Književnost in umetnost. »Popotnik« objavlia v svoji 7. letošnji številki to-le vsebino: 1. Ernst Slanc: Častičutje — vzgojni pripomoček? 2. J. Pahor: Pevski pouk v ljudski šoli po M. Battkeju. 3. S. E.: Beseda o šepetalcih. 4. Ivan Burdian: Hišna muha. 5. Književno poročilo. 6. Razgled: Časopisni vpogled. Pedagoški paberki. Šolske in učiteljske vesti. Sred,nje in višjesolski vcstnik. Inostransko šolstvo. Prosvetna kronika. Razne vesti. Mala poročila. Letno poročilo petrazredne dekliške ljudske šole v Kranju za šolsko leto 1912/1913. — Izdalo šolsko vodstvo kopcem šolskega leta 1912/1913. Založil krajni šolski svet v Kranju. Tiskarna »Sava«, Kranj. — Poleg običajnih poročil ie na čelu! tega izvestja ipriobčen govor učiteljice M. Roossove »Pragmatična sankcija«. »Nov svetovni jezik je izumil proiesor Braendle. Imenuje ga »Veltlang«, ki Ua je osnoval na pod!lagi angleščine. — To notico so njrinesli zadinji čas nekateri časopisi. Če pa vprašamo, kak pomen ima novi jezik za bodočnost, moramo odgovoriti, da — nobenega! Odkar so se sloviti učenjaki pomenili o načelih, ki imajo priiti glede sprejemljivega svetovnega jezika v poštev ter osnovaii praktični, izpoinitvi vedno do^topni Ido, je izumljenje in iskanje novih irfednaroanih jezikov — goli diletantizem, da ne rabimo drugega izraza. Če proi. Braendle trdi, da so tevtonski ieziki sposobnejši za nov jezik nego romanski, se mu more odgovoriti, da se da vse trditi, pa največja nesmisel dokazati. Zakaj neki nista uspela »Volapiik« in »Teutonisk«. ko sta bila vendar oba jezika zgraiena na germenski podlagi? Braendle ki baje govori 20 jezikov in pozna še več drugiih, se hoče vkliub temu uslužiti le svoii materinščini, ki jo je vzel za vzor. A urezal se je že pri imenu »Veltlang«, zakaj niti »Veit« niti »lang« ni angleški (Wordl, Language). Njegov bes&dar je jako pomanjkijiv. slovnica in besedotvorje pa kažeta gorostasne liibe. Veltlang in njegovi sovrstniki. kakor Adjuvilo, Europal, Neutral, Omnez, Ro hočejo delati le zgago napredujočemu Idojeziku. Vsi so le produkti diletantizma, morda tudi častihlepja in. žal, ne navsezadnje tudi narodnega šovinizma. Prihajajo in izginevajo kakor kometi, keivse ne morejo kosati z Idom, osnovanim na znanstveni podlagi ter udejstvujočim edino sprejemljiiva načela. — Št. Vid pod Juno, Koroško. — Jak. Kovačič.