti članstva, jasno pa je, da so bili vsi povezani v eno izmed organizacij OF. Ko smo si tako predočili kvantitativni obseg, razšiTJenost in izobrazbo ter starostno strukturo in organizacijsko pripadnost nosilcev partizanske šole. lahko preidemo k razpravljanju o tem, kaj je ta šola objektiATio bila ne glede na njene formalne pomanjkljivosti. Za materialno osnovo in nemoteno delovanje partizanskih šol so bili odgovorni odbori OF, kjer pa so že bili NOO, pa je skrb prešla na organe mlade oblasti. Neposredno pa so za razvoj šol skrbeli roditeljski sveti, ki 15 so bili ustanovljeni na pobudo odseka za šolstvo pri SNOS/' Na Loškem je od 46 šol imelo take svete 12 šol, na 26 šolah pa so delovali tudi pomladki RK. Odbori OF so bili dolžni, zagotoviti tudi hrano, obleko in denarna sred stva za učitelje. Šolske potrebščine so šole nabavljale po ilegalnih kanalih iz Škofje Loke in Kranja. Pomembno pomoč je partizanski šoli nudila pionirska organizacija, ki se je raz\-ijala pod mentorstvom ZSM in SKOJ. Organizacija ni bila for malno vezana na šolo, temveč je delovala na osnovi teritorialnega načela, ker je na ta način dobila šola bolj splošnoljudski značaj. S tem pa seveda ni rečeno, da pionirska organizacija ni imela \"pliva na delovanje in živ ljenje partizanske šole. Nasprotno, partizanska šola bi na Gorenjskem le s težavo obstajala, če ne bi imela za seboj prav te organizacije. Pionirji so namreč oskrbeli svojo terensko obveščevalno službo, hodili v zasede in pa trulje pa tudi opravljali redno stražo. Prav te akcije pionirjev so v mno- gočem pripomogle, da partizansko šolstvo ni utrpelo večjih izgub. (Pisec je bil sam nekajkrat priča, ko je pionir obveščevalec obvestil šolo o so vražnem >T)adu in tako so se otroci s svojo učiteljico vred lahko pravočasno zatekli v skrivališče.) Najštevilneje so zastopani oddelki 1. razreda, saj se je v hribovitih I)odročjih vpisala v prvi razred pretežna večina otrok, zato je ta razred štel kar 33 oddelkov. Podobno je tudi z oddelki 2. razreda, ki jih je bilo 24, medtem ko jih je bilo v 5. razredu 8, v 4. razredu pa le 4. Pouk je bil sicer reden; odšteti moramo dneve ob sovražnih vpadih ali daljših ofenzivnih akcijah na posamezna področja. Tridnevni pouk v tednu je bilo organiziran na 15 šolah, štiridnevni na 8, dnevni x>a na 9, a je bil v drugem polletju na osmih šolah začasno ukinjen. Dve šoli v drugi polovici šolskega leta nista delovali zaradi epidemije. III Kot vse kaže, smo predolgo odlašali z zbiranjem gradiva, saj danes komaj rekonstruiramo šolsko omrežje. Vsi poizkusi, da bi se pTikoj)ali do povsem točne dislokacije šol in časovnega zaporedja nastajanja šol na terenu, so se doslej izjalovili. Šole so bile razvrščene po kriptografskem sistemu v zaporedju od šifre I-A-1, ki predstavlja šolo pri Sv. Lenartu na Selškem, do šifre I-A-28, kar pomeni šolo na Malenskem vrhu." Poizkusimo sedaj rekonstruirati geo grafsko in topjografsko sliko šolskega omrežja. Že vnaprej pa se moramo odreči tako historični kot geografski doslednosti, ker bomo šole obravnavali v takšnem zaporedju, kakor so bile razvrščene v Govekarjevem šifrovniku. Šola I-A-1 pri So. Lenartu na Selškem je bila ustanovljena maja ali junija leta 1944. Otroke je učil najprej po hišah partizan Tone Kosec-Edo, bivšd dijak III. letnika učiteljišča, doma iz Železnikov. Okrog sebe je najprej zbral otroke iz partizanskih družin. Zbirali so se predvsem pri treh družinah v naselju Dargobaček pri Lenartu in na enem izmed kmečkih domov v naselju Rastovke blizu Golice. Jeseni, verjetno septembra, je bil Tone Kosec premeščen za okrožnega šolskega nadzornika na Jesenice, njegove otroke pa je prevzela Tilka Jelovčan. Kosec je na poti padel v nemško zasedo in v ujetništvo. Tilka pa je odšla v Žetino, ker je odbor OF sklenil razformirati to šolo zaradi stalnih vpadov iz domobranske postojanke pri Muretu. 16 Tudi partizanska šola l-A-2 D Martinj orhii je začela delovati maja 1944 najprej v obliki krožkov po hišah. ^•Začel sem pri Škrobu.« pripoveduje Franjo Kosec, »nadaljeval pri JakcH. Saloncu. Mrzlikarju. Martinjšku. Trbuskarju, Mešiču in Janu. Tako (i.l hiše do hiše smo šolo .prenašali" zaradi strahu staršev. Jeseni pa smo se pre«;elili v šolsko poslopje. Ker so okna v pritličju porabili za gradnjo bunkerjev v Davoi. sem poučeval kar v prvem nadstropju, v učiteljevem stanovanju. Šola je imela dva oddelka, učil sem dopoldne in popoldne. Otroci so prihajali v šolo uniiti in urejeni. Bilo jih je štirideset.« Učiteljski zbor partizanske šole v Žireh pozimi 1944/41. Od leve proti desni: Silva Bafi-Oriiii^.i. runica Kopač-Nova. Silva Kopčavar-Marja. Vink.o t:ov(!kar-\'iko, Binca Erznožnik-Tamara iii Martina Rupert-Marjuša; manjkata Anfrelca Korenčan in Breda Blažie. (Foto Filipif, Ledinca pri Zireh.) Iz dokumentarnega gradiva šole je razvidno, da je le-ta delovala v smislu učnega načrta, ki ga je si]>rejel in odobril SNOS. Gla^nu problem, s katerim se je šola torila. so bili vsekakor učbeniki. — >>Največ sem se posluževal Gorenjskega pionirja in Mladega rodu, ki so ga ti.skali na Pri morskem: nekatere učbenike pa so izdelale tudi naše tehnike — npr. Gremo v šolo — partizanski abecednik, Zuitrovo Zgodovino slovenskega naroda, Priročnik za računanje idr.«^" Šola je delovala skoraj povsem retlno do srede marca 1945. Kosec iz javlja, da je redno pisal kroniko šole. vendar se je, kot vse kaže, izgubila. Oh ranjena pa je dokaj zanimiva korespondenca med šolo in prosvetnima referentoma Nikom Žumroin ter Vinkom Govekarjem. Stabilnost in urejenost šole se kaže tudi v tem, da se Komanda mesta Škofja Loka kot vojno-obla- stveni forum ni mogla vseliti v šolo, ker roditeljski svet, odbor OF in, razumljivo, učitelj s tem niso soglašali. Izpričana je tudi kulturno-prosvetna dejavnost šole. Za Prešernov dan, 8. februarja 1945, so pionirji priredili 2 Loški razgledi 17 kulturni večer, spominski govor pa je prebral navzočim partizanom in aktivistom Franjo Kosec (govor je objavljen v februarski številki Gorenj skega partizana). Za ilustracijo, v kakšni doživljajski atmosferi je šola diliala, navajamo pismo Nika Žumra-Kovača delovodji šolskega okoliša I-A-2:»'' Okrajni odbor OF Selca prosvetni referent Na terenu, 25.10. 1944 tekoča št. 459/44 Tooariš Franjo »o/a I-C-2 Na Tooje pismo od dne 24. t. m. sporočam, da se pozanimaj naprej za žeblje, morda bi se dalo le kako izposlooati 2 kg ter rešiti stavbo pred nepotrebnim propadanjem. V zadeoi zoezkoo in drugili nabav sem vesel, da Ti je uspelo pokriti potrebe. Račun mi pošlji in bomo izposlovali njegovo plačilo, kajti to je odrejeno po POOF. Glede splošnih finančnih zadev in potreb šolstva pa je položaj nekoliko težji. Jaz sem doslej prejel od našega odbora 100.— ff M, od katerih sem izplačal 20.— tov. Ikarju, 20.— tov. Tonetu, 60.— Tebi in 20.— tov. Edu, torej imam že primanjkljaj. Praviloma bi moralo biti pri vsaki šoli financiranje izvedeno iz dohodkov davščin, katere pobira VOOF in jih razdeljuje na nastajajoče potrebe. To pa, kot vidiš, še ni izvedeno in zato moramo vršiti naše delo s toliko večjo samostojno požrtvovalnostjo. Vem, da so redni stroški, katere skušaj začasno pokriti in si jih zapomniti, gotovo pa bo nastopil čas, ko se bo vsak račun po ravnal. Tudi jaz bom skrbel, da za šolstvo pridobim večje kredite, iz katerih bom mogel podpirati in uspešno spremljati vaša prizadevanja. V zadevi vzpostavitve pouka v šolski stavbi sem popolnoma Tvojega mnenja. Posebno me veseli, če je začetni strah pri starših toliko premagan in je šola o otrokih že toliko osidrana, da se jim šolska staoba more odpreti. Upam, da bo tudi drv za prvo potrebo, nekaj pa bodo oskrbeli tudi starejši otroci, kot to delajo v Podlonku. Tudi v navedenem kraju se pouk popolnoma v redu vrši v stavbi in zato niso nastopile nobene težkoče. Opozarjam Te tudi, da bo z od prtjem šolske stavbe odprto tudi vprašanje vzdrževanja reda in snage. Upam, da bi se moglo snaženje poveriti starejšim deklicam in dečkom, enako kot pri- priprava drv in kurjava. Navdušiti Ti je treba otroke ter jim prikazati, da bo to njihov oelik uspeh in si bodo napredek njihovega pouka sami priborili. Pionirje smo razposlali in Ti 5 kom. ne morem več primakniti. Pozdravljam te in z zanimanjem pričakujem Tvojih odgovorov. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Niko Kooai I Delovodje šolskih okolišev pa so 14-dnevTio poročali o delu in življenju šole okrajnemu,' okrožnemu in pokrajinskemu prosvetnemu referentu. Vsa poročila so bila pisana na osnovi enotnega vprašalnfka. V ilustracijo nava jamo eno od ohranjenih poročil v celoti."" Poročilo šole >A< za čas od 16.9.44 do JO. 9. 44. Razpoloženje ljudstva do šole je dobro. Tudi mladina je s šolo zadovoljna, kar je razvidno iz tega, da zamud skoraj ni, kar pa jih je, so upravičene. Vpliva bele garde in Nemcev ni nikjer opažati. učnih pripomočkov, kateri bi sedaj prišli o poštev, šola nima nobenih. Vse, kar je šola prej imela, je največ odnesenega, deloma pa se še nahaja v šoli. To so pa v glavnem taki pripomočki, ki za pouk, kakršen se sedaj vrši, ne pri dejo v poštev, n. pr. računalo itd. Večkrat sem tudi že urejal preostali šolski arhio... Kot sem že v prejšnjem poročilu omenil, manjka šoli predvsem knjig, kar otežkoča posebno pouk čitanja. 18 Šolsko kroniko pišem, zbiram pa tudi podatke oseh oažnih dogodkov o vasi, ki so se zgodili od okupacije naprej. Vodim tudi dnevnik, kamor opisujem predelano snov, trajanje pouka in zamude. Pouk se vrši osak dan dopoldne, trikrat tedensko pa tudi popoldne. Vsi otroci pridejo (pri izpraševanju — op. p.) tedensko vsaj enkrat na vrsto, manj nadarjeni tudi dvakrat. Prvi razred obiskuje sedaj 1? dečkov in 9 deklic. Drugi razred pa i deček in 3 deklice. Število učencev za drugi razred se bo v prihoilnjem mesecu precej povečalo, ker bodo do takrat že opravljena poljska dela. Obisk učencev je razmeroma reden. Zamude, ki so malenkostne, nastajajo le v slučaju, če so otroci doma nujne potrebni za delo, ali pa če pridejo v vas vesti o kretanju sovražnika v bližini. Prav v zadnjem tednu so se nekajkrat raz širile take vesti, kar je bilo vzrok za nekaj zamud. Narodnostni vzgoji posvečam mnogo pažnje. Ob vsaki priliki govorim mladini o nujnosti borbe proti okupa torju, o maršalu Titu in jim čitam sestavke iz Gorenjskega pionirja. Večina mla dine z zanimanje posluša in ob razgovoru mi ve marsikaj povedati. Ker manjka pri šolskem poslopju precej zunanjih oken, bom stopil v stik z vaškim odborom OF, da se ta okna zabijejo z deskami, da se na sami zgradbi ne bo delala škoda. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Delovodja šolskega okoliša >A. Preko 3 G Franjo. 1.1. Osredje, iz katerega se je razvilo partizansko šolstvo na Selškem, tvorijo kraji Farji potok, Martinj vrh, Davča in Podlonk. Tako kot šola v Martinj vrhu je verjetno še prej, na prehodu iz zime v pomlad 1944, začela z delom šola I-A-3 D Farjem potoku. Obiskovalo jo je 40 otrok. »Prve črke smo pisali v Žnidarjevi hiši, bilo je verjetno sredi maja 1944. Učil nas je partizan Boris (Strniša iz Kranja — op. p.), ta je odšel drugam. Jeseni v naslednjem šolskem letu sta prišli dve novi tovarišici — domačinka Minka Stinovoova — Minka je vodila prvi tečaj, medtem ko je drugega učila bivša dijakinja meščanske šole Marija Zakotnik-Marjuša, Anzelčeva iz Starega dvora pri Loki. Učili smo se pisanja, branja in računanja. Nekaj malega smo celo risali in veliko peli partizanskih pesmi. Prve učbenike smo dobili s Primorske; šola je bila sedaj na Hribu (hišno ime — op. p.). Ko se je v hišo vselilo Gorenjsko vojno področje, smo se stisnili v kamro zraven hiše.« Tako pripoveduje tedaj 5-letni učenec, sedaj učitelj Matevž Markelj. Zelo skrbno je bilo organizirano prosvetljevanje otrok na šoli I-A-4 v Zgornji in Spodnji Dauči, Podporeznii in v Osojni Davči. Kot vse kaže, so tudi tu začeli misliti na šolstvo zelo zgodaj. Ni izključeno, da bi prvi krožek začel delovati že novembra 1943. Po menju Franja Kosca pa je tudi tam pognalo partizansko šolstvo svoje kali v maju 1944, medtem ko piše učiteljica Angela Kržišnik v šolski kroniki^^ takole: »Novembra 1944 (morda 1943 — op. p.) so že partizani ustanovili slovensko šolo. Poučevale so mladinke v petih krajih (Podporezen je izpustila — op. p.), ker se zaradi nemških po hodov niso upali zbirati v večjih skupinah...« Takoj nato pa pristavlja: »... I)a tudi nobenega večjega prostora niso imeli za skupen pouk, ker je učilnica (ob likvidaciji postojanke jeseni 1943 — op. p.) zgorela.« Njeno pričevanje bi se lahko razumelo tudi takole: Pomladi 1944 je v Podporeznu začela delovati partizanska šola, po pokrajinski šolski konferenci za Go renjsko, ki je bila pri Podgrivarju v Davči v septembru 1944. pa se je pouk razvil še na petih krajih, saj avtentični vir navaja 6 šol — beri: oddelkov ali krožkov. Ker pa' je bilo delo šole v marčni ofenzivi prekinjeno, je šola 2* 19 res delovala b mesece\. \sekakor pa je začela delovati ob koncu septembra in ne novembra, kakor trdi kronist v letu 1947. Pričevanje Lrške Kovač pa se z njo ujema v tem. ker obe navajata iste učiteljice-mladinke. \ kletnih prostorih Šuštarjeve bajte naj bi učila Pod- grivarje\a hči Justina Prezelj-Mira. Tablo in nekaj klcpi so nanosili otroci iz Davče v Spodnjo Ua\čo, Po mnenju Kovačeve naj bi krožek deloval do konca vojne«. Po tej verziji pa bi držalo, da se je pouk začel novembra in trajal do konca maja. kar tudi ni izključeno. Drugi oddelek iste šole je pri Jemcu poučevala Cilka Scdej-Pikapolonica. po domače lomaže\a. Njen krožek 1. razreda je obstajal do kraja leta 1944. ko pride v Davčo Boris Strniša. Ta je kasneje na tem mestu poHČe\al 2. in 3. razred vse do konca vojne. Tretji mldelek partizanske šole v Davči je \o. razred. Š&sti krožek je deloval v Osojni Davči (krajevno ledinsko ime) pri kmetu Mravlji. Tu je poučevala Lovričkova Tončka sknpaj z Bojanom Vidmarjem- Markom. V krožke v Davči je bilo ^• celem zajetih 120 otrok, ki so bili zbrani v še.slih krožkih 1. razreda, štirih krožkih 2. razreda in dveh krožkih 3. raz reda. Pouk v Davči je bil dnevno, dopoldanski in popoldanski. Korespon denca med šolo in okrajnim referentom ni ohranjena. Ustanovitelj šole v Davči je Niko Zumer. Tudi na šoli v Zalem logu. ali na l-A-5. naj bi se bil ])Ouk začel »v sep tembru leta 1944. |ko| so partizani oskri>eli šolski pouk. ki je trajal do marca 1945 in se nadaljeval v juniju 1945. Poučevala sta domačina Janez Kristan-Klavora in Marija Markelj-Vida; vsak drugi dan. Otroci iz Osojnika in Potoka niso hodili k pouku v Zali log, ker so imeli jjouk \ svojih vaseh.«^^ V Zalem logu sta delovala dva tečaja. 1. in 2.. obiskovalo pa ju je dva krat po 20 otrok. Zanimivih okoliščin ^ zvezi z nastankom te šole Se ne moremo v celoti obja%iti. Tudi to šolo je organiziral Niko Žumer. Šola v Podlonkit — I-A-6 — je delovala v dveh krožkih. Tam sta poučevali tovariSici Martinka in Dragica. Ena izmed obeh je sedaj \' Postojni in hrani šolski dnevnik in kroniko. Iz povojne šolske kronike^^ pa je razvidno, da sta bili to sestri Kristina in Marica Gartner. Tudi la šola je morala nastati med prvimi na Selškem, maja ali junija, najkasneje pa septeudira f944. Na tej šoli so otroci prirejali kulturne prireditve; še danes hranijo originalno angleško padalo, ki jim je služilo kot zastor pri teh prireditvah. Šolo je obiskovalo približno 40 učencev" iz Podlonka in bližnjih \asii ter za.selkov. Referent za šolstvo pri okrajti vSelca se zelo pohvalno izraža o delu šole. Vprašanja okrog šole v Rudnem — 1-A-? — so dokaj zapletena. Iz spon tanega zametka v letu 1945, ko je tam poučevala verouk v slovenščini Sustarjeva z Rudnega, se je kasneje razvila partizanska šola in delovala od časa do časa — teren so zelo pogosto kontrolirali domobranci — preko leta 1944 in tudi ^ letu 1945. Pričevanje kronista iz Dražgoš^'' zatorej ni 20 zanesljivo, kar priča ohranjena partizanska šolska kronika izpod peresa jjartizanskega učitelja Jožeta Žbontarja."'' Krožek v Rudnem je obiskovalo 38 učencev. Zbirali so se v krožkih za 1. in 2. razred. Žbontar pripoveduje, da je Niko Žumer prosil najprej Šustarjevo, a se ni upala učiti in tako je šola bolj ali manj životarila vse do demobilizacije Jožeta Žbontarja. ki je v letu 1945 spet delal krajši čas z otroki te vasi. Y marčnem Govekarjevem poročilu ni zajela šola Lajše-Kališe, ker je le za kratek čas lahko razvila dejavnost v Štibeljnovi hiši. Otroke je učila Matilda PartjzanNa prošnjo staršev je začela poučevati Marija Rihtaršič, zasebnica iz Bukovice. Pouk je bil v hiši št. 15. Prihajalo je redno 30 otrok.«^" Vinko Govekar pravi, da RihtarSičeva na pedagoške in politične posvete partizanskih šolnikov in 21 aktivistov ni prihajala in tudi poročil ni dostavljala. Če je to šola l-A-9, ni povsem zanesljivo. Šola l-A-12 je delovala v Železnikih. V šestih oddelkih je obiskovalo pouk 120 učencev, medtem ko so bili otroci, stari nad dvanajst let, organizirani v pionirskem odredu. >Po osvoboditvi Železnikov, 25. novembra 1944, je domačin in partizan Niko Zumer začel organizirati partizansko šolo v Železnikih. .Šolsko poslopje je mesec dni prej pogorelo, na srečo pa sta ostali dve učilnici v bivši občinski hiši. Otrocd-pionirji... so nanosili skupaj drv in klopi za en razred.« tako piše kronist iz Železnikov^" in dostavlja: »Dragica Dcmšarjeva pa je ure dila, da so okna dobila spet šipe«. Po tem viru naj bi se pouk začel 19. januarja 1945. Učenci so bili zajeti v štiri razrede. Učili sta jih Olga Janež-Anuša in Vindišmanova, obe poklicni učiteljici. Poučevali sta izmenoma vsak drugi dan po dva razreda, in sicer vsak razred po tri ure. Iz zapisa je razvidno, da jima je bil vročen učni načrt, učbenik za zemljepis in dve pesmarici. »Nekaj potrebščin je prispevala tudi organizacija QF. Brali so največ Gorenjskega pionirja, ki so ga redno prejemali. Pionirji, ki niso imeli pouka, so bili stalno na straži in če je bilo kaj sumljivega, .so takoj sporočili.« Marčno poročilo že omenja šest oddelkov: 2 prva, 2 druga in 2 tretja, kronist pa omenja še prihod tretje učne moči: to je bil verjetno Bojan Vidmar-Boris, ki pa ga je »pregnala« pomladanska ofenziva. Center za nastajanje partizanskih šol v Poljanski dolini oziroma v po ljanskih hribih so vsekakor vasi pod Blegošem. Tudi tu je v jeseni 1943 nastalo malo osvolx)jeno ozemlje. Po prvi verziji naj bi se šolstvo na tem koncu začelo v Javorju. To pa zanika pričevanje Marice Cadež-Milene, Petercovc iz Murav. Cadeževa trdi. da je začela poučevati v Muravah na domu pri Petercu kmalu potem, ko je bila na prvem partizanskem mitingu v Cerknem. To pričevanje znova potrjuje našo hipotezo, da se šolstvo na loškem ozemlju razvija pod vplivom preporodncga gibanja na Primorskem. »Zagotovo vem, da sem pouče vala dve zimi,« je dejala Cadeževa. Najbrž je tudi brstiče na področju Javorij pobrala slana novembrske ofenzive, ker imamo na voljo tudi vire, po katerili naj bi se šolstvo v Javorjah razvilo pomladi 1944.'"' Se bolj verjetno pa se je iz prvotnega šolskega središča ustanovilo več sainastojnih oddelkov izven Mnrav. Taka reorganizacija je bila izvedena po konferenci v Davči. O tej reorganizaciji mi je pripovedoval tudi Vinko Govekar. Tudi po njegovi verziji sta se iz šole v Muravah razvili še šoli v Javorjah in Brinju. Na oddelku v Javorjah — l-A-14 — je učila Pavla Petemel-Zvonka, vulgo Titiačkova iz Javorij. dokler je ni zamenjala poklicna učiteljica Kati Kušar. V za.selku Brinje pa Mara Peternel. Koroščeva, dijakinja meščanske šole. Vse tri šole je obiskovalo 90 do 100 otrok. V Javorje so hodili v šolo še otroci iz Doleiičic. Cetene ravni in Podvrha.^' Pouk se po 29. marcu 1945 ni obnovil. Oddelek v Brinju ima verjetno isto šifro kot Javorje, šola v Muravah pa l-A-13. Tudi na Volči pod Javorjami je bila partizanska šola pri kmetu Strešku. Otroke je na tej šoli poučevala Angela Križnar. Šola na Jelovici je bila ustanovljena verjetno že pomladi 1944. V kripto grafskem sistemu, ki ga je postavil Govekar. je imela šifro I-A-20. Na tej šoli je nekaj časa učil edini učitelj, ki je prišel na Gorenjsko iz učiteljskega tečaja pri SNOS, Janez Demšar iz Žirov. Na šoli je ostal do odhoda na Cerkljansko. Tik pred osvoboditvijo je bil v Gorici ranjen in tam tudi za ranami umrl. Pokopali so ga lx>rci XXXI. divizije na goriškem pokopališču. 22 Pod šifro I-A-11 je najbrž delovala partizanska šola na Mlaki. Na tej šna drugi strani meje«, obiskovalo jo je 52 otrok. Tudi na tej šoli je bil pouk vsak dan. Učila je Erjavčeva iz Krnic.'° 24 Le nekaj malega več otrok je bilo v šoli na Sooodnjem (I-A-25). Tu sta toTarišici Marija Peternelj-Olga in Zofka Frelih-Slava poučevali štirikrat v tednu 62 otrok. Olga je bila poklicna učiteljica. Šola se je zatekla v »nemško barako«. Šolsko poslopje ni bilo uporabno, ker so ga partizani ob izgonu Nem cev iz kraja močno demolirali.^" Zgodilo se je nekoč, da so prišli domobranci iz Idrije in spraševali Olgo, kaj uči v šoli. — -Saj veste, brati in pisati.« — ^Pa jih učite brati in pisati v duhu tele kokarde?^ je vprašal Ijciogardist in pri tem pokazal s prstom na domobranski znak na čepici. — ^Učini jih slovensko,« je odvrnila Petemelova. Spodaj v samotah Hobovške grape je bila v 5/ari Oselici 2. oktobra" 1944 ustanovljena partizanska šola I-A-26. ki jo je odbor OF preselil 21. februarja leta 1945 v Hohovše. Tam je poučevala Francka Sedej, po domače Cehova.'" Učenci iz koprivniške, hobovške in sovodniške šole so 25. februarja 1945 prire dili kulturni večer v znamenju tekmovanja za II. kongres ZMS. Šola v Malenukem vrhu (I-A-28) nikdar ni mogla pošteno zaživeti. »Po drugih vaseh so dekleta že prejšnje |šolsko — op. p.| leto poučevala otroke .... zato smo se tudi pri nas odločili, da začnemo s poukom,«^* čeprav so domo branci iz Gorenje vasi pogosto zahajali v ta kraj in silili starše, naj pošljejo .svoje otroke v domobransko šolo na Trati pri Gorenji vasi. »Zato je po novem letu 1945 (že tretjič) začela z delom v šoli na Malenskem vrhu poklicna uči teljica Terezija Demšar, pomagala pa ji je tudi njena hčerka.« Učila je v starem šolskem poslopju. Šole, ki bi se utegnile skrivati pod šiframi, ki jih nismo omenili, so bile lahko v Poljanah. Tam je pri Mačku nekaj časa delovala partizanska šola. potem ko so bile Poljane osvobojene. Poljanci vedo povedali tudi o nekem šolskem krožku iz leta 1942. Po vsej verjetnosti pa gre za izobraževalno obliko, ki je bila značilna za pomlad 1943. Neki zelo skrivnostno formulirani vir govori tudi o nekakšnem skupinskem pouku na Logu. Čudno je. zakaj se zapisovalec vira izogne navedbi osebe, ki je tam učila! Nekateri viri omenjajo tudi tako imenovano »tajno slovensko šolo«. Taka šola. pravi vir. naj bi delovala v Preski pri Medvodah. »Anica Meden, absol ventka meščanske šole. je v Medvodah kot ljubiteljica otrok zbirala (učence), da so se na njenem domu i)od njenim nadzorstvom igrali. Iz tega se je polagoma razvila tajna slovenska šola. ki je štela proti koncu vojne celo 50 otrok.«*" Morda je bila to oblika, ki so se je posluževali medvoški aktivisti v ravninskem predelu? Na podoben način naj bi se bil razširjal slovenski pouk v /fe/cča/i.'" Čudno ])a je. da pričevalec izjavlja, da tako imenovanih partizanskih šol na njihovem območju ni bilo. Čigave so potem bile te šole? To vprašanje smo v pričujočem raziskovanju le zastavili, odgovor nanj pa bomo dobili po teme- IjitejSi preveritvi virov. Naravnost vsiljivo je dejstvo, da je pričevalec 17. maja leta 1945 na to poročilo okrožnemu šolskemu nadzorniku pritisnil stari monar- histični žig." Vsa sporna vprašanja bomo morali preniotriti ob natančnejšem pretresu okupacijske šole in z njo vred tudi kontrarevolncionarne šole na našem območju. Prezreti ne kaže, da je tudi belogardizem pognal svoje šolske koreninice, in to na več krajih. Čeprav je direktno izpričana le domobranska šola v T-u- 25 čiuah in na Iraii pri (iorcnji vasi, ni izključeno, da bi se v niže razvitih oblikaii pojavil ponk še kje drugje.'" Za zaključek naj povemo, da je partizansko šolstvo na Loškem imelo enoten sistem administracije. Vsa navodila so dobivali ^delovodje šolskih okolišev« od okrajnih prosvetnih referentov. Ti so jim sporočali, katerih posvetovanj se morajo udeležiti, koliko časa l)odo trajale božične počitnice, kaj morajo šole storiti za Dan mrtvih, nakazovali so jim mesečne honorarje, ali pa jih obvešČJili. da denarja ni. Hrano so učitelji partizani prejemali na podlagi nakazil pri gospodarskih komisijah, literaturo pa so jim dostavljale jiartizanske tehnike. Vsi učitelji so biLi tesno povezani z okoljem in tam tudi sicer delovali kot člani odborov OF. kot sekretarji aktivov SKOJ, mladinskili skupin ipd.^'' O učbenikih in učno-vzgojnih pripomočkih bi morali napisati posebno razpravo, če naj bi dobili vpogled v kvalitetni premik kulturno-politične in idejne usmerjenosti našega šolstva med NOB. Vendar je to tematika za posebno samostojno študijo. Brez dvoma pa lahko zapišemo, da se je zno traj partizanskega šolstva izvršil kvalitetni premik tako %• (nlnosih med učiteljem in učencem, v odnosih otrok do šole, kakor tudi v odnosih okolja do šole. V roditeljskih svetili so kali današnje samouprave v šolst%Ti, v pionirskih organizacijah pa današnje samouprave učencev. Partizanska šola ni bila nevtralna in brezidejna. Bila je sestavni del narodnoosvol>0(lilnih prizadevanj. Preko šole so otroci vzgajali starše in jih tako vključevali v osvobodilna prizadevanja, starši pa so bili življenjsko zainteresirani, da njihovi otroci ne bodo ostali nepismeni ter nevedni. IV Narodnoosvobodilno gibanje na lx)škem je. brž ko sO' nastali objektivni pogoji za nastanek kulturnih ustanov — partizanskih šol. pokrenilo vse |)otrebno. da omogoči čim večjemu številu otrok pouk v slovenskem jeziku, ki je bil N letu 1941 z aprilsko okupacijo pregnan iz naših šol, šolniki pa v pretežni večini s svojih domov. Kljub temu, da na Gorenjskem v celoti in na Loškem posebej skorajda ni bilo poklicnega učiteljskega kadra, so odbori OF ob iniciativi KPS pristopili k organizaciji improviziranih šol, da bi se mladina v njih vzgajala v duhu narodnoosvobodilne borbe, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, v duhu jugoslovanskega socialističnega patriotizma, za zedinjeuo Slovenijo, združeno v federativni demokratski Jugoslaviji. Po kmečkih domovih in celo v kleteh, v ilegalnih ter pollegalnih krožkih, tečajih in šolah se je tako v Loškem pogorju in v nekaterih pre delih Poljanske in Selške doline šolalo še v času, ko je v teh krajih divjala vojna vihra, nad ena tretjina šoloobveznih otrok. Te otroke so poučevali zavedni pripadniki osvobodilnega gibanja, ki so se sami oblikovali v tem gibanju in čeprav v večini primerov niso imeli potrebne formalne izobrazbe, dosegli, da se je opismenilo nad tisoč otrok. Materialno osnovo jmrtizanski šoli so zagotavljali vaški odbori OF, organizacijsko pa je usmerjal delo vanje šolstva upravni aparat OF. V okrajih so šolstvo usmerjali referenti za šolstvo, ki so obveščali o delu na terenu okrožnega šolskega nadzornika. Na Gorenjskem je delovalo četvero okrožij, šolstvo pa je prav v loškem okrožju zaradi objektivnih pogojev, predvsem pa vojaških zmag NOV. doživelo največji razcvet in vzpon. Kakor celotna organizacija osvobodil- 26 nega gibanja je bilo tudi šolstvo administrativno upravljano po kripJtograf- skem sistemu. Vsaka šola je imela svojo šifro," vsak učitelj pa ilegalno ime, da bi se lahko šolski sistem obvaroval pred subverzijo gestapa, domobrancev in pred osvajalsko vojsko. Jedro učiteljskega partizanskega kadra so tvo rili mladi komunisti, organizirani v SKOJ. Med vsemi učitelji ni bilo ni kogar, ki ne bi bil na kak način povezan z organizacijo OF. Tako starši kot otroci -šo nudili na osvobojenem in polosvobojenem pa tudi v j>ovsem okupiranem ozemlju vso moralno in materialno pomoč partizanski šoli. Po vprečna starost tistih, ki so na teh šolah učili, je bila največ 21 let. Po spolu so prednjačile ženske v razmerju 1: 5. Četvero učiteljic partizank so zve rinsko ubili domobranci in Nemci v zadnji ofenzi\-i na osvobojeno ozemlje. Prva partizanska šola na Loškem je nastala v zametku že jeseni leta 1943, ko je na ozemlju v zgornjem toku Poljanske Sore nastala dne 23. oktobra leta 1943 žirovska »komuna« in bil tam ustanovljen NOO. Zato predstavlja j)artizansko šolstvo eno najsvetlejših poglavij naše kulturne zgodovine v polpreteklem obdobju. Opombe I. Sod»bna pexlagogika 1951. str. 204. — 2. V. Govekar. Tabelarični pregled šol stva. (Osebni arhiv.) — 7. Arhiv šole na Martinj vrhu. (Muzej v Škofji Loki, K-c.) — 4. Poročila o važnejših dogodkih v letih 1941—1945 (šolska poročila). (Muzej v Skofji Loki, K-a.) — 5. Doslej se je enostransko poudarjala zgolj dejavnost pionirjev iz Železnikov, medtem ko se pionirskih organizacij z večjo tradicijo sploh ne omenja. — 6. B. Gerlanc. Okrožne in pokrajinske učiteljske konference v času NOB. -Sodobna pedagogika 1951. str. 157. — 7. I. Bertoncelj, Šolstvo na Gorenjskem v letih 1941 do 1945, Si[)dobna pedagogika 1951. str. 205. — 8. H. Zdešar. Šolstvo na Primorskem v času NOB. .Sodobna pedagogika 1951. str. 195. — 9. Glej op.?. — 10. Glej op. 8, str. 196. — 11. Glej op. 7. — 12. Glej op. 6, str. 161. — n. Glej op. 8. str. 197. — 14. Osebni arhiv Marije Peternel. — 15. Glej op. 7. str. 208. — 16. Glej op. 6, str. 161. — IF. Glej op. 2. — 18. M. Mencelj. Pedag<)žki tisk v času NOB. Sodobna pedagogika 1950, str. 168. — 19. Glej op. 3. K-c/4. — 20. Ibid.. K-c/2. — 21. Glej op. 4. K-a/l. — 22. Ibid.. K-a/40. — 23. Ibid., K-a/13. — 24. Ibid.. K-a/2. — 25. V rokah Ivanke Kovač-Urške. — 26. Ibid.. K-a/24. — 27. Ibid.. K-a/44. — 28. Ibid., K-ay24. — 29. Glej oques sous la direction des partisans qm etaient des pedagogues pro- fessionnels. On reunissait les enfants dans des fermes ou des ecoles qui etaient assez a Tecart pour promettre que]que securite, et parfods aussi dans quelqne salle d'auberge ou meme dans des caves. Les frais de Tenseignenient etaient a la cliarge des comites du Front de liberation qui devaient assurer les vivres. les vetements, le gite et les honoraires de 1'instituteur. Le inateriel scolaire etait fourni par le Comite regional du FL pour la Haute-Carniole. qui fit iniprinier dans ses ateliers dandestins qulques nianuels indispensables (abecedaire. livre d'arithnietique. histoire du peuple slovene, orthographe slovene, etc). Les ecoles etaient gerees par des conseils de parents: c'est a partir de ceux-ci que s'e8t de-veloppe le systeme actuel de rautogestion de nos ecoles. Les eleves etaient organisees dans la Croix-Rouge de Slovenie et dans Torgani- satioii des pionniers. a base de laquelle se dčveloppa apres la guerre Tantogestion des eleves. L'organisation des pionniers etait aussi responsable de la securite: elle organisait des postes de garde, des patrouilles et le service de renseignements sur le terrain. Grace a ces niesures les ecoles des partisans ne subirent presque aucune agres- sion. Ces ecoles jouissaient d'une grande faveur aupres du peuple qui voyait en elles une partie integrante de la lutte pour la liberte. Plusieurs instituteurs furent tues par les occupants. tandis que d'autres furent depM>rtes. Plus encore que par leur role pedagogique, ces ecoles furent precieuses pur leur mission politique et morale. Dans les conditions difficiles au temps de Toccupation ennemie, les rapports entre rinstituteur et les eleves s'enrichirent de qualites nouvciles. Cest sur cette base-la que s'est developpe le profil ideologique, moral et politique de Tecole slovene; le temps qui court n'y a apporte aucun cliangemcut essentiel, mais il continue a le preciser et a le completer. 28