Naročnina listu: —
Celo leto . . K 10'— Pol leta .	.	„ , 5‘ —
Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno . . „ r—-Zunaj Avstrije: == Celo leto . . K 15' -
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Občni zbor c. kr. Kmetijske
v
družbe za Štajersko v Gradcu,
V	petek popoldne ob 4, uri se je vi Gradcu pričel letošnji občni zbor c. kr. Kmetijske (družbe za Štajersko. Otvoril ga je predsednik družbe, deželni glavar grof Attems.
V	pričetku zborovanja je prišlo do ostrega spo-
pada med pristaši Hohenbluma in Pantza. Padale so med Nemci običajne, ne posebno fine besede. Sprejetih je bilo en bloc več predlogov, med drugimi tudi ti-le: Predlog podružnice Ivanjkovci, da se oskrbijo za pobiranje članarine primerne knjižice y obeli deželnih jezikih; predlog podružnice ptujske okolice, da bi se dobivali dinamon I za razstreljevanje zemlje boij poceni in na lažji način, kakor (do sedaj, ter da ne bi bilo treba uradnega dovoljenja! pri nabavi razstrelnih kapic; predlog podružnice Sv. Jurij ob j. žel., da se izključijo predkupci pri prodaji vina producentov konsumentom in gostilničarjem :	v dosego
tega bi se morale čimpreje ustanoviti v vseh domačih vinorodnih krajih posredovalne zadruge za vnov-Čevanje vina; predlog podružnice 'Mešitinje-Sv. Peter, da smejo oddajali gostilne davka, prosto vino že v množini 20 litrov in ne, kaicor do sedaj, še le v. množini od 56 litrov naprej; predlog podružnic Ljutomer in Ivanjkovci, da se ustanovi pri Kmetijski družbi mesto za posvetovanje glede strojev; predlog podružnice Sv. Miklavži-Bolfenk, Üa zastavijo vsi merodajni krogi vse svoje moči, da znižajo vse državne železnice in tudi južna železnica svoje tarife pri prevažanju vinskih pridelkov; predlog podružnice Sv. Jurij ob juž. žel., da se izposlujejo pri železniški u-pra\d pri prčvažariju mleka v 'manjši 'množini oni znižani tarifi, ki so že poprej obstojali; predlog podružnice Sv. Lenart v Slov. gor., da se risianovi tudi pri Sv. Lenartu pod sličnimi pogoji, kakor je to že v Mariboru in v Ptuju, razpeßßvalniöäi zveze gospodarskih zadrug za umetna gnojila in druge slične gospodarske predmete.
Predlogi, ki so prišli v razpravo: predlog ^podružnice Vransko, da bi se dajalo članom Kmetijske družbe vsako leto, če za to prosijo, 'za znesek po 2 K iz deželnih 'drevesnic 4 sadna 'drevesca, se je odklonil. Brez debate je bil sprejet predlog podružnice na Vranskem, da se glasilo Kmetijske družbe „Gos-
pojETÌteil
Y deželi Faraone F*
Dr, M. Slavič.
(Dalje.;	*
Sicer se pa lahko reče, da egiptski mohameda-ni niso tako nestrpni, kakor drugi. Od nekdaj so že v veliki dotiki s tujci. In misleci mohamedani, ki so hodili v kako višjo šolo — šol je namreč malo in še te večinoma samo za čitanje korana — lahko spoznai-jo, da sedanji tujci dobro opravljajo deželo. Vidijo tudi, kako tujci napredujejo v trgovini, v obrti, v obdelovanju polja. Morebiti, dai jih to kdaj sprijazni: še tudi z vero tujcev, ki pa seveda ne dajejo s svojo vero vedno lepih vzgledov. Zja sedali ,pa še ostane felah pri Mohamedovi veri ter posluša mueddine, ki kličejo :iz visokih minaretov svoj: („Allah akbar“ <= Alah je velik, JMphamed rassul Allah“ .= Mohamed je prerok Alaha.
Zanimanje za kak napredek je pri njih skoraj izključen, dokler vlada naziranje, (la je v koranu vse, kar je treba človeku vedeti. O kalifu Omarju je namreč nastala prislov-ica, da je rekel ob uničenju druge aleksandrijske knjižnice: „,!To, kar je v knjižnici dobrega, je itak že v koranu, zato je knjižnica nepotrebna; kar pa; ni v koranu, je pogubno in zato se mora uničiti.“ Ge človek opazuje primitiv ifc mohamedanske šole, tudi n. pr. one v Vseučiliščni mošeji v Kairi, se skoro zdi, da so tega mišljenja. Vendar se nahajajo tuintam že malo boljše mohamedanske ljudske šole. Največ pa je pričakovati od evropejskih šol, ki jih pohajajo tudi mohajmedani, ne da bi morali izpremeniti svojo vero, cesar tudi ne storijo z redkimi izjemami. Sicer so pa Iti felahi jako zanimivo ljudstvo z raznimi slabostmi, pa tudi zanimivimi vrlinami. Kdaj bo pa „ahe Far'aun“ = narod Faraonov, igral kako drugo ulogo, imenitnejšo, samostojnejšo, srečnejšo, kdaj ne bo več hlapec tujcev, ki je Ml nekdaj njih učitelj, je težko reči.
pod arski Glasnik“ v toliko reorganizira, da bo pri-j n a šal krajše čiajnke gospodarske vsebine, .ki bi oili primerni za spodnještajerske razmere ter da bo moral 'biti boljše uredovan in tiskajn na boljši papir. Sprejet jie bil tudi predlog podružnice Sv. Jurij ob j. žel., da se izroči v. bodoče vsem onim, kateri dobijo bike-plemenjake v rejo, tudi dokaz pasmi. Na predlog podružnice ptujske okolice, da se v ptujskem o-kraju zopet upelje murodvorska živinska pajsma, se bo oziral po možnosti osrednji odbor. Podružnica v Šmartnem na Paki j-e predlagala, da predloži osrednji odbor vladi utemeljeno spomenico, Iv kateri se o-značuje kvarljiv vpliv kartelov za kmetijstvo ter da se uredi zdrava politika glede cen. Predlog je utemeljeval. poslanec dr. Verstovšek, ki je povdarja.l zelo kvarljiv vpliv kartelov', osobitov onih za železo, za stroje, umetna gnojila in petrolej za ves kmečki stan. Predlog je bil sprejet.
Predlog podružnice v Šmartnem na( Paki, ivla-da naj obrne vso svojo pozornost na povzdigo domače živinoreje potom melioracije in regulacije rek in potokov. V to svrho se naj zviša, državni melioracijski sklad od 8 na 14 milijonov kron in kreditno postavko melioracij od 2 na 4 milijone. Predlog, katerega je krepko podpiral poslanec dr. Verstovšek, je bil sprejet.
Nadalje predlog iste podružnice: Agrarnim oblastem naj da; vlada potrebnih sredstev, da se zamo-rejo agrarne operacije temeljiteje izvršiti, kakor do-sedaj. Poslanec dr. Verstovšek je izrekel svoje obžalovanje, da delo agrarnih operacij ne gre dalje, ker vlada ne da agrarnim oblastem potrebnih denarnih sredstev. Tudi ta predlog je bil sprejet.
Volitve v odbor.,
V soboto so se pa vršile volitve vi centralni odbor. Izvoljeni so bili iz Spodnjega Štajerja naslednji: po'slanec Idr. Verstovšek, profesor Gabrijel Majf-cen v Mariboru in Fr. Roblek v Žalcu. Iz plenuma pa: Franjo (Thaler, župan v Št, Iljju v Slov. goric., Jožef Ozmec, deželni poslanec in župnik v Št. Lovrencu na Dravskem polju, in Lovro Petovar v Ivanjko vcih.
Ideal katoliškega življenja-
Ogrski knezoškof dr. Ivan Cernoh je imel dne 19. sušca povodom 60. skupščine družbe sv. Štefana dolg, slavnosten govor. Razvijal je sledeče misli, ki naj vodke tudi naše privatno fin politično življenje.
Tretja vrsta domačih prebivalcev so beduini, okoli 600.000, sini puščave, ki so deloma semitskega rodu, deloma K amiti (med temi dva različna roda: Bišarin in Ababde). Že od nekdatj stanujejo pod svojimi šotori, živijo od dateljnov in vode, redkokdaj si privoščijo tudi ovčje meso, riž in med. Pri taki hrani ostanejo zdravi, so lepe rasti, bistrega očesa, vedrega duha in pogumnega, srca. Po svojih rodovih s svojimi starešinami a,li Šejki na čelu prebivajo v svojih pustinjskih samotah, kakor tisočletja pred Kristusom. Le tuintam pridejo na svojih velblodih z živino ali v novejšem času, ko so že jtudi obdareni, s poljskimi pridelki, da jih prodajo v mestih. Krasno je gledati ponosnega beduina na visokem velblodu z veliko puško na rami in z vencem patronov v pasu.
Poleg teh treh vrst domapega prebivalstva se nahajajo v Egiptu v vsakem mestu Nubijci kot Saisi, to je iredtekalci pri imenitnih kočijah, kolt strežniki, kuharji, vratarji itd. Njih dežela je preuboga, da bi jih redila. Ko si pa kaj zaslužijo, grejo nazaj v svojo domovino. Nubijci ali 'Etijopci ali Kušiti, kakor so se v različnih dobah imenovali, so bili tuintam samostojni, večkrat pa drugim narodom podložni, tudi že starim Faraonom; zdaj so pri egiptsko-angle-škem Sudanu. Njihov jezik Ima nekaj, ostankov staro-egiptskega in tudi v obrazih je sličnost s staroegipt-kimi tipi.
Ra zu n teh je v deželi kakih 65.000 zamorcev,
27.000	'Turkov, 42.000 tujih drugih moha)medancev,
38.000	Judov, nekaj krščanskih Sircev in Armencev; tudi se potikalo po deželi Ghagari, to je cigani kot krošnjarli, kotlarji, komedianti z opicami, kačami i. t. d. Njih žene so kot plesalke (in vedeževalke na slabem glasu.
Velik del prebivalstva pa tvorijo tujci. Po ljudskem štetju 1. 1907 je bilo med (11,287.359' prebivalci 286.801 tulec, -med njimi 147.200 Evropejcev, in sicer 62.973 Grkov, 34.926 Italijanov, 20.653 Angležev, 14.591 Francozov, 7704 Avstrijci (zlasti Dalmatinci in Slovenci), 1847 Nemcev ter drugih narodno-
— 'Moderni misleci, žalibog ludi oni iz katoliških vrst, ki ne poznajo dobro svoje vere, smatrajo krščanstvo za svetovno naziranje zaspanih, nerodnih, da, omejenih ljudi. Pravijo, ’ da krščanstvo oznanja samo abstinenco, vedno premišljevanje, samoodpoved in ponižnost in da uničuje s tem moči in veselje do dela, da zapira pota do napredka. Največji talenti katoliške cerkve se izgubijo v vednem premišljevanju in samozatajevanju v svojih celicah in so tako za človeštvo izgubljeni, brezplodni. — ,Toda ta očitek je skrajno krivičen in icakor bomo videli, popolnoma nepravilen. Pravi 'katoliški (življenjski ideal nikakor ni kvijetizem, zaspanost in sanj airs tvo in tudi ne ošabna, pohotna samozadovoljnost, še najmanj pa brezplodni kritika. Niti sanjava samoodpoved, niti hlepenje po posvietnem, ampak harmonično delovanje ivseh človeških moči, vedno delo, zavest, da smo nepopolni, hrepenenje po napredku in popolnosti in upanje na večno življenje: to je ideal krščanskega življenja. In cerkev uči, da se posledice dobre molitve pokažejo v življenju. Brezplodna molitev ni nič vredna. Kdor ni po molitvi trdnejši, vstrajnejši in požrtvovajnejši, ta je slabo molil. Kdor išče v molitvi navdihnjen j a ali vizij, se jako moti; kajti v njej moramo iskati moči za v boj proti strastem, moči za prenašanje križev, moči za izpolnjevanje svojih dolžnosti. Strašno se pa motijo dalje tisti, ki mislijo, da notranje življenje pripravlja samo za ono, za to življenje pa nima nikake-ga pomena, nikake koristi.
Prvi kulturni pionirji, ki so kultivirali gozdove in močvirja, so zajemali moči za, svoja težka dela iz notranjosti svoje duše.. Svetniki, ki so vsak dan po več ur molili, so imeli vseeno Še toliko ča,sa za svoja dela, da z občudovanjem gledamo na rezultate njih delovanja. Kdo se upa trditi, da niso sv. Bernard, sv Tomaž ali sv. Bonaventura toliko storili, kakor noben njihov sodobnik. Cerkev pošilja svoje otroke od altarja v svet na delo. Ite missa est, tako jim zakliče vsaki dan; pojdite vsak v svoj delokrog in delajte! Tisti, ki se znajo poniževati, ne bodo brezplodni sanjači in slabiči, ampak vstrajni, veseli delavci delavne cerkve. V potu svojega dela sicer lahko zaidejo na kriva pota in potrebuj,ejo kakega joerkvene-ga, opominjevanja, ali nikdar pa ne zaslužijo brezobzirne kritike od svojih sodelavcev. In posledice tega,? Lahko jih to odvrne od svojega (delovanja in škodo trpi cela cerkev, ker je izgubila) svoje nadebudne delavce, Novejši čas nam nudi sličen zgled, zgled uničevalne kritike, ki je naperjena (ravno proti najbolj
sti. Vseh kristjanov (monofizitov, Kopitov, tujcev) je bilo 1. 1907 881.692; med temi 57.744 katoličanov in 12.736 prstestantov. Vsaka veroizpoved ima svoje cerkve; največ jih je v Kairi blizu sredine mesta. Katoliške cerkve so jako lepe.
5. Staroegiptska prosveta, njeni sledovi, moderni
svet.
Pc tleh 60001etne zgodovine smo tedaj hodili v Egiptu. Vsak kamen, vsak del mesta ‘te spominja na drugo dobo zgodovine: zdaj moraš misliti 5000 let nazal v preteklost, zdaj zopet na najnovejši čas. Oglejmo si važnejše znamenitosti, napotimo se najpo-prej v Memf in Sakkaro.
Za ta dan nas je vodja nekoliko strašil, češ celi dan smo v puščavi, brez -tople hrane, brez prave pijače, v pekočem solncu. Res je ena gospodična po tem. izletu zbolela, pokvarila si je želodec menda s pijačo, ter ostala potem štiri dni v sobi, dočim se njeni tovaršiei ni nič zgodilo. Sploh pa je bil la izlet že samo s turistovskega stališča jako prijeten in zanimiv. Nekdaj so morali jže iz Kaire jahati ali šepa voziti po Nilu navzgor, dal so prišli v bližino Memf a. Zdaj je tudi ta pot jolahkočena.
Po hitri železnici drdramo iz Kairo čez Nil, potem pa ob Nilu na jug. Na polju ob progi vidimo vise polno dura-rrastline, banane, ob cesti mimoze ter prve lepe palmove loge, kakor tudi veliko tovarno za sladkor. Dalie od železniške proge se vidijo piramide na eni strani, na drugi strani onkraj Nila pa gorovje Mokatam.
■ Na postaji Bedrašen zajašemo šejkove, osle. Ker so-bili že prej naročeni, je šlo brez vsakega prepira. Vsak gonjač je hvalil svojega osla, da bi dobil več bakšiša. Da bi se še bolj prikupil, je dajaj oslu 'mena,, -kakor Bi.smarekesel, Kaiser Wilihelmesel. Ko sem svojemu gonjaču raztolmačil, da nisem iz Nemčije, je začel drugače krstiti svoje živinče, 1car pa mu ni šlo tako gladko.
(Dalie prih.)
delavnim Katoličanom in Ki pride od strani, katero se smatra za bolj katoliško, za mte gr alnoVcatoliško. Ce se dobe kake napake, skušajmo stvar med seboj poravnati. To niso integralni katoličani, Ki z ostro ostjo kritike čakajo na bojevnika, da bi ga ranili, ampak to so pravi delavci, katere Kristovja, ljubezen nagiba, 'vodi k delovanju in osrčuje v boju proti sovražnikom sv. cerkve.
Krščanstvo je pozitivna moč, kij deluje zaupajoč na Boga in jasno dokazuje svojo resnico z rezultati svojega delovanja. — Cerkev ne potrebuje nobenega novega imena. „Katoliško“ je slajvno, z muče-niško krvjo zapisano ime* To je pravji izraz za pravo Kristusovo, edino, sveto in (apostolsko cerkev. In kdor misli, da si mora dati r.azven katoliški še kak drug epiteton, ta se že razločuje od prave cerkve.
Mai© prireditve.
Maribor.
Na sestanku Orlov je včeraj v lokalu katoliškega pomočniškega društva predaval dr, (Verstovšek o najbolj perečih svetovnih vprašanjih. Obisk je bil zelo dober.
Studenci pri Mariboru.
V	soboto, dne 28. t. m., je iv katoliškem izobraževalnem društvu v Studencih predaval dr. Hohnjec o darwinìzmu in socijalni demokraciji. [Društveniki si želijo več takih predavanj.
St. Pavel pri Preboldu.
V	njedeljo, dne 29. t. m., je vlaidalo v našiem Društvenem domu prav živahno (življenje. Predpol-dan ob 8. uri se je pričel prvi uradni dan na,še kmečke hranilnice in posojilnice, pri katerem je poučeval člane načelstva gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora. Že promet prvega uradnega dneva je pokazal, da je naši posojilnici zasigurana lepa bodočnost. — Popoldne po večernicah pa se je vršita predavanje, katerega se je udeležilo okrog 150 mož in mladeničev, žen in deklet. Predaval je nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak o kmečkih posojilnicah in njih uspešnem delovanju. Navdušenje za novi zavod je v vseh slojih veliko in je upravičeno upanje, da bo nova posojilnica tako proevitata, kakor ostale posojilnice v Savinjski dolini, ki pripadajo k naši zadružni organizaciji.
Gradec.
V	nedeljo, dne 29. marca, je sklicalo štajersko okrožje J. S. Z. velik shod, na katerega je prihitelo nad 120 zborovalcev. Predsednik skupine J. S, Z. g. Jože! Praprotnik otvori zborovanje in (pozdravi vse navzoče ter podeli besedo okrožnemu tajniku J. S. Z. g. V. Zajcu iz Maribora. Govornik nam je obširno orisal važen pomen J. S. (Z., kako je potrebno, jda se je oklenejo ne samo v Gradcu, ampak po celem Zg. Štajerskem. Nato je govoril gospod dr. Kovačič iz Gradca, ki je podal poročilo o glavnem blagajnem stanju J. S. Z. v Ljubljani. V ognjevitih besedah je priporočal J. S. Z. Gospod Jože! Praprotnik je stavil resolucijo, da je potrebno 'delati na to, da bi v Gradcu dobili lastne društvene prostore. Shod 'je krasno uspel in je že ta dan pristopilo prav lepo število novih članov k J, S. S:.
Politični pregled.
Delegacije.
Delegacije se bodo sešle, klakor se čuje iz političnih krogov, v zadnjem tednu meseca aprila v Budimpešti. V eni izmed prvih sej bo minister za zunanje zadeve gro! BerchtoTd predložil delegaciji avstro-ogrsko „rudečo knjigo“, (ki pojasnjuje stališče naše države napram Rumuniji med zadnjo balkansko krizo. Avstrijsko rudečo knjigo moramo smatrati za odgovor na rumunsko „zeleno knjigo.“ Kaikor znano, je bila ta predložena rumunski zbornici ob njenem zadnjem zasedanju in je skicirala rumunsko stališče proti naši državi za časa balkanskega prevrata.
Nemško-češki speri.
V češko-nemška spravna' pogajjanja se hočejo sedaj vmešavati tudi alpski Nemci, Seveda bi imeli najprej samo nalogo sklicali poslance h konferencam, določiti spored in skušati (doseči sporazum glede pravnih spravnih pogajanj.
Kam jadramo?
Vse evropske, pa tudi izvenevropske države se z mrzlično silo oborožujejo. Države so jele spravljati pod orožje vse, kar leze in gre, ves denar se preliva v topove, svinčenke in bajonete, gradijo se strate-gične železnice, toda ne ljudstvu v dobrobit, temveč da se pripravljajo na krvave dogodke, da jih ,ti ne zalotijo nepripravljene. V letošnjem poletju se bodo vršile na Nemškem vojaške vaje v takem obsegu, kakor še nikdar poprej. Pod Orožje bo Nemčija poklicar la četrt milijona mož, da jih uri v orožju. 650 vlakov bo treba za prevoz te armade. Tildi Rumunija je že sklenila, vnovič .mobilizirati svoje vojaštvo. Poklicala je pod orožje vse rezerviste od leta 1897 do 1911. Po celi Rumuniji se bije na boben. Tudi naša drža<-va noče zaostati. Preskrbela si*bo novih kanonov, ki bodo stali celih 234,000.000 K. Gradila bo tudi pet novih bojnih morskih velikainov-dpeadnoughtov. Iz Rusije pa prihajajo vesti, da se namerava povrniti na štiriletno vojaško službo, vsled cesar bi mirovno sta-
nje njene vojske se povzdignilo do 2,000.000 vojakov. S takim številom Nemčija in (Avstrija ne moreta konkurirati. Kie bo konec?!
Hrvaški sabor.
V	predzadnji seji hrvajškega sabora je bila še sprejeta v tretjem branju adresa na kralja. Ban baron Skerlec je obljubil pred vsemi poslanci, da bo, kolikor je v njegovi moči, podpiral zahteve poslancev glede eksproprijacijskega zakona. Ali kaj, ko. vemo, da so njegove obljube prazne. Hrvatje bodo gotovo v tem vprašanju podlegli mažlaronski nasilnosti, ki ni nikdar zadovoljna, nikdar nasičena. Najprej se jim je ugrabila Reka, sedaj celo Primorje.
Na Balkanu.
Kakor javljajo listi, je že (dosežen med srbsko in grško vlado principijelni sporazum glede solunskega pristanišča. Srbija dobi v solunskem pristanišču poseben oddelek, ki bo v upravnem in carinskem oziru popolnoma podvržen srbski carinski upravi.
Albanija.
Vesti o anarhiji v tej deželi so bile pretirane. Res bo na celi stvari menda le to, da) si Turkan paša in Esad paša nista in ne bosta največja prijatelja. Albanska vlada se je pritožila pri, velevlagtih, da Grčija sicer iz Epira odpoklicuje regularne vojake, a namesto njih pošilja tja grštke iregularne čete. Listi nadalje poročajo, da bodo velevlasti vendar dovolile albanskemu vladarju naslov Kralj.
Busija.
Ruski ministrski svet je sklenil, predložiti dumi zakonski načrt, naj se zahodna meja in luke na Črnem morju začasno zaprejo vsakemu izvažanju konj- Ta korak se utemeljuje s tem, ker je zadnji čas ogromen izvoz konj na Balkan in v druge dežele povzročil na ruskem konjskem' trgu izvanredno draginjo.
NVnsöijfs.
Nemški krogi zatrjujejo, da (bo Nemčija, da dokumentira svojo vojaško šilo, priredila letos velikanske manevre, največje, kar se jih je vršilo dozdaj na svetu. Manevrov se bo udeležilo šest ajrmadnih gbo-rov s preko 200.000 možmi. To bo menda odgovor Nemčije na ojaeevanje ruske vojaške sile.
Cesar Vilhelm.
V	petek se je mudil nemški cesar na svojem potovanju na otok Kr! v Trstu. Ob 11. uri dopoldne je prispela nemška eskadra s cesarjem Viljemom na krovu jahte „Hohenzollern“ pred Miramare. Avstrijske la,di j e so sprejele nemškega cesarja s salutoni. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je prišel s krova clreadnoughta „Viribus Unitis“ na krov jahte („Ho-henzoilern.“ Nato se je cesar odpeljal v Miramare, kjer je pozdravil rodbino prestolonaslednikovo, ogledal si dreadnought ter se popoldne ob eni uri udeležil dejeunerja. Ob 5. uri popoldne pa se je začela pomikati jahta „Hohenzollern“, obkrožila ladije o. in kr. eskadre in se podala na pot, pozdravljena od strelov' in liura-klicev avstrijskih mornarjev.
Francoske
Francoska zbornica je odobrila zakonsko predlogo, po kateri naj se organizira kredit za malo trgovino in obrt, | Vlada bo dala na razpolaganje znesek 5,000.000 frankov, da pomaga s (tem dovoljenje dolgodobnega kredita mali industriji in obrti. V to svrlio bodo ustanovili akcijsko družbo „Credit a 1’ Industrie el au Commerce de la (France.“ Ta družba bo dajala, posojila pred vsem za ustanavljanje, ret-konstrukcijo industrijskih podjetij, ali k izrabljevan-ju patentov. Ta posojiia se bodo dajala najmanj na 1 leto in najdalje na dobo 25 let.
Bochette — Caillaux.
V	procesu Rochetta se je izvršil zanimiv preobrat. Bankir Roehette je poslal predsedniku preiskovalne komisije Jauresu pismo, v. katerem odločno trdi, da ni nikdar niti posredno niti neposredno vplival na Monisa ali Caillauxa, da bi posredovala v njegovi aferi. Stvar je bila namreč taka, da je imel pripravljenega novega gradiva, ki bi bilo škodovalo ugledu Francije ter tako (izsilil odgoditev procesa, Nekateri listi konštatirajo, da je s to izjavo Caillaux popolnoma opran. Drugi p|a zopet pomišljajo, ker dobro poznajo Caillauxovo prekanjenost.
Angleško.
Ministrski predsednik je dobil zopet naznanilo, da podajeta svoji demisiji dva najboljša angleška generala, Frenchs in Evers. Oba imata za seboj slavne dni, oba sta si pridobila nevenljivih zaslug za Anglijo v burski vojski. In zdaj — slovo armaidi! Zakaj? Ker se čutita sokriva, da se je zaneel med častnike uporni duh. Vlada se trudi, da bi odtegnila demisijo. Sicer pa se izve, da cela ulsterskla razburjenost ni bila tako velika,, kakor so jo slikali konzervativni časniki in kakor so jo naredili častniki — s svojim uporom.
Obletnica zavzetja Odpina.
Tako v Sofiji, kakor v Belgradu, so dne 26* t. m. slovesno slavili obletnico, ko se je moral Odrin z-druženi bolgarsko-srbski armadi udati. Po zadušni-cah so v Sofiji priredili ovacijo generalu Savovu. V Belgradu je daroval zadušnico za pri Odrinu padle častnike in vojake metropolit Dimitrijev ob navzočnosti prestolonaslednika princa Aleksandra in princa Jurija.
Mazmoterosti.
V dvoboju — smrt.
V soboto, dne 28. t. m. se (je vršil v bližini mesta Ljubina na Zgnrn,em Štajerskem na vse zgodaj zjutraj dvoboj. Nasproti sta si stala učenca rudarske šole R. pl. Harpinski in nek drugi) vročekrvnež, kojega ime pa še ni znano. Du/elanta sta prišla zjutraj z vlakom v Bruck in se takoj podala s pripravljenim vozom na dogovorjeni iprostor, ki je oddaljen četrt u-ro od Bruka,. Dvoboj se je vršil s pištolami, na razdaljo 35 korakov in z enkratno menjavo krogelj. In podlegel je dr. pl. Karpinski. Bil je smrtno nevarno ranjen. Prepeljali so ga že umirajočega v ljubensko bolnišnico sv. Stefana, kjer je po dveh urah izdihnil. Policija je začela takoj po obvestitvi izasledovati nasprotnika in sekundante. Baje se je že dognalo, da je bil drugi duelant rusko-poljSki visokošolec Kazimir Wiecherkiewicz, doma iz Varšave. On je popolnoma nepoškodovan zapustil bojišče in zbežal. Imena sekundantov, ki so tudi zbežali, se še niso dognala. — Kaj je dalo povod tema vročekrvnežema, da sta se odločila za to dejanje, Še ni dognano. Karpinski je bil zaročen s hčerko ijubenskega meščana ter jo nameraval kmalu poročiti.
Iz poštne službe. Poštna aspira,ntinja pri Sv. Vidu niže Ptuja Ana Hauptmann je imenovana po-štarieo istotam.
Odlikovanje. Višjesodni svetnik pri deželnem nadsodišču v Gradcu, gospod Anton Levec, je stopil v pokoj. Cesar mu je ob tej priliki podelil red železr ne krone tretjega razreda.
Kdo žali obrtnike? Piše se nam: V štajerskem deželnem zboru je liberalni vodja dr. Kukovec z vso silo delal in govoril proti obrtnim olajšavam za kmete. Za disciplino v liberalni stranki je značilno, da je na občnem zboru Kmetijske družbe Kukovcev o-oroda, žalski Roblek, govoril za obrtne olajšave-, torej za fušarje, kakor liberalci z lepim slovenskim izrazom imenujejo one, ki se bavijo z obrtjo brez predpisanih spričeval. Eden proti, drugi za, to je liberalna politika, tako je za Ivse prav. Čudili smo se pa, ko smo izvedeli, kako žaljivo se je Roblek izrazij o koncesioniranih obrtnikih. Rekel je, da se sedanje o-brtne določbe zlorabljajo, in da (je bil kmečki stan na najbolj nesramen način izrabljen po obrtnikih. Kolikor znano, naši poslanci so se borili za obrtne olajšave, v žalili obrtnikov niso nikdar.
Naši novci kot uteži. Ako slučajno nimamo pri roki malih uteži, ki bi jih nujno rabili, zamoremo se poslužiti naših novcev. Tehtajo namreč: petkronslci novec 24 g, 1 krona tehta (5 g, dvajsetica 4 g,' desetica 3 g, 'trije dv:avinarniki 10 g in 3 vinarji ravno 5 g. — Pri nezadostno frankiranih pismih ,je osobito za prejemnika nekoliko neprijetno, Če mora plačevati kazen, To nepriliku pa lahko vsak pošiljatelj zabrani, ako pisma, tiskovine itd., preidno jih da| na pošto, pretehta. Pomni! Navadno pismo v našo monarhijo in v Nemčijo z 10 v znamko franki san o, ne sme biti težje, Kakor 20 g, to je, 5 dvajsetič po 4 g tehta ravno 20 g; 12 vinarjevi tehta zopet 20 Ig, 4 krone po 5 g tehtajo zopet 20 g.
Zopetni odhod slovenskih vojakov v Albanijo. Dne '25, marca je odšel zopet okrog 100 mož močan oddelek slovenskega pešpolka Št. 97 iz Trsta v Albanijo k mednarodni komisiji za določevanje albanske meje. V Albaniji dobi |vsak prostak 5 K 8 vin. na dan in menažo. — Člani prejšnjega zimskega oddelka pripovedujejo, da so morali po zimi prestati velikanske telesne napore, po vec noči so morali spali na prostem v hudem mrazu pod Šotori.
Velikonočne razglednice je založila (Slov, Straža tudi letos. Razglednice predstavljajo star slovenski običaj : velikonočno blagoslavljanje jedil. Poleg teh pa ima Slovenska Straža v zalogi tudi ge več drugih vrst velikonočnih razglednic, katere se bodo gotovo priljubile med ljudstvom. Vsak zaveden Slovenec naj bi s;e za velikonoc posluževal le teh razglednic, saj s tem lahko dosti stori za narodno obrambo. Zahtevajte od trgovcev, da naroče razglednice Slov. Straže. Kjer bi se ne dobile te razglednice, pa pišite naravnost na pisarno 'Slovenske Straže v Ljubljani. Trgovci dobe znaten popust.
„Glasnik najsv. Src.“ Vsebina 3. zvezka je: Duhovne vaje. Pred večno lučjo. (Sf|arozakonska družina Tobijeva,, vzgled družinam lavantinskim. Molitev, sredstvo za pobožnost k presv). Sren. Miroslav Ozanam, ustanovitelj družbe sv. Vincencija. Hrepenenje po milosti. Trpeče Srce Jezusovo v Macedoni-ji. Ceščenje presv. Srca 'Jezusovega po smrti blaž. Marjete M. Alakok. Iz Betlehema. Razmišljanje. Odsek sv. Elizabete. Cerkveni vestnik. Namen apostol-stva molitve. Priporočbe v molitev. Zahvale. — Radi krasne in jako bogate vsebine priporočamo kar najtopleje to jako ceno glasilo častilcev najsv. Src.
Poskusna vpeljava pisemskih telegramov. Korespondenčni biro poroča, da bodo aprila meseca v medsebojnem prometu med Avstrijo in kneževino Lichtenstein in med Nemčijo pripuščeni pisemski telegrami, in sicer za en čas samo za poskus. Pristojbina v Nemčijo znaša 3 vin. za besedo, najmanj pa 60 vin. za en brzojav.
Drugi tir na progi Budimpešta—Reka. Hrvaška vlada je dobila obvestilo, da je sedaj vprašanje drugega lira naj progi Budimpešta—Reka pozitivno rešeno. Dela bodo stala 75,000.000 K ter se bodo pričela že v najkrajšem času.
Najbolj nesramen način! Liberalci so res izborni politiki. Dr. Kukovec nastopa, v obrtnih zadevah proti kmetu, RobleK pa proti obrtnikom, češ, da .so na najbolj nesramen način izrabljali z obrtno postavo kmečki stan. Slovenski obrtniki,, zapomnite si, kako liberalci o vas govore!
Volitve v Gorici. Včeraj dne 29. t. m. so se vršile občinske volitve za mestni zastop goriški iz S.* volilnega razreda. Zmagali so Italijani s približno 170 glasovi večine nad združenimi Slovenci. Nastop Slovencev je dosegel vkljub temu lep moralen uspeh.
Žganje v ruski armaldi. Od rusko-japonske vojne so evropske države začele posvečevati posebno pozornost alkoholu med vojaštvom. V tej vojni se je očividho pokazalo, kako pogubno vpliva alkohol na človeka).. Zlašnopsani Rusi iso bili na celi črti tepeni, trezni Japonci so zmagovali. Za časa vojne je znorelo 235 častnikov, večina jih je bila alkoholikov. Žga-njepitje je bilo med ruskim vojaštvom tako (razširjeno, da so pri nekaterih polkih vojaki na leto zapili po 25.000 rubljev, ali 62.000 naših kron. Tja; svota se je dala dognati, v. resnici pa se je zapilo še več. 95% zločinstev med vojaštvom se je zgodilo vsled pijanosti. Častniki, ki so prlišli v vojaške bolnišnice, so bili še hujši alkoholiki, kakor mojštvo. Žganje se je talco zajedlo v rusko armado, da so celo carju, kadar ie prišel čet ogledovat, ponudili čašico .,čarke“ in potem šele mu zaklicali hura. Sedaj je car prepovedal, da mu pri inšpekciji ne smejo več (ponujati žganja, ampak samo klicati hura. Od 966 generalov se jih je 782 izreklo za to, da se v nedeljah in praznikih vojaštvu več ne daje žganje, 802 generala pa so se izjavili za to, da se po vojaških kantinah prepove točenje žganja. Le nekateri generali so se izrekli za šnops, ker so sami šnopsarji. — Škodljivost alkohola se jie ocividno pokazala tudi iv zadnji balkanski vojni. Ko so se balkanski'narodi skrbno pripravljali za krvavi ples, so turški častniki popivali šnops po kavarnah (vino namreč Turkom Mohamedova '»vera prepoveduje, zato pa hlepe po šnopsu). Vojaki-abstinence so veliko bolj zdržali dolge marše, mraz in druge napore ter se bolj branili bolezni, kakor pa vojaici-alkoholiki. Pri ranjencih so rane veliko hitreje in lepše celile, če so bili abstinentje, kakor pa če so i-meli krv zastrupljeno z alkoholom. — Kdaj bodo neki pri nas oblasti stopile na rep tistim brezvestnežem, ki s smrdljivim šnopsom zastrupljajo ljudstvo in bašejo milijone v svoje žepe? ,Toda pri nas so pač turške razmere, če še ne hujše!
Zopet vjet vohun. Oblasti (so aretirale nekega SSletnega gospoda, ki je na sumu, da je izvohunil načrte avstrijskih utrdb v okolici mesta ’Mori na Južnem Tirolskem in si tudi nabavil fotografije teh Ur trdb. Zatrjuje se, da je aretiranec neki ruski polkovnik. Aretirancai so izročili okrožnemu sodišču v. Ro-verettu.
Dr. Sviha se prelevi. „Narodni listi“ poročajo, da je nekdanji poslanec dr. Sviha vložil prošnjo, da bi se mu spremenilo ime v Schwendtner. (Torej po njegovem mnenju mu je začela bolje dišati blažena nemščina! Le tajko naprej, in slednjič bo še kaj iz Svihe !
Štajersko,
Maribor. Katoliški Volksbund za Maribor ima danes zvečer ob 8.. uri zborovanje iv dvorani („Gam-brinus.“
Maribor. Na cvetno nedeljo, dne 5. aprila, ob /A. uri popoldne, se bo Jv slovenskem gledališču v Mariboru predstavljalo „(Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa“ v 11 slikah s spremljevanjem godbe/ in pod režijo gospoda J. Moleka. Prva slika bo predstavljala Jezusov prihod v Jeruzalem; četrta slika Jezusa na Oljski gori; osma slika Jezusa na smrt obsojenega; deseta slika Jezusovo križanje in zajdnja slika bo predočila Kristusovo vstajenje. Te pasjonsEe igre so jako zanimive in bodo zadovoljile mlade in stare. Ker s to igro zaključimo letošnjo sezono, pričakujemo polnoštevilnega obiska. Predistava je popoldanska in se začne ob M. uri.
Maribor. Žaloigra ^Radovan“, ki se je igrala dne 25. t. m. v Apotekarski ulici, je res žaloigra v pomenu žalostna igra. Misel in (vsebina bi še bila dobra, toda dramatična izpeljava je pod vso kritiko. Zato igralci ne bi mogli iz t|ega kaj napraviti, če bi tudi imeli več dobre volje in več dobre šole.
Pobrežje pri Mariboru. Danes obhaja gospod Jurij Stržina, poduradnik južne železnice v pokoju in hišni posestnik v, Pobrežju, vi krogu družine svoj 70. rojstni dan. Čvrstemu možu: Še na mnoga leta!
Jarenina. V soboto, dne 28. marca, je po kratki bolezni tukaj umrl gospod Anton Špari, posestnik v Jareninskem dolu. Svetila blagemu možu v.ečna luč!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Razpisano je mesto okrožnega zdravnika za šentlenartski okraj. Prošnje do dne SO. aprila na deželni odbor štajerski.
Ruše nad Mariborom. (Predstava.) Mariborski slovenski učiteljiščniki prirede dne 3. maja 1914, ■ ob pol 4. url, popoldne, v gostilni gospoda Novaka v Rušah pod pokroviteljstvom častitega gospoda prof, dr. Antona Medveda in gospoda prof. !J. Marina 3-dejanski ljudski igrokaz s petjem („Graničarji.“ Po igri prosta zabava. Med igro svira učiteljišniški orkester. Ker je čisti dobiček namenjen mariborski slovenski 'dijaški kuhinji, je upati na obilen obisk.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Učiteljica Dragatili Matilda se je svoji službi odpovedala in dne 14. marca jt, L poročila na Dunaju z gospođom H. Bergerjem, železniškim uradnikom v Franzenfesti na T i-rolskem. — Učiteljica Adelheid Wan tur pa je že bila lansko leto prestavljena v Šmarje pri Knitielfeldu.
Sv. Lovrenc nad Madiborom. C. kr. orožniška postaja, Id se je pred leti vsled nestrpnosti nekaterih užaljenih Siidmarkovcev morala, premestiti v Ruto, se morda že dne 1. aprila vrne nazaj na edino pravo mesto, v naš trg. Gospod Avgust Loschnigg ji je prepustil jedno svojih hiš za kasarno.
Ptuj. Na tukajšnjem kolodvoru je včeraj pop. dne 29. marca zadela gospo Bezjak, soprogo sprevod-nika južne železnice iz Pobrežja pri Mariboru, kap. S svojo družino se je pripeljala v Ptuj na izlet, Kar jo je naenkrat prijel krč in je izdahnila. Bezjakova rodbina je slovenska.
Ormož. Kakor bo večini čitateljev že znano, izhaja v Ptuju listič „Rettauer Zeitung“, katerega urejuje znani Linhart in je vreden bratec šnopsarskega „Štajerca.“ Ta listič se pa posebno odlikuje po napadih na ormoške Slovence. V zadnji številki priobčuje nek sklep našega mestnega zastopa, s kojim se izreka grozovita zahvala ptujskemu Ornigu, koji je baje edini si stekel nevenljivili zaslug za gradbo železnice Ormož—Ljutomer. Tia stvar je precej podobna oni zgodbici o sraki s pavovim perjem. Na posebno grd in ,samo nemškutarsEe kulture vreden način pa tudi napada gospoda Rojsa, kateri si je stekel lepili zaslug za katoliško-narodno stvar v Ormožu, Pa ko-nečno se vsak pameten človek ravna po prislovici: Kaj me briga, če osel riga!
Ormož. Mestni zastop je sklenil baje, v prihodnjem stoletju dovršiti zgradbo za upeljavo električne luči. Tudi nekaj!
Ormož. (Za zahvalo okraden.) Dne 18. t. m. se je priklatila neka neznana ženska s tri tedne starim otrokom k Janezu Hrga v Ormožu ter ga je prosila za prenočišče. Ko je odšla, je Hrga opazil, da mu je bilo ukradenih 56 K v gotovini in hranilnična knjiga,, glaseča se na 300 K. Ženska je hitro pobegnila, neznano kam.
.Križevci pri Ljutomeru. Dne 15. t. im- je zgorelo gospodarsko poslopje Ignacija Hauptmanna in znaša škoda 9000 K. Dne 23. t. m. so pa orožniki zaprli Hedviko Hauptmann, ker je bila osumljena požiga. Požig je baje že priznala.
Ljutomer. Razpisano je mesto okrožnega zdravnika za ljutomerski okraj. Prošnje do dne 30. aprila na deželni odbor štajerski.
Celje. (Razpisani službi.) Pri c. kr. cinkarni v Gaberju sta razpisani dve podnradniški službi. — Prošnje do dne 18. aprila.
Celje. 26 let stari trgovski uslužbenec Anton Nielergall, ki je znan uzmovič in je (bil že opetovano radi tega pod ključem, se je (zadnji čas potikal več mesecev brez dela okoli in dne 25* svečana izmaknil na Bregu pri Celju iz zaprte omare 80 K. Okrožno sodišče pa ga je zopet za nekoliko časa odvrnilo od njegovega „poklica“, ker ga je dalo v težko poostreno ječo za dobo 15 mesecev.
Vransko. (Potrjene volitve v okrajni zastop.) Cesar je potrdil izvolitev vlč. gospoda Franca Zdol-šeka, župnika pri Sv. Juriju ob Tjaboru, za načelnika in gospoda notarja Jezovšeka na »Vranskem za njegovega namestnika za okrajni zastop vranski.
Mozirje. Zborovanje, na katerem govorita poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek, se vrši dne 5. aprila, ob /A. uri popoldne, v hotelu „lAVstrijap“ Pomotoma je „Straža“ javila, da se vrši shod ob pol 10. uri dopoldne. »Shod je torej gotovo popoldne.
St. Ilj pri Velenju. Na Marijin praznik je po rani maši poročal poslanec 'dr. (Verstovšek o svojem delovanju. Shodu je predsedoval vrli župan Koren. Poročilo je bilo zelo zanimivo. Poslancem S. K. Z. se je izrekla zahvala in popolno zaupanje.
Vrbje pri Žalcu. Kako je že rekel gospod Piki takrat, ko je govoril zbranim liberalcem v Vrbju — aha, že vem! Rekel je. da so Vrbje trnjeve. Nismo si mogli raztolmačiti tega izraza. Po dogodkju pa, ki se je zgodil dne 22. marca v Vrbju v neki tukajjšnji gostilni, nam je postal ta Izraz popolnoma jasen. Prišli so gostje iz Celja, dajali našim liberalcem za pijačo, a namesto hvaležnosti so želi vihajr. Liberalci so začeli hruliti na poštene goste ter kleti kot Tominci. To je pač olika naših liberalcev. Prav je imel gostilničar, da je vrgel največjega rogovileža skozi vrata. Nič nimamo proti temu, če se ravsajo med seboj liberalci. A da spozna tudi svet, kakšni so naši liberalni mogočneži, sem napisal te vrstice,. Gospodje iz Celja pa lahko uvidijo, kakšne sadove rodi liberalna politika. To bo sedaj menda tisto trnje, ki ga je imel v mislih g. Piki. Kaj ne?
Mozirje. Katoliško izobraževalno društvo v Mozirju priredi na velikonočni pondeljek, to je dne 13. aprila, ob 3. uri popoldne, narodno igro .„Domen.“ Ista igra se ponovi) na belo nedeljo. Na to-le prireditev opozarjamo vsa okoliška društva. Povabljeni vsi sosedi v obilnem Številu!____
Koroško.
Spodnji Dravograd. Ko se je vršil v torek tu semenj, je nek Bošnjak v kratkem prepiru zabodel mesarskega pomočnika Pirkerja. Umorjeni je sin sedlarskega mojstra v Spodnjem Dravogradu. Morilec, ki je sploh nevaren pretepač, je po umoru pobegnil v gozdove.
Hmelj.
Poljedelsko ministrstvo je objavilo izkaz o množini v Avstriji pridelanega hmelja v lanskem letu. V Avstriji je bilo 20.295 hektarjev s hmeljem posajenega polja, na katerem se je pridelalo 173.300 stotov — stot po 50 kilogramov — hmelja. Povprečno je zrastio na hektarju 8.5 stotov hmelja. Na Ogrskem je pa 2.507 hektarjev hmelj skegai polja in se je pridelalo 44.606 stotov — stot po 50 kilogramov — hmelja. ^Povprečno je zrastlo na hektarju 17.79 stotov hmelja. V obeh državnih polovicah se je tedaj pridelalo skupaj 217.906 stotov hmelja na 22.802 hektarjih hmeljskega zemljišča. HmeljsKo zemljišče se je v lanskem letu v Avstriji pomnožilo za celih 278 hektarjev, na Ogrskem pa za 331 hektarjev. Da so imeli na Ogrskem v pretečenem letu mnogo boljšo hmeljsko žetev, kakor v tostranski državni polovici, je vzrok ta, ker Ogrska ni bila prizadeta vsled (limeiijske uši, ki je posebno hudo razsajala na Češkem ter povzročila nai milijone škode.
Dal Bog, da bi naša krasna Savinjska dolina bila obvarovana pred to nesrečo, ki bi utegnila postati za njo usodepolna. Strokovnjaki iz Savinjske doline nam zagotavljajo, da je hmeljslca rastlina res prav dobro prezimila.
Razgled po svetu.
Velika stavka tovarniških delavcev na Ruskem. V mnogih petrograjskih tovarnah so dne 27. t, m. ustavili delavci delo. Od 300.000 delavcev jih baje štrajka 30.000. Policija zabranjuje vsakoršne demonstracije.
Požar na avstrijski vojni ladiji, Na avstrijski vojni ladiji „Nadvojvoda Franc Ferdinand“, ki je zasidrana pred gradom Miramar, je nastal požar. Vnel se je v nekem motorju bencin in kmalu je začel goreti motor. V pol uri so udušili požar. Prestolonaslednik sam se je podal na vojno ladino. Nek pomorščak je zajdobil pri požaru hude opekline.
Ponmožitev avstrijske artilerije. „ZieiD poroča, da hoče vojna uprava zopet znatno ojačiti artilerijo in zlasti dosedanjih 14 hävMönih polkov pomnožiti za novih 14. Ta pomnožitev bo zahtevala baje 150 milijonov kron.	;	■ i
Ciklon. Iz Odese poročajo: Ciklon je razrušil mnogo vasi v severno-zahodni Rusiji.. Na Dnjepru se je ponesrečilo več ladij.
Pegoud. (Znani aviaitični akrobat Pegoud pojde v Ameriko, kjer bo v nekaterih mestih napravil 50 poletov. Garantirali so mu za to poldrugi milijon honorarja.
Zemlja se podsula. Nad ClauRettom v Benečiji se je na daljavo 10 kilometrov in širjavo 500 metrov podsula zemlja. Sedem hiš ue izginilo, Jveliko jih je v nevarnosti. Prebivalci Claudetta bivajo že več dni pod milim nebom brez kake strehe, dasi neprenehoma dežuje.
Beda galiških kmetov. Ker je vladala lani v Galiciji velika beda, se je izselilo 500.000 kmetov, da najdejo drugje delo. Sedaj se jih nahaja v naj več ji bedi 10.000 na nemško-gališki meji. Na Nemškem ne dobijo dela, domov pa tudi ne morejo, (ker nimajo zadostnih sredstev. Namerava se uvesti akcijo v njihovo podporo.
Povodnji na Ogrskem. Vsled neprestanega deževja so nastale na Ogrskem silne povodnji. Vse u-lice mesta Pečuha so pod vodo. Celi promet je u-stavljen.
Italija pred splošnim štrajkom železničarjev. Na Italijanskem raste gibanje med železničarji že od dne do dne. Železničarji zahtevajo zvišanje plač, — kar bi stalo na leto 50,000.000 lir. Iz Vseh pokrajin Italije prihajajo vesti o burnih zborovanjih železničarjev, na katerih so enoglasno sklenili, da p F eno s stavko, če država ne ugodi njihovim zahtevam. Veliko boljše bi pač bilo, če bi se italijanska vlada nekoliko več’ pobrigala za svoje državne uslužbence, nego da vlači na dan razne protikaitoliške zakonske načrte, kot upeljavo civilne poroke itd*
Nova avstrijska križarica. Tie dni je priplula v puljsko vojno luko nova-, v tržiški ladjedelnici dograjena brzokrižarica ..'Saida.“ V puljskem mornari-čnem arzenalu se bo na novi križanci dogotovilo še nekaj manjših del, nakar se bo ustanovila v eskadro namesto brzokrižarice „Admiral Spaun“, ki se bo potem uvrstila v rezervno eskadro. Brzokrižarica „Saida“ je istega tipa, kakor križarica „-Admiral Spaun.“ Dve brzokrižarici istega tipa, namreč „Novara“ in „Helgoland“, se še graditi.
Jama, ki gleda na pravdno neg -vanje kože osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho bobSeg» mila, kot je staro, priznano
Bergmanovo Karbolfeeržvepleno milo
znamka Steckenpferd
od Bergmana & Conap., Dečin ob Labi.
Komad stsn« 80 vinarjev. Dobi se v lekarnah, drožerjah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajainsb.
ftBdBMWMWMBWMMMHMBMWCHBHPHgBWBBBBWWIMllf > Wti lUWBUMBEW WBM—BaOMP—MBMB—MW
Loteriiske Številke.
Trst:	24 marca	86	67	25	80	70
Dcnaj : 28. marca	4	29	75	52	90

GOSTILNA „PRI GROZDU
99
Vsem cenjenim gostom, ki so za časa, ko je še živel moj oče, posečali v tako obilni meri našo gostilno „pri Grozdu” in jej izka-, zovali zaupanje, si usojam tem potom javiti, da sem sedaj jaz prevzel gostilno svojega očeta ter jo bom vodil naprej, kakor do sedaj. Mnogo-stranske izkušnje, katere sem si pridobil v tujezemstvu in tudi v vodstvu gostilne svojega očeta, mi bodo pri tem pomagale, da bom zamogel vsestransko ustreči željam naših cenjenih gostov. Kuhinja in klet naše občeznane gostilne bosta nudili najboljše, da born zamogel, združen z naj* M skrbnejšo postrežbo, ne le ohraniti gostilni >pri Grozdu« priljubljenost in simpatije, ki jih je vživala za časa mojega očeta v tako obilni meri, M marveč, da jo povečam. Tudi nanovo opremljenim sobam za tujce hočem v isti meri, kakor moj oče, posvetiti vso svojo pozornost.
&	Proseč cenjeno občinstvo Maribora ter ono bližnje in daljne okolice, da vzame to obvestilo na znanje, se priporoča za obilen obisk ter
i!» bilježi z odličnim spoštovanjem 30—296
X	Adolf Spatzek, gostilna „pri Grozdu”.
M
toeee&eeoeeoooeeoeeeeootaeeeoeoeeeoeaeooeeeeeoGeoeeeeeeooeoeGooc
Pozor !
repAslrane $ pismenim jamstvom:
,^2^—Pristna srebrna ura K 7
Pristna srebr. nra ženskaK7
Pristna srebrna verižicaK 2
Pristna srebrna verižica
damska K 3 40
y	Ker sem kupil iz Švice celo
tovarniško zalogo bom proda-M .j al repasirane ure po zelo ^	, 'S M	nizki ceni.
0éa,e- Budilke! Uhane
Urar* očalar in zlatar
nlo Bureš Ms®s
Tegethofova cesta it« 39
Odda se na račun gostilna vt večjem trgu Zg. Savinjske doline. Sprejme se samosltojna, gospa ali starejša gospodična, zmožna obeh deželnih jezikov, ter je tudi dobra/ kuharica. Kje, pove upravništvo lista.	31
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Pohištvo
razpošilja na vsa strani trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Najtcčja in najcenejša razpošiljalaica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo cd K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Rami posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz želez», medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup.	Slóbodn© na ogled.
Ilustrovani ceniki brezplačno!
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortii» ent-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti!
G-ostilničar ji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Naznanilo.
Zavodi Šolskih sester vrMarilboru naznanja, da se III. Bmosečni tečaj za lcuho in gospodinjstvo začne 15, aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka. Vse, kolikor jih je bilo doslej v šoli, so prav zadovoljne, ker so se v kratkem času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku, Nataucneja pojasnila daje vodstvo zavoda v 'Mariboru,	16
v Mariboru
Tiskarna sv
Spodnještajerska ljudska poslinili v Mariboru
«Ta


HranPfiP Ifififl? se «Prej«maj° ©d vsakega in se obrestujejo : nar*«. & '/»“/o, pioti trimesečni odpovedi po	Obresti se
lilD1I1III« vlU^b pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija Tsao*v Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za aalaganjupo pošti w pošt. hran; p«?*M/97 078) na razpolago Rentni davek plača posojilnica sama.
-...„■M-,.........
Posojila se dajijo
1« članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5*/«. na vknjižbo sploh po S1/**/*» m vknjižbo in poroštvo po 5*/«*/« ® na osebni kredit po ®7a- Nadalje izposojtije na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
vknji
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
UPS!(inR IIPP 80 v8a^° ®redo in četrtek od 9. d>< 12. are dto-f-iEin UiUUilC Ul» uradnih arah se sprejema is izplačujts denar.
sako soboto od 8. do 12. tire dopoldne izvzemši praznike.
Pojasnila st dajejo	twiiinìci n« a« miw ms ima. HtMiiti.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)