140 Zabavno berilo. Stare hiše naše Ljubljane z zgodovinskimi črticami po gradivu pl. Radiča in dr. Lipica. Opisal dr. Jan. B 1 e i w e i s. *) Kakor ima vsak človek svoj životopis, tako ima tudi vsako selo, vsako mesto svoj krajepis ali svojo topografijo. Isto tako ga ima tudi naša Ljubljana. Predno pa prestopimo na popis tega, kar je naslov temu članku, naj memogrede omenimo mnenja mnogih zgodovinarjev, da na tistem prostoru, ki ga dandanes imenujemo »Kapucinsko predmestje" (Kapuziner-Vor-stadt) in kamor se štejejo Duaajska cesta, Celovška cesta, Fraačiškanske ulice, Slonove ulice, nunske ulice, gledališke ulice , kongresni trg, in kjer je danes G-ra-diše in Mirje (deutscher Grund) je stala kolonija Rimljanov — Aemona imenovana. ,,Mirje" je stara slovenska beseda, katera izrazuje to, kar beseda »staro zidov je". Ker so namreč naši predniki našli na tem mestu razvaline starega zidovja — ostanke nekdanje Aemone — so ta kraj imenovali mirje, Nemci pa „deut8cher Grund" zato, ker zemljišče na tem mestu je postalo pozneje lastnina Križanskih gospodov (deutscher Ordensritter), ki so na Kranjskem imeli mnogo posestva. Našo Ljubljanico so Rimljani imenovali Nau-portus; ob bregovih Nauporta — tako vsaj pripovedujejo nekateri zgodopisci — je argonaut Jason, pri-peljavši se na ladiji s svojimi tovarši iz Ponta v Donavo, iz Donave v Savo, iz Save v Ljubljanico Aemoni prvi temelj položil. Neka šaljiva pravljica celo to pripoveduje, da na tistem mestu, kjer dane3 stoji pivarna „zum weissen Ro33ei", je Jason, s svojimi tovariši stopivši na suho, ladij o svojo priklenil. Res, da starinska bajta „Roseinova" po svojem obrazu še zelo opominja na čase Jasonove. Profesor Milil er v Mariboru obeta nam v posebnem spisu dokazati, da Aemona je stala tam, kjer današnji Ig. No, Če bi to resnica bila, postala bi se ve da vsa druga zgodovinska poročila prazne pravljice. Naša Ljubljana se je nekdaj marala posebno odlikovati s tem, da je im 1* od zunaj jako čedno-bele hiše, kajti njen priimek „bela Ljubljana" izvira iz starodavnega pregovora, ki je znan vsaki naši stari babici in se glasi : *) Bral g. Fr. Drenik v „besedi" Čitalnice Ljubljanske 14. aprila t. 1. 141 Bela Ljubljana, <3rn je Kranj , Pisana Loka, Kamnik je........ zdaj pac drugače, kakor je nekdaj po tem pregovoru bil. Predno ogledamo starinske hiše Ljubljanske, ozrimo se malo gor na „grad", brez katerega si Ljubljane misliti ne moremo. Grad Ljubljanski je stara stavba. — Že leta 1268. — tedaj že pred 600 leti — je Ulrik III. stanoval na gradu, pred katerim so mejni grofi Kranjski (Markgrafen von Krain) stanovali v Kranj i. Razvaline zidovja, ki se je z grada stezaio v mesto na več krajih, so ostanki trdnjav iz onih Časov, koso mesto morali braniti proti napadom Benečanov in Turkov, zidanih okoli leta 1380. — Kaj vse pa se je v teku časa godilo z Ljubljanskim gradom, s katerim so nekdaj cel6 pesterne neubogljive otroke strašile, rekši, „Če ne boste pridni, prileti z grada lintveren po vas in vas vzame", se ne da za gotovo dokazati; to pa vemo, da od leta 1582. do 1587. so stanovi Kranjski imeli svojo orožnico na gradu, ki se je „standisches Zeughaus" imenovala. Leta 1686. 28. aprila zjutraj ob štirih je strela vdarila v stolp na gradu, kjer je bilo 500 centov smodnika shranjenega. Razpok je bil tako strašansk, da se je v mestu mnogo hiš podrlo in da nobeno okno in nobena peč ni cela ostala. Grad, nekdaj rezidenca vladarjev Kranjskih, je — po mnozih prezidanjih — leta 1814. po odhodu Francozov postal jetnišnica, kar je še danes. Podajmo se z grada zdaj v mesto, seznanit se z važnejšimi starinskimi hišami. Najstareje hiše so v mestu na desnem bregu Ljubljanice v podnožji Ljubljanskega grada, večidel tesne in malo zračne. Veče hiše na levem bregu Ljubljanice — nekdanje lastnine „eines prachtliebenden Adels" — kakor dr. I^pič pravi — so večidel mlajše od unih na desnem bregu; še mlajše pa so hiše v predmestjih, ki so takrat nastale, ko „se meščan ni več tako strogo od kmeta ločil". Pripoveduje se, da — ko so drugej že hiše bile — je tam, kjer eo današnje Poljane, bilo še zgolj p olj6. Od tod ime Poljane. Poljane so po takem najmlajše predmestje Ljubljansko. Meji najstareje hiše mesta Ljubljanskega šteje se v ,,Spitalskih ulicah" nekdaj tako imenovani „Burgerspital", kjer je danes Majerjeva in več dru-zih štacun. Ta hiša, se ve da, v drugačni obliki, je bila nekdaj meščanska bolnišnica, katero so brž ko ne napraviti pomagali protestantje, ki so v tej hiši tudi svojo cerkev imeli, dokler jih ni leta 1598. škof Chron (Hren) iz Ljubljane pregnal. — Ko so v drugi polovici preteklega stoletja usmiljeni bratje (barmherzige Briider) v Ljubljano prišli, se je pa ta hiša dobrodelnih naprav leta 1787. tako predruga-čila, da ste v njej ostali le sirotnišnica (Waisen-Jiaus) in pa ubožnica (Pfriindnerbaus) za meščane, — bolniki in blazni pa so se preselili v današnjo bolnišnico, katera je bila lastnina usmiljenih bratov (barmherzige Briider). Zato je še do danes bolnišnici ostalo ime ,,pri barmherzgarjih". — Leta 1789. so morali tu poprej ostali ubožniki (Pfrundner) zapustiti hišo v „špitalskih ulicah" zato, ker so tu napravili porodnišnico in najdenišnico (Gebar-und Findelhaus), v katero je bila 21. svečana 1789. prva ženska sprejeta. — Iz tega se vidi, da čez 300 let je stara ta hiša, ki je mnogo prememb doživela. V ,,spi t al s k i h ulicah" pa nahajamo še drugo hišo zanimive starinske pomembe, in to je Permetova irisa. Od zad v „Ribjih ulicah" se na tej hiši vidi vzi- dana tablica iz rudečega marmora , na kateri se bere številka leta 1528. in pa ime „Woifgang Bosch". Ta Wolfgang Bosch je bil pek in župan Ljubljanski od leta 1520. do 1522., kar nam priča, da nekdanji župani Ljubljanski so se izbirali iz vrste meščanov. Letna številka 1528. je najstareja med vsemi, ki jih nahajamo nad vrati hiš mesta Ljubljanskega. Iz 16. stoletja je tudi hiša s številko 9. na starem trgu, katera je bila lastnina Kranjskega Luthera in slovenskega „literarnega Kolumba" Primaža Tru-berja, kakor ga prof. Metelko v svoji slovnici imenuje. Da je to istina, priča — kakor pl. Radics trdi — rokopis, ki ga hranuje dvorna knjigarna Dunajska. Podajmo se zdaj v S t. Petersko predmestje in poglejmo pred drugim današnjo kosamo, katera izvira od leta 1586. Pa kaj je bila kosarna takrat? — Bolnišnica je bila! V 16. stoletji — kakor drugej — tako je tudi v Ljubljani razsajala večkrat Turška kuga. Padanji zastopniki Kranjskih stanov so prosili leta 1586. škofa Chrona, naj dovoli, da se na škofijski pristavi blizo S t. Peterske cerkve zraven vode Lj ubljani ce zida bolnišnica (Lazareth). Ssof je to dovolil. To izpričuje, da sedanja kosarna stoji na mestu nekdanje bolnišnice, zidana pred blizo 300 leti. Stopimo zdaj v mesto nazaj in idimo na „novi trg", ki se zdaj „Turjaški trg" (Auerspergplatz) imenuje. To je eden izmed najstarejih trgov Ljubljanskih, kjer so se izvrševali turnirji nekdanjih vitezov Kranjskih. Tu vidimo „deželno hišo" (Landhaus, presukano v „lontovž"), ki v današnji obliki izvira iz 16. stoletja, ker uno, ki je poprej na tem mestu stala, je vso podrl grozni potres 26. marca leta 1511., ki je dva dni poprej razrušil hišo križansko ali „Kri-žanke" (deutsches Haus) s cerkvijo vred in mnogo drugih hiš v Ljubljani. Križanke je leta 1579. kom-tur Formentini popolnem na novo zidati dal; tedaj bodo „Križanke" prihodnje leto obhajale 3001 et-nico svojega današnjega obstoja. Deželni hiši (Landhaus-u) sosedna palača je tako imenovani „Furstenhof", zidana 1. 1642., zdaj posestvo kneza Karlosa Auersperga. To je po svojem notranjstvu starisnka stavba prve vrste, lani od zunaj nekoliko renovirana. S te palače so nekdaj gledale „die holden Prauen Laibachs die Ritterspiele", s katerimi so se plemanitaži Kranjski na „novem trgu" producirali zadnjikrat — leta 1652. Na tem trgu je še druzih starih hiš iz 16. stoletja, pa naj omenimo med drugimi le eno zgodovinsko-po-menljivo, namreč palačo, ki je zdaj lastnina barona Lichtenberga, pa je nekdaj lastnina grofa Jošta Jožefa Thurna bila, ki jo je zidal leta 1561. s tistimi 20.000 cekini, s katerimi se je odkupil neki Turški paša, katerega je grof Thurn z lastno roko vjel in potem vjetega držal pri sebi. Tudi v ^gosposkih ulicah" nahajamo mnogo starinskih hiš; omenimo med drugim le palačo deželnih stanov, nemški „Burg" imenovano zato, ker tukaj so prejšnji čas v Ljubljano prisedši vi a* d ar j i stanovali. To poslopje je bilo nekdanje stanova-lišče cesarskega namestnika ali „vicedoma" (Vicedomhaus) s silnimi vratmi, ki so segala doli do Ljubljanice zraven današnje Kastnerjeve hiše, od katerih pa dandanes ni sledu več. Prav blizo in kakor pod varstvom cesarskega namestnika so nekdaj v Ljubljani j udje imeli svoje na-selišče; iz onega časa še so ,,judovske ulice" in „judovska steza". V hiši s štev. 4 v „judovski stezi" se znotraj vidi še sled Judovske sinagoge, ki je bila nekdaj tukaj. 142 Podajmo se zdaj čez železni „Hradeckov most", da pridemo na „mestni trg" (Ratbhausplatz). Veči del vse hiše tukaj na levi in desni strani se po stavbi, kakor tudi trg sam pa svoji zasukani obliki, kažejo jako starinske. Mestna hiša (Kathaus, spačena v „ro-tovž") je prav tako, kakor jo še danes vidimo, bila zidana okoli leta 1717. Kar ste danes „škofija" m sosedna na pol Kor-dinova na poi korarska hiša, ki je od zadej nekako podobna trdnjavi, tu so v 15. in 16. stoletji bivali Avstrijski vladarji. Vojvoda Ernest železni, ki je leta 1416. plemenitažem Ljubljanskim ukazal utrditi svoje hiše proti napadom Turškim, imel je današnjo škofijo za svojo rezidenco, kajti Ljubljana je prvega škofa še le dobila leta 1461. Korarske hiše izvirajo iz 16. in 17. stoletja. Hiša s številko 13. ,,pred škofijo", kjer stanuje danes kanonik pl. Hillmaver, kaže še danes napis: „domus c an o niči Ki r chperger", — hiša s številko 12, ki ni več korarska, ampak Jančarjeva, ima letno številko 1669. (Kon. prih.) 149 Zabavno berilo. Stare hiše naše Ljubljane 2 zgodovinskimi črticami po gradivu pl. Radiča in dr. Lipica. Opisal dr. Jan. Bleiweis. (Konec.) Oglejmo si sedaj se cerkve naše Ljubljane. Št. Peterska cerkev je morebiti najstareja cerkev vse nase dežele; ona ima veliko zgodovino. V prvo je bila zidana leta 1221., leta 1385. na novo prezidana, leta 1472. po Turkih sežgana, pa zopet popravljena. Tako. kakor dandanes stoji, bila je zidana leta 1726, leta 1728. pa blagoslovljena. Tudi naša stolna (Šenklavška) cerkev je Jako stara, izvira iz 1. 1288., ko je bila se podružnica St. Peterake fare; v teku časa je bila večkrat podrta, večkrat popravljena in razširjena; leta 1361. in 1386. je pogorela. Leta 1462. je bila po papežu Piju II. povzdig-njena v čast stolne cerkve, leta 1469. po Turkih razrušena, pa potem zopet popravljena in povekšana, leta 1701. pa brez kuplje, ki je bila še le leta 1841. narejena, tako sezidana, kakor jo vidimo danes; leta 1707. je bila slovesno blagoslovljena, ko jej je bil en stolp zidan leta 1705., drugi pa 1706. Tudi cerkev Frančiškanska ima veliko zgodovino. Na njenem mestu je izprva stala cerkev posvečena sv. Martinu, ki je že pred letom 1320. bila mi- nihom Avguštinom izročena, leta 1494. po Turkih pokončana. Leta 1623. je bila na novo zidaua Materi Božji na čast in leta 1628. blagoslovljena od škofa Chrona, leta 1631. je pogorela, potem bila zopet sezidana in leta 1785. izročena Frančiškanom. St. Jakobška cerkev izvira od leta 1494. Bila je takrat cerkev Avguštinov, leta 1597. pa je bila izročena Jezuitom. Novi cerkvi je položil škof Chron temeljni kamen leta 1613. Trnovska cerkev je bila zidana leta 1730; po-polnejn prezidana leta 1855. Se neke stare hiše iz 17. stoletja ne smemo pozabiti ; to je, redouta, dandanes bojišče parlamenta Kranjskega, prejšnje čase plesišče gosposko. To hišo so nekdanji deželni stanovi zidali leta 1658. j ezuitom ^za gimnazijo zraven tadanje Jezuitske (danes St. Jakobske) cerkve, kar še danes kaže napis nad vrati. — Tako — potovaje križem po meatu in predmestjih — smo ogledali našo staro Ljubljano po važnejših starinskih stavbah in zgodovinskih njenih dogodbah. Imeli bi gradiva še marsikaj; al vmakniti se je treba še drugim točkam nicojšnjega programa. Zato spomine na staro Ljubljano sklenemo z opominom: ,,Ti — nekdaj po obrazu svojih hiš zvana bela Ljubljana — ostani bela na veke po trojnem svojem starodavnem geslu: trdna kakor skala o v eri svojih pradedov, — kakor hrast neomajljiva o svestobi do vladarja, — brez madeža čisto-bela — slovenska!"