Tudi
učni kolektivi morajo kreirati našo pedagoško politiko
V tem letu sta v diskusiji dve izredno važni stvari peda- Naj navedem nekaj konkret- orientacijo pri neposrednem delu. goškega dela pri nas: teze o razvoju in izpopolnjevanju nih primerov: z analizo socialne Tako se v praksi dogaja, da si sistema vzgoje in izobraževanja, razen tega pa se zavzeto strukture učencev na šoli sem učitelji po svoje razlagajo dolo-razpravlja o materialni osnovi našega šolstva. Oba problema ugotovil, da bi morala biti polo- cene formulacije in zato vsaj sta med seboj tesno povezana in se med seboj dopolnjujeta, vica naših učencev vključenih v delno po svoje oblikujejo učni Dosedanja aktivnost v zvezi s tem pa kaže, da se o tem celodnevno bivanje v šoli glede načrt in tako'tudi po svoje po-razpravlja predvsem v raznih republiških in zveznih organih, na zaposlenost staršev, njihov stavljajo zahteve. Potrebno bi bi-\-se premalo pa o njih govorimo v učnih kolektivih oziroma kulturni nivo, glede na spodbu- lo, da izvršimo temeljito peda-če se o njih govori, glas iz zbornic ne prodre daleč. Ti dve de, ki jih dobivajo doma za raz- gosko (didaktično in metodično) stvari pa sta prepomembni in zaključki bodo dalekosežni, voj svojih sposobnosti in moti- analizo, poleg tega pa tudi psi-zato je nujno, da tudi pedagoški delavci, ki delajo v nepo- vacije ipd. Vendar je v varstvo hološko, kajti zlasti na višji stop-sredni praksi, zavzamejo do teh vprašanj svoja odgovorna vključenih le 12 odstotkov vseh nji osnovne šole se srečujemo z in s tem tudi družbeno koristna stališča.	učencev. Tako se neprestano — mnenjem nekaterih učiteljev —
pa ne samo mi — srečujemo z praktikov, da je učni načrt glede : bi se spuščal v razglablja- radi preglednosti sistematično na- dejstvom, da učenci ne opravlja- na mesto osnovne šole (osnovna pozitivnih in negativnih sta- vedel, vsi pa zaslužijo našo do- j0 svojih domačih opravil za šo- šola je za vse, brez ozira na bo-
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA LJUBLJANSKE TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Izenačenje, ki pomeni nazadovanje
Bilanca prizadevanj ljubljanske TIS na področju otroškega varstva je za tako kratko obdobje delovanja nedvomno razveseljiva. Odkar je bil pri temeljni izobraževalni skupnosti ustanovljen svet za
.otroško varstvo, je podoba na- „	-	-	^ .	,	.	.
črtovanja razvoja te dejavno- zevalna skupnost je med prvimi sti precej drugačna, kot smo opravila tudi poskus racionaliza-
nega varstva otrok za mestno območje do 1. 1973«, ki je že izdelana in je pravzaprav enoten program razvoja otroškega varstva za ljubljansko območje.
Ljubljanska temeljna izobra-
bili vajeni doslej. Zato,
da bi cije šolske mreže oziroma šolskih
ki jih zastopajo teze glede ločeno opredelitev.
1. Nujno je potrebno formulirati položaj in vlogo osnovne šole v našem družbenem razvo-
....................
^Voja in izpopolnjevanja siste-vzgoje in izobraževanja na
aznih stopnjah. Opozorim naj le ----- . ------- ------------------
nekaj problemov, ki so v tezah ju. Pri tem mislim zlasti na zah-G°ll5aj nejasno izražena. V mislih teve, da osnovna šola širi in bo-aiarn (predvsem našo osnovno šo- gati svojo dejavnost in funkcijo, Vsaj v republiških okvirih bi da prevzema nase določene ak-•horali nujno glede tega zavzeti tivnosti, ki jih družbeni razvoj določnejša stališča in tudi rešitve, zahteva. Pri tem mislim zlasti na io so predvsem problemi, s kate- zahtevo po celodnevnem bivanju rirni se v najj pedagoški stvar- učencev in na bogato izvenraz-dosti srečujemo in kateri doživ- redno aktivnost učencev. Le s si-^a5o tako pozitivno kot negativ- stematičnim reševanjem in v zvezi s tem tudi vlaganjem materialnih sredstev v reševanje te pro-
lo, čeprav družba jasno od nas doči poklic) za precejšnje število zahteva potrebo po boljšem,	(Dalje na 3. strani)
bilo varstvo otrok v Ljubljani vodeno z enotnega izhodišča,
izdelavo študije »Razvoj dnev-
kritiko neposrednih pedago-A*h delavcev in tudi drugih.
^r°blemi so med seboj v tesni in blematike bo imela celotna druž ddjni zvezi, vendar jih bom za- ba koristi.
■
■
Ali ustavno načelo nagrajevanja po delu | v šolstvu ne velja?
V prejšnji številki »Pro- značaj nadur oz. honorarnega ■ svetnega delavca« je bil ob- dela nasploh v šolstvu bistveno jj javljen predlog izobraževalne drugačen kot v gospodarstvu. \ skupnosti SR Slovenije za fi- Honorarno delo nastaja v šol- » nanciranje izobraževanja v 1. stvu zaradi pomanjkanja pro- ! D69. Ob tem predlogu so se svetnih delavcev, pri tem^ pa |
IPp; ■
IPr"
PA.:
r, "
A*' -t
Aru
V. ¥
prostorov. S »podiranjem pregraj« mec* šolami ji je uspelo pridobiti so poverili centralnemu zavo- okrog 900 prostih mest za varstvo du za napredek gospodinjstva otrok: 7o0 za podaljšano bivanj
v šolah in 180 v vzgojno varstvenih zavodih (od tega 70 prostih mest za dojenčke).
Po programu razvoja otroškega varstva, pa bomo potrebovali v petih letih za njegovo uresničitev približno 3 milijarde in pol N din. To pa je iz sedanjih virov za sedaj nemogoče zagotoviti, enako težko pa bo za otroke zaposlenih, če bomo z gradnjo zavodov odlašali še nadaljnjih pet ali celo sedem let. Vendar pa je omenjeni denar preračunan le za investiranje v gradnjo vrtcev. Približno še enkrat toliko — lahko računamo — bodo terjali stroški za izvajanje vzgojne dejavnosti v teh zavodih.
V nasprotju s temi prizadevanji in načrtovanji pa so dvakrat neprijetno presenečenje napovedi, ki jih prinaša osnutek družbenoekonomskih izhodišč za pripravo republiške bilance sredstev v letu 1969, ki ga je pripravil republiški sekretariat za finance. V tem osnutku namreč niso upoštevane napovedi izvršnega sveta in skupščine, saj je za vzgojo in izobraževanje v 1. 1969 predlagano le 15 odstotno povečanje denarja. Pri ljubljanski temeljni izobraževalni skupnosti pa so izračunali, da bi morali. — če bi hoteli uresničiti . napovedi po izboljšanju
razvnele živahne razprave, gre za z zakonom in predpisi : G B picroni »Veduta Ljubljane« — leta 1639 — Narodni muzej, Ljubljana (Iz razstave »Umetnost XVII. povecatl sredslva za 26 odstotkov.
Predvsem nas pa mnogi spra- določen obseg dela, ki mora : šujejo, ali bo predlog tudi biti izvršeno. Ker je teh ut ;
Uresničen ter kdo ga podpira okoli 20v;o od vseh pedagoških ;
in kdo in zakaj mu nasprotu- ur (v gospodarstvu pa pomeni- | trajnejšem in Uporabnejšem znale. Na to vprašanje nam je jo nadure le okoli 3,5 J,»), bi ob ;	. učencev In drugi primer:
odgovoril predsednik izvršne- takem stališču npr. osebni do- | 0pagamo — sicer na žalost ne f>a odbora republiške izobraze- hodek 105.000 S-din za učitelja, * moremo tega natančno ugotoviti
če bi vključeval tudi nadure, . — da	precej učencev k raz-
dejansko pomenil za predpisa- i nim cerkvenim obredom, čeprav
stoletja na Slovenskem« v Ljubljani)
Valne skupnosti tov. Ludvik Zajc takole:
u	A	■111111 \ d 1 iv v C^l 111 1 1 vi KS 1 C VA Vj 111^ V- 1 bA v
V dosedanjih razpravah tako no redno učno obveznost po- ■ .jh stargi _ vsaj vsi — ne silijo
Skupščini SR Slovenije kot vprečni mesečni^ osebni dohodek | k temu. Precej otrok hodi tja 'r' - '	"	■	'	......n*-**- o »»/m	, predvsem zato, ker je način in
fudi v izvršnem svetu, je prevladalo mnenje, da je treba
učitelja 84.000 S-din.
»Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem«
Narodna galerija v Ljubljani, z razumevajočo stalno skrbjo in prva te vrste na Slovenskem, podporo omogočila trdno gospo-
Drugič: Republiška izobraže- ; sredstva, ki jih v cerkvi uporab- praznuje petdesetletnico. Mlada je darsko in organizacijsko
Tesničiti znana stališča teh	valna skupnost je računala ceno	;	ijajo, privlačen za	otroka. Na
mfuniou o sanaciji šolstva, če-	pedagoške ure za predmetni	5	drugi strani pa šola	ne more za
prau bo to zahtevalo izredne	pouk enotno. To pomeni: če-	!	radj utesnjenosti in	materialnii
Uapore tako občin kot republi-	prav predmetni pouk zaradi po-	1	težav razviti široke	izvenrazred-
fce- Predvsem so si vsi edini,	manjkanja predmetnih učita-	V	ne aktivnosti, s katero bi priteg
matica prve umetniške zbirke, mlajša med narodi v soseščini, utesnjenosti in materialnih toda ne kaže pozabljati, da je
Narodne galerije so prireditelji tisočletno zatiranje Slovencev na- pripravili razstavo »Umetnost
Na seji so posebej poudarili, da s predlogom ni mogoče soglašati zato, ker nakazuje nekakšno izenačevanje, ki pomeni za razvitejša območja pravzaprav nazadovanje, saj njihovih specifičnosti sploh ne upošteva. Z denarjem, ki ga »napoveduje« osnutek republiškega sekretariata, bi bilo mogoče uresničiti zgolj »A« program, medtem ko ostaja vprašanje tako imenovanega »B« programa — vzgojne dejavnosti otro-„	...	, ,	,	. škega varstva, pa tudi glasbenih
počastitev petdesetletnice	delavskih univerz in vzgojne
„	„„ , p0Sve(.0vajnjce povsem nerešeno.
osnovo.
rekovalo drugačno kulturno in XVII. stoletja na Slovenskem«.
je nujno zagotoviti sredstva Ijev opravljajo še mnogi učite- i niia učence tudi v njihovem družbenosocialno življenje kot Zamisel o taki razstavi sega že
Povečanje osebnih dohodkov Iji s srednjo izobrazbo, mara ; prostem času.
Vzemimo za primer Ljubljano ali drugo industrijsko območje.
tam, kjer ni bilo takih osnovnih v 1933. leto. Tudi po vojni, ko je Kvaj|fibacij.c,ka struktura v vzgoj-
noizobraževalnih zavodih tega
^svetnih delavcev tako, da bi biti delo kljub temu ustrezno \	2. Potrebna je razprava o problemov. Kakor je
1969 Pojemale šolaplatan*. Po	republiške ( predmetniku za osnovne šole. Sam	gVffia ^ p^o^ottttTlokle; mestf; * nad republiškim po-
zamisel o bila razstava baroka, je bilo čutiti, da baroka na Slovenskem ni
^ritelje povprečno 105.000 sta- izobraževalne skupnosti naj bij predmetnik je v zadnjih	---------- ---- --	~	■	.
dinarjev za vredmetne uči- učitelji, ki poučujejo predmet- jj desetletjih doživel dve temeljili potrebna še dolga in neprijazna ne bodo raziskane lelie 135.000 S-din in za profe- no, dobili plačano to delo sicer ! spremembi, vendar sama praksa pot, da je z ustanovnim občnim umetnosti, to. je tisto, kar je dalo
korenine te
Sorje 160.000
S-din.
Beljena pa so ostala mnenja vendar bi tako odtegnjena sred-Potrebnih sredstvih za mate- stva združevale TIS-i v namen-lalne in funkcionalne izdatke, skem fondu za strokovno do-0 ‘e obstoji dvojni predlog: kvalifikacijo prav teh učiteljev, H-lerialni in funkcionalni iz- ki si morajo za predmetni pouk ,atki naj
Br dr;
nižje kot predmetni učitelji, : kaže, da učitelji s tako porazde- zborom 18. septembra 1918 zaži
vprečjem. Ljubljana že v veliki meri vključuje — in bo vključe-Slovenskem XVII. stoletje, vala — po programu razvoja otro-
litvijo predmetov niso zadovoljni, vela Narodna galerija. Štiri leta Desetletna želja se je zdaj izpol- škega varstva — v Varstvo vse 3. Potrebno ie ugotoviti ustrez- kasneje je bila prirejena prva nila, prireditelji pa so za vse pro- več otrok ob načrtovanjih prd-nost učnih načrtov. Kljub temu zgodovinska razstava slovenskega store galerije odbrali gradivo, ki srama nadaljnjega razvoja pa je
zTJvSZZZfZVIZ	«* -
•	’	_	.	.	1	+	lr-5 X /-v	/-1 f-l VI /-»o C1 1 1 _ a-i a->
se povečajo za 10 % v nekaj letih pridobiti ustrezne j z 'dr’užbemmi »ahtevami in spo- galerija prostore, ki še danes slu
______ na Slovenskem, ne glede
na to, ali so vrhunskega značaja, drugo plat
luhhcio
■ vvukcllju ^u. »» /» u	------- „ z aruzDemmi ssaiueviuui i-u	------’	’	. .	.	,
visokih šolah); in kvalifikacijo. Razumljivo je, da S	so,bnostmi	učencev, še vedno ta	žijo skupnosti. Odtlej so lahko	ah pa tudi manj izrazita, so ohra-
problem	ni zadovoljivo rešen,	sistematično zbirali umetnine in	nili ravnovesje, in možnost pra-
Učitelji v	neposredni praksi dobe	jih uredili za razstave. Posebno	vilnega presojanja. Glavnino raz-
u0i predlog:	materialni in
nos. —'na-lni izdatki naj uom*- viu.Atsvu.uu* on,/»M..B,»B ■-»	------g ucueiji v uepusi-euui	uub«j. j/-*	™ ----------- ----------	..
Pominalno na ravni v letu odstopiti, ker bi to sicer pome- S premalo informacij o natančnej- pomembno je leto 1946, ko je stavljenih del tvorijo slike, bS-	nilo, da v šolstvu plačamo delo S gj vsebini, saj jim učni načrt kot nekdanjo društveno ustanovo pre- rije_ _in _kipi. _ Razstava bo odprta
stav-- bo sprejeto to drugo le po stopnji izobrazbe, ne gle- 5 -išče, potem je treba opozori- de na to, kako zahtevno delo :
’	~	'	' ' delavec ■
od tega stališča republiška izo-osta- braževalna skupnost ne mora
to drugo le po stopnji izobrazbe, ne gle- S tako ni primeren »kompas« za vzela vlada LR Slovenije in je do 15. decembra.
Z novimi zgradbami se ne bo povečalo le število otrok v teh zavodih, ampak tudi število osebja, ki ga bo treba za njegovo delo tudi ustrezno plačevati.
M. K.
zaradi že doslej niz- posamezni prosvetni Jhaterialnih in funkcional- opravlja. To pa bi pomenilo, »
kihda bo
tijj. 'Tete—...... ,--------- -	j
T lzdatkov, še posebej pa za-	da ustavno načelo nagrajevanja	;
Uk Podražitev, nemogoče vzdr-	po delu v šolstvu ne veha.
izg1.?10' dosedanjem nivoju teh Prav tako se srečujemo s S
ttflcou in bo zato v .letu 1959 posameznimi stališči, da pome- j	-----------— ------------- --
Prišlo do manjšega pre-	ni izračun republiške izobraže-	i	ga slišali na zadnji seji	pred- vrednotenju uporabnikov.
doh^11 iz sredstev za osebne	valne skupnosti za posamezne	jj	sedstva republiške Zveze prijate-
dodke v sredstva za mate-	TIS-i prevelik odstotek poveča-	;	Ijev mladine (28. oktobra).
Vsem otrokom zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj
Začnimo s primerom, ki smo melji na interesu in pravilnem družbena intervencijska sred- posvetovanje v treh strokovno
7
IJe in funkcionalne izdatke, h vn d°sedanjih razpravah
nja sredstev v primerjavi z le- ; tom 1968. To pomeni, da so ;
-	K.KLU.ILJUh I	“V,., v --------....................■	ZelO
u°. Predvsem zaradi nepo- posamezniki še vedno globoko v i !avnosti
— V šolah smo imeli pred leti zelo razširjene svobodne de-
Na področju vzgoje in varstva otrok vemo za vrsto potreb in neuresničenih želja, katerih pa glede na sedanje denarne
stva. S programi pa je treba seznaniti tudi starše in druge ob-
pripravljenih referatih problematiko treh področij, tako zelo po-
čane — proizvajalce, ki bodo membnih za celovit razvoj otro-prav gotovo radi prispevali svoj kove osebnosti ter nakazalo delež, če jim bomo znali prav smernice za delo republiških in
predstaviti učinkovitost vzgojno-
učnega procesa, nekaj proračunskih odnosih. . dloaon vi povsem ne- veljali * šolstvo in
razp11*0 ie kRo v nekaterih so iravob' izraženo mnenje, da m^uni republiške izobraže-hodu s^uPn°sti za osebne do-
a.-	^	Q ^% /o 4 to A I-, A n i-sin-i- j* /J 
ki naj bi 5 z šolstvo, in ne prizna- !
Prav pri tej obliki možnosti še dolgo ne bo_ mogoče varstvene dejavnosti. To
občinskih organizacij ZPM, bo osnovna tema skupščine »Inten-
aktiviranja otrok pa družbe- uresničiti. Razširitev mreže vzgoj- .>rezerve«( ki ostajajo za sedaj zifikacija vzgojnih vplivov na na^ pomoč (pomoč staršev šoli) novarstvenih ustanov, vprašanje nejzkoriščene, prav uporabljene ustrezno uresničevanje vzgojno-
vajo principa, da je treba za a ka- ]-maiu odpovedala; svobodne investicij za njihovo vzdrževanje. enako delo priznati enako pla-j dejavnost| so začele »izumirati«. - -	-................
Odgovor n. »Zakaj tako?« je na
Pisoki ?'~osvetnih delavcev pre-Da so v povprečnih
p1 *z dveh razlogov. o^TČ: Da so v pot
l60 000 -d°hodkih 0d r05M00 dn
čilo. Ugotavljajo, da je ndsto- S
bi tz teh podatkov povsem io-: :iomena teh deiavnosti gicno zaključili, da so bile men -
izboljšanje kvalitete dela v teh zavodih in osrednja naloga, ki pospešeno uresničitev —
pa bi pomagale rešiti številne vzgojne in socialne probleme.
izobraževalnih smotrov naše družbe.« Po tem, kar so pokazali
ravilno ovrednotili ali razumeli omogočiti vsem otrokom, v mestu in onim na deželi, kar naj-
posameznimi TIS-mi v pretek- ■ lih letih res nevzdržno velike ■
razlike pri nagrajevanju bistvu enakega dela.
Po vseh teh razpravah je f
sred t ^'din bila mišljena tudi or,rnS, ?.a	vse honorarno
da s ¥ene ure oz. nadure, češ Uih	povprečnih oseb-
praVt0dkov v gospodarstvu aespodarskega in stavviia^° zaiete nadure. Predite sv rePubUške izobraževal-SKuPhosti so. pojasnili, da je
Malih šol ie iz leta v leto ječ. Nastajajo tudi v revnejših v » predelih, denar .zanje pa dajejo ! starši. Brez ugovorov in pomislekov, češ ali je to potrebno, po-
boljšo in sodobno vzgojo — to je !e nekaj bistvenih zahtev, ki jih bo treba, kljub na videz neugodni denarni situaciji vsekakor čimprej izpeljati.
Taka in podobna vprašanja so povzetki vsebin referatov, pripravljenih za posvetovanje in glavne točke iz vsebine osrednjega referata na omenjeno temo, lahko sklepamo, da bodo najaktualnejša vprašanja, ki zadevajo otroka in njegovo vzgojo, ob-
obravnavali na zadnji seji predsedstva republiške ZPM, ki je bila pravzaprav v znamenju priprav na tri pomembne sestanke, ki jih pripravlja ta organizacija v bližnji prihodnosti. Ze v tem
mesecu bo namreč posvetovanje ravnavana temeljito, upoštevaje
r» vzgojnih, socialnih in zdrav-
skupna komisija republiškega, ; maga.i0 uresničevati s svojim Te naloge so sicer že začrta- stvenih vprašanjih otrok in mla organizacij- j denarjem idejo o pripravi otrok ne v številnih vzgoj novarstvenih dine in plenum, v začetku pri
‘	“ na Šolo	t-BT^cfrarrnl-t	m nvocniriti na hnrlrvioera lofa na .ckim.šrina ZP?,
sko-političnega zbora za pripra- ; vo predloga skupnega akta o j (Dalje na 2. strani)
na šolo.
Povzemimo sklepno ugotovitev: uspeva le aktivnost, ki te-
programih občin, uresničiti pa hodnjega leta pa skupščina ZPM jih bo mogoče le tedaj, če bodo Slovenije.
za to dejavnost zagotovljena Medtem ko bo obravnavalo
nnše sedanje razmere. Ta realna izhodišča pa so porok za to, da -klepi ne bodo grajeni v prazno — na obljubah, ki jih ne bo mogoče uresničiti.
M. K
Kašen naj bo program dela sindikalne organizacije
»Sindikalne organizacije morajo biti aktivna telesa, ki se bodo odzivala na vso aktualno problematiko,« je rekel predsednik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavko Bohanec na nedavni konferenci s predsedniki občinskih in medobčinskih odborov tega sindikata. Kako to doseči — to je bil osnovni namen pogovora, ki naj bi zajel vsebinsko stran programov nalog občinskih in medobčinskih odborov sindikata.
Ena izmed nalog republiškega odbora, za katero se vodstvo prizadeva že vseskozi, bo tudi v prihodnje aktivizacija sindikalnega dela. Mnenje predsedstva republiškega odbora na eni izmed preteklih sej je bilo, da je vrh — republiški odbor dosegel v zadnjem času visoko aktivnost, ki kaže že tudi vidne rezultate, da pa bi morala enaka delavnost biti značilna tudi za nižje sindikalne organe — občinske in medobčinske odbore sindikata, kakor tudi seveda baze — sindikalne podružnice v delovnih organizacijah. Vodstvo sindikata meni, da se da to doseči s stalnim, kontinuiranim izpopolnjevanjem metod dela, z izboljšanjem kadrovske sestave, predvsem pa seveda z ustvarjalnim odnosom slehernega člana vodstev sindikalnih odborov.
»Delo v sindikatu je težko in odgovorno, a vendarle hvaležno, ker lahko bistveno pomagamo v osnovnih življenjskih vprašanjih naših članov. Gre za odločilna vprašanja, veliko breme smo si naložili, toda drugega izhoda nimamo. Moramo se lotiti tistih
osnovnih problemov, ki nam jih postavlja naše članstvo, tisto, ki nas je izvolilo, »tako je rekel na tej konferenci tajnik republiškega odbora Slavko Grčar.
Se vedno se namreč — prav zdaj ob sestavljanju programov nalog za prihodnje obdobje in pred občnimi zbori -— nekateri vprašujejo, kaj naj sindikat dela. Pri tem ne moremo mimo vseh tistih konkretnih nalog, ki jih vsebuje tudi program RO: to so vprašanja samoupravljanja in vse, kar je s tem v zvezi (odnosi, čuvanje zakonitosti, boj za odgovornost vsakogar za njegovo delo .. . uresničevanje družbenih dogovorov ... vprašanja notranje delitve dohodka, uresničevanje načel ustavnih aktov, odpravljanje napak ... kritična ocena in izpopolnjevanje samoupravnih aktov... zaščitna vloga sindikata itd.).
Vodstvo sindikata stalno poudarja, naj bodo programi nalog kolikor mogoče konkretni, stv.ar-ni, realni; dovolj imamo splošnih dokumentov, načelnih deklaracij ipd. V delu sindikata kot celote se živo kažejo potrebe po konkretnosti; življenjska vprašanja članstva je treba reševati življenjsko. Brez dvoma bomo naleteli tu in tam na ovire in težave, na zamero, toda druge izbire ni: sindikat se mora boriti za boljše družbene odnose, za moralno in etično više postavljene cilje — v to nas sili sam značaj sindikalne organizacije. Seje vodstev ne smejo biti edina oblika dela sindikata: potrebno je poiskati druge načine dejavnosti, kot so obiski v
sindikalnih podružnicah, posveti s člani, čim ožje sodelovanje vseh pri reševanju skupnih nalog.
Nekateri občinski oziroma medobčinski odbori sindikata družbenih dejavnosti so že poslali svoje programe nalog republiškemu odboru. Poglavitna kritika le-teh, kot jo je izreklo vodstvo RO, pa zadeva prav premajhno konkretnost postavljenih nalog: v njih ni dovolj razvidno, kakšna je naloga, kdo naj jo opravi in kako. Programi bi morali izhajati iz neka-
terih regionalnih značilnosti svojega območja.
Na omenjeni konferenci s predsedniki občinskih in medobčinskih sindikalnih odborov je bilo dalje še govora o akcijah, ki naj jih začnejo le-ti v zvezi z družbenim in samoupravnim dogovarjanjem, in pa o novem delovnem času: v noveli zakona o novem delovnem času so že upoštevane pripombe sindikata, ki jih je bil dal.
D. H.
Objektivne metode ocenjevanja učiteljevega dela — priznanje kvalitete
ALI USTAVNO NAČELO NAGRAJEVANJA PO DELU V ŠOLSTVU NE VELJA?
(Nadaljevanje s 1. strani)	be v letu 1969 predložila skup-
drvžbeno ekonomskih izhodi- ščini SRS predlog sredstev za ščih za oblikovanje dohodkov izobraževanje v letu 1969 v sle-in kritje potreb splošne pora- deči višini:
V milij. din
1969	°/o
1968
zahtevek predlog 1969 :1968
		RISK	komisije	
Osebni dohodki po kriteriju				
stališč Skupščine SR Slovenije, upoštevajoč zasedbo in dejansko kvalif. strukturo (podatki republiške izobraževalne skupnosti)	394,9	529,2	526,8	133,5
Materialni izdatki (predlog na nominalni ravni 1968) 2 % obvezna rezerva, določena	102,8	142,0	102,8	100
z zakonom brez posebnega povečanja obratnih sredstev	11,6	17,3	13,8	119
Ostalo	86,1	63,5	63,5	74
Investicije	5,0	35,0	5,0	100
Skupaj izobraževanje	600,4	787,0	711,9	
% porasta	100 %	131 %	118,5%	
Tak predlog pomeni bistveno izboljšanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, pri materialnih izdatkih stagnacijo, pri sredstvih pod »ostalo« — to zajema tudi ves tim. B program (otroško varstvo, glasbene šole, izobraževanje odraslih, delavske univerze) — pa bi že po predlogu republiške izobraževalne skupnosti za to dejavnost priznali le 7 c/o sredstev od glo-bala vseh potrebnih sredstev za izobraževanje. To pomeni, da se bodo morale vse tiste TIS-i, ki že zdaj porabijo več kot 7 % sredstev za tim. B program (npr.
Ljubljana, ki že zdaj porabi za B program okoli 25 % sredstev) o tem še posebej pogovoriti z občinsko skupščino in volivci.
Izračuni republiške izobraževalne skupnosti torej nikakor niso previsoki, prej so prenizki. Zato bo vsako zniževanje njenega predloga nujno pomenilo večje prelivanje iz osebnih dohodkov v druge stroške izobraževanja. To pa pomeni, da ne bi bili povečani osebni dohodki v takšni višini, kot sta jih sprejela za izhodišče v letu 1969 tako izvršni svet kot tudi Skupščina SR Slovenije.
Enotne osnove meril za financiranje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v letu 1969, o katerih so razpravljali na zadnji seji republiške izobraževalne skupnosti, imajo v primerjavi z letošnjimi osnovami meril nekaj novosti. Med te sodi posebno določilo, ki pravi, da so sredstva za materialne izdatke namenska, kar pomeni, da jih šola ne sme uporabljati za pokrivanje osebnih dohodkov. Na seji so tudi menili, naj prejmejo šolski zavodi denar za osebne dohodke na osnovi dejanske zasedbe delovnih mest in se zavzemali za nagrajevanje po kvaliteti dela. Izobraževalna skupnost bo zmanjšala ceno pedagoške ure, če bodo poučevali na šoli delavci, ki nimajo predpisane izobrazbe. V tem primeru bo denar obdržala in ga obvezno porabila za strokovno dokvalifikacijo pedagoških delavcev, kakor to predpisuje zakon, in za štipendiranje.
Kvaliteto opravljenega dela ocenjuje pedagoška služba. Za nagrajevanje kvalitete bo izdvojila izobraževalna skupnost vsako leto najmanj 3 odstotke sredstev iz svojih dohodkov, v katere pa niso vračunana sredstva za investicije in. samoprispevek občanov.
pa niso vračunana sredstva za
O tem določilu so na seji podrobneje razpravljali. Jasno je, da že imamo nekatere elemente za nagrajevanje učiteljevega dela: delovno dobo, kvalifikacijo nad zahtvami (v mnogih osnovnih šolah poučujejo profesorji!) itd. Pri nagrajevanju kvalitete pa je mogoče upoštevati še nekatere druge elemente. Eden takih je npr. udeležba učiteljev na seminarjih za dopolnilno izobraževanje, ki jih organizira prosvetno pedagoška služba. Teh seminarjev pa se ne udeležujejo vsi učitelji enako, na njih pa tudi ne sodelujejo enako intenzivno. Zadnji čas je, da postane ravnatelj tudi ocenjevalec kvalitete in hkrati svetovalec.
Kvaliteto dela je nedvomno treba vzpodbujati:	vzpodbujali
pa jo bomo že s tem, da bomo razvijali objektivne metode ocenjevanja učiteljevega dela.
Na zadnji seji republiške izobraževalne skupnosti so obravnavali tudi predloge za dopolnjevanje sredstev temeljnih izobraževalnih skupnosti. V bistvu gre pravzaprav za tri sisteme. Prvega izdeluje republiškea izobraževalna skupnost sama in temelji na dosedanjih izkušnjah, pridobljenih pri zbiranju dodatnih sredstev v občinah. Drugi sistem je
izdelal poslanec ' republiškega PKZ Cene Matičič, ki razvršča občine glede na nacionalni dohodek, in tretji — sistem ekonomskega centra iz Maribora, ki predvsem teoretično postavlja načine reševanja, premalo pa upošteva trenunto stanje.
Čeprav bi bil tak sistem nekaj prehodnega, mora biti vseeno toliko realen, da bo z njim mogoče postopoma reševati vprašanje izenačevanja pogojev v naši republiki. Gotovo bi bilo vredno vse tri sisteme preizkusiti. Ker pa republiška izobraževalna skupnost nima takega aparata, ki bi mogel opraviti to delo, so na seji predlagali, naj bi vsak od kandidatov izdelal dokončni predlog, izvršni odbor pa bo razpravljal o njih takrat, ko bodo sistemi že dodelani.	M. K.
USPEHI JESENIŠKE GIMNAZIJE
Letošnjega 17. oktobra so imeli v jeseniški gimnaziji sejo zbora delovne skupnosti s predstavniki javnosti. Ob tej priložnosti so tudi pregledali celoten učni uspeh dijakov. Ugotovili so, da je bil učni uspeh v preteklem šolskem letu boljši kot leto dni poprej. Medtem ko je izdelalo letos 94 odstotkov vseh učencev, jih je leto prej le 83,2 odstotka. Od razredov je bil najboljši četrti razred, v katerem so izdelali vsi učenci. K zaključnemu izpitu se je prijavilo 77 dijakov, opravilo pa ga je 74. Naslednji najboljši razred je bil tretji, kjer je izdelalo 98,5 odstotka, nato drugi razred z 91,8 odstotka, najslabši uspeh pa je bil v prvem razredu, ki ga je opravilo le 89,9 odstotka dijakov.
Tudi letos so morali učenci, ki so se vpisali v prvi letnik, opraviti sprejemni izpit. Snov testov iz matematike, slovenščine in angleščine je tokrat predpisal republiški zavod za šolstvo. Na seji zbora so menili, da so bila letošnja merila za spoznanje lažja od tistih, ki so jih doslej predpisovali sami profesorji. Od 88 prijavljenih nista opravila izpita le dva prosilca. Glede na tak uspeh so ugotovili, da se vpisujejo na jeseniško gimnazijo le tisti učenci, ki so z lahkoto izdelali osemletko. In še ena značilnost te šole: v njej je od 340 dijakov kar 220 deklet, t.j. skoraj dve tretjini. Podatki tudi povedo, da se odloči mnogo več fantov za strokovne šole, ker menijo, da bodo prišli tako hitreje do poklica.
Branko Blenkuš
DEJAVNOST SINDIKATA
Iz poročila o izvršitvi programa RO in njegovih organov (1.9.67 — 31.8.68)
(Nadaljevanje)
UVODNE RAZPRAVE O VLOGI SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PRI USTVARJANJU IN URESNIČEVANJU MORALNIH NAČEL OZIROMA PRAVIL V NOTRANJIH ODNOSIH IN V ODNOSIH DO OBČANOV
Problematika razrahljanih ali neizoblikovanih odnosov do družbenega dela, poklicne etike, odnosov do občanov ipd. je bila večkrat na dnevnem redu sestankov pododborov in drugih razgovorov, ki jih je v preteklem delovnem obdobju vodil Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS. Ugotovljeno je bilo, da so prizadevanja v večini delovnih skupnosti v tej smeri sicer stalno prisotna, vendar ne dovolj sistematična in učinkovita. Priprave za kodifikacijo moralnih norm zlasti v okviru poklicne etike so precej napredovala na področju zdravstva in šolstva, medtem ko na drugih področjih takih priprav v glavnem še ni. Dogovorjeno je bilo, da bi v letošnjem letu imeli razgovor z ustreznimi društvi ter strokovnjaki o tem, v katero smer naj bi šla tovrstna prizadevanja.
Uresničevanje socialističnih moralnih načel zadeva številna vprašanja samoupravljanja, formiranja in delitve dohodka, delovnih razmerij, odnosov do dela in pri delu, odnosov do občanov itd. Zato mora aktivnost sindikalnih organizacij vedno upoštevati tudi ta vidik, kar še posebej velja za sedanje obdobje, ki ga med drugim karakterizira predvsem tudi uresničevanje smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ.
PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA IN NEZAPOSLENOSTI
V	DRUŽBENIH DEJAV-
NOSTIH
Po podatkih, s katerimi RO razpolaga, se je zaposlenost v družbenih dejavnostih v preteklem obdobju le neznatno povečala. V I. polletju letos nasproti I. polletju lani je število zaposlenih v negospodarstvenih dejavnostih poraslo skupaj za 1.1 odstotek (na 74.000 v juniju 1968). v šolstvu za 2,8 %, v znanosti, kulturi in prosveti za 1,3 %. v socialnem varstvu za 5 % itd.
V	zvezi z zaposlenostjo se je RO zavzemal za racionalno organizacijo dela, za polno zaposlenost na slehernem delovnem mestu, za selekcijo nalog in zn druge ukrepe, ki naj zagotove smotrno poslovanje.
Po nepopolnih podatkih je nezaposlenih s področja družbenih dejavnosti izredno malo in za sedaj — vzeto v celoti — ne predstavljajo večjega družbenega problema. Ne glede na to pa bodo potrebne o tem podrobnei-še analize, ki jih predvideva program v zvezi z zaščitno vlogo sindikata. V obdobju 1967/68 ie RO večkrat poudaril, da je odpuščanje posameznih delavcev
lahko le skrajni ukrep, ki S? mora spremljati pomoč z2 ustrezno novo zaposlitev.
REKREACIJA ČLANOV SINDIKATA
Skrb sindikalnih organizacij za to dejavnost se je nadalj6" vala tudi v letu 1968. Zaradi P°' ; večanih potreb delovnih ljudi na tem področju pa je marsikje še vedno nezadostna. Zato so v gra-divu o zaščitni funkciji, ki ga je pripravil RO, ih pa v programu za naslednje obdobje predvidene prizadevnosti sindikata v te) smeri.
Skladno s programom 3® predsedstvo RO preučilo poslovanje počitniškega doma na Rabu in v Umagu. Letos je v tel5 in drugih počitniških domovih, s katerimi razpolaga sindikat, preživelo dopust več članov našega sindikata kot v preteklerh letu.
REORGANIZACIJA
ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Predsedstvo RO in pododboi za zdravstvo in socialno varstvo sta tekoče spremljala izvajanj^ reorganizacije zdravstvene službe in drugo problematiko n® zdravstvenem področju. (Poročilo podrobneje razčlenjuje dejavnost RO na tem področju v zvezi z reorganizacijo osnovne zdravstvene službe, zlasti s pripravljanjem sprememb in dopolnitev sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi problematiko so-cialno-varstvenih zavodov — ob zakonu o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok v SRS.)
SPREMLJANJE DELOVANJA REPUBLIŠKE IN TEMELJNIH
IZOBRAŽEVALNIH
SKUPNOSTI
Glede na to, da se z zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja uveljavljene sistemske spremembe v praksi še ^ marsičem niso začele uresničevati, si je RO postavil nalogo, da bo spremljal delovanje izobraževalnih skupnosti, opozarjal na pomanjkljivosti in predlagal svoje rešitve. To nalogo 3® RO opravljal po svojih predstavnikih v izvršnem odboru ir skupščini RIS, z obiski v posameznih temeljnih izobraževalnih skupnostih in s spremejanjern
stališč ter oblikovanjem pripomb k posameznim aktom. Republiški odbor sodeluje pri pripravljanju racionalizacije v računovodskem poslovanju šolskih zavodov. Gre za enotno obračunavanje osebnih dohodkov in drugih sredstev s pomočjo republiškega elektronskega centra.
Pri spremljanju delovanj0 temeljnih izobražpvalnih skupnosti RO ugotavlja, da so nekatere, razen finančnih nalog, že začele uresničevati tudi drug® svoje naloge, večinoma pa 00 vendarle še vse preveč usmerjene v reševanje tekočih finančnih problemov.	(Dalje)
llllillUlli!!ll!!llllillliU!!l!llll!i!!!llllll!!!l
Lužnik: Osnovna šola v luči nekaterih podatkov
(Nadaljevanje)
3.	GIBANJE UČENČEV ¥ OSNOVNI SOLI
Nič manj kot prejšnjim elementom je zanimivo slediti tudi gibanju učencev v prvih štirih razredih osnovne šole in jih primerjati s številom v zadnjih štirih razredih. Relativno in seveda le v določenem aspektu izražajo namreč uspešnost oz. neuspešnost napredovanja in to v primeru (SR Slovenija), če je v šolanje že vključena celotna, za šolo obvezna populacija, sicer pa izkazuje (SFRJ) trend povečanja oz. zmanjševanje šoloobveznikov, pač v skladu z vsakoletno nataliteto.
Kot smo že iz prejšnjih podatkov ugotovili, je med obema primerjanima šol. letoma število učencev v šol. letu 1967/68 za 6645 večje. Razmerje med številom učencev od I. do IV. in od V. do VIII. razreda pa je naslednje: šel. 1. 1958/59: št. učencev I.— IV. 139.438 (62,9 %) i=:100;
št. učencev V.—VIII. 82.408 (26,1 %) i = 100;
šol. 1. 1967/68: št. učencev I.— IV. 117.233 (51,3%) i = 84,1;
štev. učencev V.—VIII. 111.258 (48,7 %) i = 135.
Kaj nam kažejo navedeni podatki? V prvi vrsti to, da je prišlo do normalnejše in pravilnejše
distribucije učencev v prikazanih grupah, kar je seveda v tesni povezavi s problemom osipanja. Tako se je npr. število učencev v nižjih razredih v šol. letu 1967/68 zmanjšalo za 15,9 %, v višjih pa povečalo kar za 35 %. V jugoslovanskem merilu je povečanje absolutnega števila učencev seveda znatno višje v obeh skupinah, kar je rezultat večjega vključevanja otrok v obvezno šolanje. Relativno nižje pa je vključevanje od V.—VIII. razreda, kar še vedno kaže na to, da vsi učenci ne obiskujejo obvezne šole osem let.
Vrnimo se še k našim podatkom. Zanimalo nas je, kakšno bi moralo biti razmerje med številom učencev v nižjih in višjih razredih, če bi dosegli popolne rezultate, tj. da bi vsi učenci vseh osem let napredovali iz razreda v razred, če torej sploh ne bi bilo ponavljalcev. Pri izračunu, ki ga bomo prikazali le v relativnih številih, so upoštevani pač vsi učenci, ki so se vpisovali in obiskovali osnovno šolo; torej tudi tisti že kategorizirani učenci, ki bi sicer morali biti vključeni v posebne osnovne šole.
Skupina
L— IV. r. V,—VIII. r.
Totalni uspeh
58/59	67/68
53,6 %	43,1 %
46,4 %	51,9 »/o
Realna situacija
58/59	67/68
62,9 %	51,3 Vo
37,1 %	■	43,7 %
Primerjava nam kafže, da smo v 1. 1958/59 imeli v nižjih razredih 9,3 % učencev več in v višjih prav toliko premalo glede na totalni — 100 Vo uspeh v vseh osmih letih. V šol. letu 1967/68 pa se je ta razlika zmanjšala kar za 6,1 % v korist približevanja idealnemu razmerju. Kakor je iz podatkov razvidno, je razlika med idealno in realno situacijo le še 3,2 Vo, kar pomeni, da je od I. do IV. razreda še toliko odstotkov učencev preveč, v višjih razredih pa toliko premalo.
Preciznejša obdelava in pri-
merjava med idealnim in realnim stanjem se kaže v osipu. Leta 1958/59 je bilo v 8. razredu 11.793 učencev od 31.560, kolikor je bilo vpisanih v šol. letu 1951/52 v I. razred. Torej je v osmih letih zaključilo šolanje le 37,3% in je osip znašal v tem šolskem letu 62,7 %. V šol. letu 1967/68 je bilo v VIII. razredu 21.127 od 33.330 učencev, kolikor je bilo vpisanih v šol. letu 1960/61 v I. razred, to pomeni, da je v regularnem času zaključilo šolanje 63,7 % in da je osip znašal 36,7 %. Iz navedenega podatka je razvidno, da se je
v zadnjih devetih letih zmanjšal osip za 26,0 %. Kakor lahko nad navedenimi podatki izražamo zadovoljstvo, ostaja vendarle dejstvo, da je osip še vedno izredno visok. Dosedanje izkušnje kažejo, da zmanjševanje osipa ne teče konstantno progresivno, temveč doživlja različne oscilacije. Če bi v naslednjih letih napredovali z istim tempom, bi šele v šol. letu 1967/77, dosegli 10 % osip, oziroma bi 90 % vseh učencev v regularnem času uspešno zaključillo šolanje v osnovni šoli.
Dejstvo je, da takšno stanje močno vznemirja celotno slovensko javnost, kar se izraža predvsem v skorajda vsakoletnih zavzetih razpravah v naši skupščini. Hkrati pa se zdi, da vsa težina problema še ni v zadostni meri prodrla v zavest vseh učiteljskih zborov. Drugače, in največkrat niti ne tako tragično, se kažejo podatki o učnih uspehih, če jih gledamo le skozi prizmo ene šole. in zopet drugačne dimenzije dobi problem v slovenskem merilu.
Postavlja se vprašanje, ali je napredek v učnih uspehih, v tem primeru izražen z osipom, adekvaten doseženemu izboljšanju v organizacijski in kadrovski sferi v osnovnih šolah. Natančen odgovor na^to vprašanje bi zahteval serioznejšo vrednostno analizo, ki bi morala vključiti vse komponente, od katerih so rezultati neposredno odvisni. Toda s še tako kvalitetnimi raziskavami se v dani situaciji ne bi mogli izogniti subjektivnemu faktorju, ki ima svoj, delež predvsem v samem ocenjevanju. Razen vpliva strokovne izobrazbe učiteljev, ki bistveno pogojuje kvaliteto,, pa je mogoče z manj preciznim instrumen-
tarijem ugotoviti tudi odvisnost učnih uspehov od gospodarske razvitosti posameznih občin, upoštevajoč pri tem kot indikator razvitosti nacionalni dohodek na prebivalca.
Korelacija med obema elementoma je pozitivna. V tej primerjavi je npr. ugotovljeno, da imajo šole v % občin z večjim nacionalnim dohodkom na prebivalca manjši osip in torej boljše učne uspehe, in obratno imajo šole v % občin z manjšim nacionalnim dohodkom večji osip in s tem slabše učne uspehe. Tako ima občina Ljubljana-Center najmanjši osip (20,7 %) izmed vseh 60 slovenskih občin, je pa tudi na prvem mestu med njimi po višini nacionalnega dohodka na prebivalca. Seveda pa so izrazita tudi močna odstopanja. Tako ima npr. občina Metlika največji osip (54,9%) in je v tem pogledu na 60. mestu, po ND na prebivalca pa zaseda 30. mesto. Še slabše pa je to stanje npr. pri občini Kočevje, ki je po osipu na 4. mestu, po ND pa na 23. Nič manjša ni disonanca tudi v obratni smeri. Tako doseže npr. občina Lendava 5. mesto glede najnižjega osipa in je torej po učnem uspehu peta najboljša v Sloveniji, po nacionalnem dohodku na prebivalca pa je na 58. mestu. Podobno je z občino Murska Sobota, ki je 11. po uspehih in 56. po ND. Razumljivo je, da na osnovi le-teh primerov ni mogoče napraviti zanesljivejših posplošitev, saj nam manjkajo objektivnejši kazalci o resničnem nivoju znanja in o stopnji vzgojenosti učencev. Z gotovostjo pa je mogoče trditi, da predstavlja materialna razvitost šolstva* ki je v tesni povezanosti
z gospodarsko zmogljivostjo 515 razvitostjo občin, pomemben, če' prav ne edini pogoj za boljš® vzgojno izobraževalne rezultate-
Prav velike razlike med razvitin51 in nerazvitimi občinami in šol' sidrn standardom v njih nas za' vezujejo, da materialnim pogojen1 v gospodarsko nerazvitih sredi' nah v prihodnje posvečamo mno' go večjo pozornost, pri čemer Pa seveda doseženega stanja v razvitih občinah nikakor ne bi sme'* poslabševati.
4.	UČNI USPEHI V ŠOLSKEM LETU 1967/68
Problematika učnih uspehov je vsekakor še vedno ena od naj' akutnejših vprašanj naše osnovne šole, ker še vedno veliko števil® otrok ponavlja razrede. Res je sicer, da v zadnjih dveh leti® ponovno doživljamo rahlo izboljševanje učnih uspehov, hkrati pa je tudi res/da bo moralo v Sloveniji ponavljati razred še vedno 24.934 učencev ali 10,9 % in jih je imelo popravne in razredn® izpite 3268 ali 1,4%. To pa J® skupno skoraj toliko, kolikor vp5' sujemo učencev v I. razred. L? glede na vzroke zaostajanja, k* se vsekakor mnogovrstni in kompleksni, ostaja dejstvo, da večin® njih nikoli ne obdela celotneg3 programa osnovne šole in ostal3 kulturno osiromašena.
Skupno je izdelalo razred® (brez negativne in z negativn® oceno) 200.289 učencev ali 87,7 %• Po razredih pa so odstotki našle®' nji: I. — 90,4%; II. — 92,5 7^ III. — 91.2%; IV. — 90,1%: v’ — 85,9%; VI. — 82,4%; VIL 83,3 % in VIII — 84,8 % (brez P®' pravnih izpitov). V primerjavi ^ lanskim šolskim letom je skup®11
Še o pedagoški dokumentaciji
Pri tem mislim na matično kniigo, matične liste in tudi na novo vpeljane kartone.
Večkrat je beseda o pedagogi dokumentaciji, dajejo se tudi Predlogi za izboljšanje in res bi ®e bilo potrebno temeljiteje o tem pogovoriti in spremeniti, kar le Potrebno. Res je, da moramo P° matični knjigi preveč preli-stavati in iskati, predno najdenko vpisanega učenca. V njej ni Pregleda. Žal pa imamo pomanjkljivosti' tudi pri sedaj vpeljanih faličnih listih. Sedaj so le-ti že “■Prijadrali« do petih razredov in Posebno ob vpogledu na stran z Spiski nikakor ne moremo biti zadovoljni. Prostor sam je za vPisovanje vsega, kar bi bilo o Pčencu treba zapisati, premajhen. Pežava je sedaj v tem, da v ne-£aterih rubrikah že sedaj zmanjkuje prostora, ker ta ni porazdeljen na osem oziroma deset let. Razredniki vpisujejo opombe na kratko, vendar skrbnejši učitelji °Pišejo v premišljenih stavkih ^e, kar je o učencu najvažnejšo- Vendar pa je ravno v teh Statičnih listih kaj lahko preiti tUbrike in le tu in tam kaj pri-
PRI PRAVE NA PROSLAVO 50-LETNICE CANKARJEVE SMRTI
k,..Na nedavni seji odbora republiške konference SZDL, ki je bi-letošnjega 7. oktobra, so razpravljali o programu proslave, ki ima pravzaprav osrednje mesto ^od političnimi in kulturnimi dogodki leta. To obletnico naj bi Proslavilo čim več delovnih ljudi doma in v tujini, še posebej pa ksladina.
že doslej so posamezne organi-Zacije in zavodi pripravili ustrez-ko programe praznovanja. Ured-histva raznih časopisov, revij in pV bodo objavljala pomembnej-"e sestavke o Cankarju, nekatere založbe pa bodo proslavile oblet-krco z izdajami Cankarjevih del. Ropubliški sekretariat za prosve-'° m kulturo predvideva poseben Program proslavljanja za šolsko Gladino, slovenski pesniki in pi-satelji pripravljajo literarne večere. Slovenska matica pa bo v decembru pripravila simpozij, na katerem bodo sodelovali vidni slovenski literarni zgodovinarji. Slovenska akademija znanosti in Umetnosti bo priredila v počasti-rov obletnice svečano sejo, razne svečanosti, razgovore in proslave Pa pripravljajo tudi družbenopo-utične organizacije.
. Kje bo osrednja slovesnost? f\a seji odbora so predlagali, naj m bil prvi del proslave v Ljub-Jani, drugi del — na dan oblet-,.lc® Cankarjeve smrti — pa na rhniki. V Ljubljani naj bi bila avnostna akademija, slovesnost a Vrhniki pa naj bi imela mno-2lcen značaj.
Odbor bo predlagal vodstvom Sanizacij SZDL oziroma odboru za proslavo v občinah, naj se fivzamejo za to. da bodo to ob-mico proslavili vsi ljudje na >- ovenskem, in pa, da bodo pro-slave dobre.
Branko Blenkuš
pisati ali pa tudi nič. Ena negativnih strani pri tem je tudi ta, da lahko šele po primerjanju pisave med vpisanimi ocenami s podpisom učitelja in zapiski ugotovimo, kdo je nekaj zapisal in za kateri razred to velja. V nekaterih matičnih listih tudi zasledimo, da si učitelji pomagajo s tem, da sami začrtajo navpične črte in tako spet porazdelijo prostor, kot je bilo v prejšnjih matičnih listih.
Mnenja sem, da so bili tako formulirani matični listi prehitro dani v prakso, najbrž tudi brez predhodnega poskusa, kako sc bodo obnesli. Res je, da imajo tudi nekaj prednosti, kot to, da upoštevajo možnost 10-letnega obiskovanja osnovne šole; toda vse prednosti ne odtehtajo pomanjkljivosti, ki se kažejo.
Zaradi hitrega in boljšega pregleda se bo tudi v šolah začela uveljavljati . kartoteka o učencih. Ponekod to že uvajajo, predvsem tam, kjer je že zastopana katera od posebnih služb. Tako imajo socialni delavci kartoteko o vseh obravnavanih učencih, posebno še, če so v njem zajeti vsi najnujnejši podatki.
Za primer navajam karton z vsebino, ki je vanj zajeta: (Prednja stran)
OSNOVNA SOLA ..................
Priimek in ime učenca: Rojstno leto:
Bivališče:
oče:	mati:
Ime:
Rojena-a:
Bivališče:
Poklic:
Zaposlen-a:
Značilnost družine:
(Zadnja stran)
Leto vpisa:
Leto: Razred: Uspeh- Prešolan:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Problem:
Sodelovanje s strok, službami: Ukrepi:
Tako je na kartonu velikosti 10 X 15 cm veliko podatkov zabeleženih, poleg tega pa ga tak karton tudi spremlja vsa leta šolanja. Omenim naj še to, da je zgoraj predstavljena vsebina kartona podana tako, da koristi tudi posebni službi na šoli. Podobno bi bila lahko vpeljana kartoteka za vse učence na šoli. Zato pa bi bilo zelo priporočljivo, da bi prišli do enotne vsebine kartonov katere bi bilo mogoče tudi nabaviti.
Matični listi kot osnova za vodenje učenca naj bi ostali (z nekaterimi korekturami), kajti iz njih je razvidno največ in vsega nikakor ne moremo prenesti v kartoteko. Tako naj bi se matični listi in kartotečno vodenje učencev le dopolnjevala.
Marija Volavšek
mmmSm
»Lahko izbiraš« — med različnimi dejavnostmi, kot so: fotografiranje, žoganje, prva pomoč risanje... Ali pa se igraš na pesku (celodnevno bivanje v DR Nemčiji)
Mentalno-higienska ambulanta tudi v Kranju
Kompleksna in koordinirana obravnava razvojno motenih otrok in odraslih
>llllllll,lll|IMIIIUIII!!»lllli!ll!lllllllll!UIIIIIII«llllllll!!llllllll!nillllllUIIIIII!!lim
^Peh 2a o,9% boljši. Rahel na-eclek beležijo vsi razredi. Kot a Pi-ejšnja leta izkazujeta naj-retj rezultate VI. in VII. raz-
v ?ai^or 3e iz podatkov razvidno, iKr.Pu nem znatno zaostajajo po ^led U	razredi za nižjimi.
n; a Pomembne vzroke ponavlja-Vs , ^ nižjih razredih moramo nip°r šteti še vedno prečejš-irtpi i V^° učencev, ki bi po svoji Pospk ua’*rn razvitosti spadali v hkr t116 osnovne šole. Zato je Vzen- .s skrbjo za izboljšanje V s -^izobraževalnih rezultatov skrbet'0Vni	nujno potrebno
Posebn
c Vati
PosehiJ-u23 nadaljnje razvijanje lievar ” osnovnih šol ter nada-hii v S kategorizacijo. Že seda-in ^znltati, predvsem v mestih pro eci1*1 središčih, kjer je bil ta da ip8**118?6®110 zaključen, kažejo, nirnalno Vil° P°naviiaicev res mi-
rj^ki slabih uspehov na pred-Om ‘ stopnji so večstranski. °snovU Sem 26 slabo materialno hištvr,0’ nePrimerne prostore, po-in . v’ nezadovoljivo stanje učil iin + .Pripomočkov. Mednje
hištVo°’ nePrimerne prostore, po-
jp^čr
Socialn tU<^ najrazličnejši vzroki nje	značaja, obremenjeva-
Poslitv- s Pretirano fizično za-kna r1'10v,V Pr°stem času, neure-virann+ rana’ nezadostna moti-no ri„, ptrok za redno in uspeš-Pialni 0* lpc*' Pa hi neprinci-kov u razen objektivnih vzro-rift ? m nakazali tudi nekate-radi nosfu vn^> ki nastajajo za-rnorai- lfl iastnih slabosti. Sem bi ^osti l- Vsekakor šteti mnoge sla-PedasnL PPPionjkljivosti samega drugim + |a Procesa, ki so med ttroknimtU^1 Posledica nezadostne vne usposobljenosti. Naj
vsaj za nekatere predmete prikažem. kolikšna je ustrezna strokovna usposobljenost na stopnji predmetnega pouka.
Nemški jezik poučuje v Sloveniji le 31 %> ustrezno kvalificiranih učiteljev, na področju zavoda za prosvetno pedagoško službo Maribor celo samo 7 %. Matematika in fizika sta v slovenskem merilu le 36 % strokovno pokrita predmeta, najslabše je stanje na področju zavoda za prosvetno pedagoško službo Muriska Sobota, kjer poučuje le 8 % kvalificiranih moči. Slovenski jezik poučuje 56 odstotkov kvalificiranih, najmanj jih je zopet na področju Murske Sobote, in sicer 25 %, največ pa na področju zavoda Kranj, kjer jih je 83 %.
Angleški jezik je zastopan z 61 %, prav toliko izkazuje tudi zasedba biologije in kemije, zemljepis in zgodovina sta strokovno zasedena 68 %. Ob vseh teh podatkih se je vsekakor vredno zamisliti, ko ocenjujemo rezultate naših učnih uspehov. In če k temu pripišemo še podatek, da največ učencev na stopnji predmetnega pouka ponavlja razrede zaradi matematike, tujega jezika in slovenskega jezika, bodo elementi še popolnejši, čeprav še zdaleč ne izčrpani.
Omenil sem, da je vprašanje učnih uspehov eno izmed najpomembnejših, seveda pa želim poudariti, da je enostransko in potencirano obravnavanje izobraževalnih nalog šole in vrednotenje njenega dela samo s te strani nepopravljiva napaka. Naloga osnovne šole nikakor ni le izobraževati, ampak tudi vzgajati in vsestransko oblikovati mlade ljudi.
Kategorizacijske komisije, ki smo jih začeli ustanavljati po 1. 1960 tudi na Slovenskem, se bolj ali manj uspešno ukvarjajo s kategorizacijo otrok. Med tistimi, ki so opravile svoje delo odlično, je nedvomno kranjska, ki ji je uspelo v štirih letih delovanja — edini v naši republiki — pregledati in kategorizirati vse otroke, ki imajo po zakonu pravico do družbene zaščite. Tako pregleduje ta komisija od lani dalje samo naravni prirastek razvojno motenih otrok in tistih, ki so potrebni ponovnega pregleda. Ugotovitve so pokazale, da je v kranjski občini od 5379 predšolskih in 7750 šoloobveznih otrok 5 odstotkov takih, ki jih mora družba zaščititi.
V	pogovoru z direktorjem zavoda za klimatsko zdravljenje v Kranju Markom Sbilom, ki je hkrati tudi član sveta za zdravstvo in socialno varstvo pri kranjski občinski skupščini, smo zvedeli za novost, ki jo pripravljajo v tej občini, tj. ustanovitev mentalno-higienske ambulante. V zvezi s tem smo prosili direktorja zavoda za nekaj pojasnil.
V	svojem poročilu o kompleksni problematiki razvojno motenih mladostnikov v kranjski občini ste posebej opozorili na kategorijo lažje razvojno motenih otrok in tistih, ki kažejo kakršnakoli odstopanja od normale in povprečja v socialnem, zdravstvenem in pedagoškem pogledu. Kateri otroci so to in zakaj menite, da jih je treba obravnavati bolj pozorno, kot je bilo to v navadi doslej?
Kategorija teh otrok je zelo obsežna, vanjo pa sodijo otroci, ki so čustveno moteni, nevrotični, bolehni, anemični, ali pa imajo lažje telesne deformacije, kažejo motnje v vedenju in sploh težko osvajajo šolsko gradivo. Starši in poklicni vzgojitelji imajo s takimi otroci mnogo težav, zato potrebujejo strokovne nasvete, razgovore in vodenje. Menim, da daje prav to področje široke možnosti za temeljito izvajanje preventive.
Zbrali ste tudi podatke strokovnih služb in zavodov v Kranju, ki obravnavajo te otroke. Kaj so pokazale številke?
Fizioterapevtska služba v kranjskem zdravstvenem domu je zabeležila lani pri predšolskih otrokih 2361 storitev, pri šolskih pa 6777. Patronažna služba ugotavlja, da ima 386 otrok nepravilno prehrano, 210 jih je nepravilno negovanih, alkoholizem so zabeležili pri 212 primerih. 446 družin živi v neurejenih stanovanjskih razmerah, pri 98 družinah pa so opazili nepravilne odnose. Nadaljnji podatki govore o pomanjkljivi zdravstveno prosvetni ravni (204 primeri), o tem, koliko je mater samohranilk (164), nezadostni ekonomski zmogljivosti (289 primerov), vzgojno zanemarjenih otrocih (teh je 107) in slabem zdravstvenem stanju žena (51).
V	centru za socialno delo so dali podatke za otroke, ki so v reji (26) in one pod skrbništvom
(37). Pri zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 197 mladincev, ki nimajo dokončane osemletke (75 fantov in 122 deklet). V osnovno šolo za odrasle pri kranjski delavski univerzi je vpisanih letos 176 mladih ljudi, od tega 176 moških in 60 žensk.
Kranjski zavod za socialno zavarovanje je zabeležil, da je bilo lani opravljenih v centralnem otroškem dispanzerju v Ljubljani 416 zdravstveno psiho-pedagoških pregledov kranjskih otrok. Pri komisiji za prekinitev nosečnosti je lani 20 deklet v starosti do 18 let zaprosilo za abortus.
Zaskrbljujoče številke kažejo tudi podatki kranjske postaje milice. Lastniki prostorov ali osebe, ki so bile motene, so zahtevale intervencijo v 198 primerih, sodniku za prekrške je bil podan predlog zoper 41 mladoletnikov, ki so kršili javni red in mir, 110 otrok in mladoletnikov pa je zagrešilo 91 kaznivih dejanj.
Kaj so pokazale analize učnih uspehov v šolah?
V osnovnih šolah je mnogo takih otrok, ki so podpovprečni, toda še v mejah normale (iQ 70— 85). Za mnoge se konča osemletno šolanje v petem, šestem ali sedmem razredu, ker brez dodatne pomoči ne morejo osvojiti učnega programa. Strokovno se v svetu normira ta kategorija otrok 10 do 15 odstotkov, v osnov-
nih šolah kranjske občine pa je takih otrok okrog 700 do 900.
Podatki kažejo pereč družbeni problem, ob katerem si za sedaj ne vemo najbolje pomagati. Ali bi lahko rešila te probleme zgolj vzgojna svetovalnica?
Vzgojna svetovalnica bi sicer bila regulator in center preventivnega dela, njeni klienti bi bili v večini prav ti otroci. Na tovrstno problematiko pa moramo gledati s širšega vidika. Zavedati se moramo, da otrok ne živi sam zase, njegov razvoj in vedenje sta v veliki meri odvisna tudi od vedenja in ravnanja staršev. Prav odrasle osebe so tiste, ki s svojim vedenjem in odstopanjem od normale lahko krivijo rast mlade osebnosti. Pri otrocih, katerih starši so nevrotiki, psihotiki, nevrasteniki, alkohoiičarji in asocialni tipi, so očitne posledice neprimerne klime, ki jo ustvarjajo ti bolniki v družinskem okolju. To pa pomeni, da so odrasli prav tako potrebni strokovne obravnave kakor otroci.
In kaj so zabeležili v kranjski občini o zdravljenju psihiatričnih bolnikov?
V Bolnišnici za duševne in živčne bolezni v Ljubljani je bilo opravljenih 514 ambulantnih pregledov in 100 storitev, v Bolnišnici za duševne in živčne bolezni v Begunjah 348 ambulantnih pregledov, 177 malih psihoterapij, 6 psihiatričnih ekspertiz in 13 malih intervencij, v nevropsihiatrič-
ni ambulanti zdravstvenega doma Kranj 783 pregledov.
Kaj vas je spodbudilo k zamisli o ustanovitvi mentalno-higienske ambulante?
Dejstvo, da ni mogoče obravnavati ločeno otrok in odraslih oseb, ker bi bil učinek dela v tem primeru minimalen. To je problem, ki ga je treba reševati skupno z vsemi strokovnimi službami v občini. Kaj bi pomenila torej mentalno-higienska ambulanta? Vmesni člen, povezavo med strokovnimi službami, ki obravnavajo otroke, in tistimi, ki obravnavajo odrasle. V takem mentalno-higienskem dispanzerju bi obravnavali celotno problematiko hkrati, temeljito in z vsemi strokovnimi službami. Gre torej za kompleksno obravnavanje celotne problematike po določenem konceptu.
Zamisel o ustanovitvi mentalno-higienske ambulante v Kranju je podprlo tudi sodišče in občinska skupščina. Predvidevajo, da bo ta institucija, ki bo formirana v okviru zdravstvenega doma, začela delovati že v začetku prihodnjega leta. Z njo bo dobilo gorenjsko območje novo strokovno telo, ki bo opravljajo več nalog hkrati:	mentalno-higienska
ambulanta bo diagnostik, izvajalec ambulantne terapije, usmerjevalec, usklajevalec s strokovnimi službami in strokovni regi-strator.	M. K
Tudi učni kolektivi morajo kreirati našo pedagoško politiko
(Nadaljevanje s 1. strani)
učencev prezahteven, pa tudi učitelju ne nudi dovolj možnosti, da bi uresničeval naš vzgojni smoter.
4. Družbeno pereč problem je tako imenovani osip učencev, to je število učencev, ki v osmih letih ne končajo obveznega šolanja. Vsem nam je znana naša ustavna težnja, da naj bi vsi učenci končali obvezno osemletno šolanje, toda takih učencev, ki ne dokončajo obveznega šolanja, je pri nas relativno veliko. Nujno je potrebno ugotoviti, kakšni so ti učenci glede na sposobnosti in osebne lastnosti, kateri faktorji vplivajo na njihov neuspeh. Študija o intelektualno podpovprečno razvitih učencih, ki so jo naredili šolski psihologi in šolski pedagogi v nekaterih ljubljanskih osnovnih šolah in ki je sedaj v končni obdelavi, bo lahko v precejšnji meri nakazala smeri pri reševanju tega proble-
5.	Zlasti psihološko upravičene zahteve po pričetku šolanja s 6. letom so pri nas vse bolj aktualne. Študije, ki jih je opravil psihološki inštitut pod vodstvom dr. Toličiča, kažejo na upravičenost te zahteve. »Male šole«, ki smo jih v šolskem letu 1967/68 pričeli na hitro uvajati in ki nudijo
|l!llll!llllllllllllllll!llllllll!ll!llllll!llllllllll!lllllllllllll!llllll!lllll!lll!llllllll!!!llilli!llllll1llllllllllililllllll!WIIIIIIIIIIIII!IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllll!IIIIIIIIIIIUIIII!!llllllllllllll!lll
(MLAD!) PROSVETNI DELAVCI!
1 Ali ste že naročili
»PREDMETNIK IN UČNI NAČRT ZA OSNOVNO ŠOLO«,
ki bo v kratkem izšel?
1 Če še niste, storite to čimprej!
| Napišite na dopisnico svoj naslov in število izvodov, ki 1 jih naročate, ter pošljite na upravo Prosvetnega delav-| ca, Ljubljana, Nazorjeva 1.
fj Cena knjižice bo za naročnike Prosvetnega delavca jf 800S-din, za druge lOOOS-din.
llllll!lllllllll!ll!ll!llllllllllll[|||||l!!!lllllll!lll!lllllll!lllllllll!llll!!lllllllllllll!llllllllllllll!l!llll!li!!IIIIIIIWIIIIIII!lllllllllllllllllillllllllll!llllllll!llllll!!!lllllllllllllll!lllll!IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIU
otrokom le 72 ur sistematičnega dela za njihov razvoj in v zvezi s tem tudi za vstop v šolo, so le izhod v sili. Poleg tega pa s takim načinom vključevanja ne zajemajo vseh otrok.
6.	Zaposlovanje in vključevanje v šole II. stopnje absolventov osnovnih šol je kljub prizadevanju večjega števila ustanov nezadovoljivo. Še vedno se vse preveč srečujemo z dejstvom, da je zaposlitev ali nadaljnje šolanje odvisno od socialnih možnosti ipd. V letošnjem šolskem letu je Komunalni zavod za zaposlovanje v Ljubljani na pobudo Zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Ljubljani temeljiteje pristopil k reševanju te problematike. Vendar se mi zdi, da bi bilo potrebno poleg ugotavljanja določenih sposobnosti upoštevati še ostale dejavnike, ki vplivajo na učni uspeh, nekaj let zasledovati učni oziroma delovni uspeh absolventov osnovnih šol in na osnovi tega narediti določene akcijske zaključke. To navajam zato, ker ne poznam celotnega programa te raziskave. Jasno je, da so v ta problem vključeni še problemi naše gospodarske politike.
7.	Ocenjevanje učencev je še vedno predvsem subjektivno. Težave izvirajo že iz neenakih materialnih in kadrovskih posoiev posameznih osnovnih šol. Poleg tega tudi učni načrti ne dajejo jasnih zahtev glede potrebnega obsega in kvalitete znanja.
To je samo nekaj problemov, s katerimi se srečujemo v konkretni pedagoški praksi. Namenoma sem jih samo nakazal, ne da bi se spuščal v globljo analizo. Zanimivo je, da glede teh vprašanj dobimo kaj različne odao-vore od raznih odgovornih ljudi.
Drugi važen kompleks vprašanj, ki pa je v tesni zvezi s prejšnjim, je materialna baza naše šole. O tem je v tezah veliko govora, samo ni nakazanih konkretnih rešitev. Novi zakon o financiranju vzgoje in izobraževanje je odkril mnogo hib v načinu financiranja in sploh družbenega vrednotenja pedagoškega dela. Vse diskusije pa, ki obrav-
navajo ta problem, kažejo, kot da ne bi hoteli nekateri razumeti indirektne povezanosti pedagoškega dela s celotnim našim družbenim razvojem in njune medsebojne odvisnosti. Danes se pred šolo postavljajo vse večje zahteve po obsegu in kvaliteti dela, toda tega problema ni mogoče rešiti brez ustreznih materialnih osnov. Vsakršno odlaganje tega problema zaustavlja in hromi naš celoten družbeni razvoj. V letošnjem letu je bil storjen določen pozitiven premik v tej smeri, toda s tem delom je potrebno odločno nadaljevati.
Z navajanjem teh podatkov sem hotel opozoriti naše učne kolektive kot samoupravne in sindikalne organizacije, na resno posežejo v diskusijo o teh vprašanjih in skušajo prispevati k njihovi pravilni rešitvi. Želim, da bi s svojimi stališči seznanjali ostale odgovorne organe oziroma jih podpirali v njihovih pozitivnih prizadevanjih. Povsem napačno bi bilo, da bi učni kolektivi o vsem tem molčali in šele pozneje kazali svoje nezadovoljstvo, ko bi bile sprejete že določene rešitve.
Učni kolektivi se morajo zavedati, da je rešitev odvisna tudi od njih in prav sedaj morajo tudi oni prispevati h kreiranju naše pedagoške politike.
M. A.
VIDEMSKA
UNIVERZA
Rektor tržaške univerze prof. Origone je poslal pred nedavnim senatorju Pelizzu, predsedniku videmskega filološkega društva, pismo, v katerem sporoča, da je tržaški akademski senat za ustanovitev filološke fakultete in tuje književnosti uvrstil med druge dopolnilne predmete tudi ladinski jezik — lingua ladina. Predvidevajo, da bo začela delovati videmska univerza še letos. Omenjeno pismo tržaškega rektorja je obenem tudi zasluženo priznanje petdesetletnemu delu furlanskega filološkega društva, (Ladinski jezik je namreč soroden furlanščini.)
S. S
Kašen naj bo program dela sindikalne organizacije
»Sindikalne organizacije morajo biti aktivna telesa, ki se bodo odzivala na vso aktualno problematiko,« je rekel predsednik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavko Bohanec na nedavni konferenci s predsedniki občinskih in medobčinskih odborov tega sindikata. Kako to doseči — to je bil osnovni namen pogovora, ki naj bi zajel vsebinsko stran programov nalog občinskih in medobčinskih odborov sindikata.
Ena izmed nalog republiškega odbora, za katero se vodstvo prizadeva že vseskozi, bo tudi v prihodnje aktivizacija sindikalnega dela. Mnenje predsedstva republiškega odbora na eni izmed preteklih sej je bilo, da je vrh — republiški odbor dosegel v zadnjem času visoko aktivnost, ki kaže že tudi vidne rezultate, da pa bi morala enaka delavnost biti značilna tudi za nižje sindikalne organe —• občinske in medobčinske odbore sindikata, kakor tudi seveda baze — sindikalne podružnice v delovnih organizacijah. Vodstvo sindikata meni, da se da to doseči s stalnim, kontinuiranim izpopolnjevanjem metod dela, z izboljšanjem kadrovske sestave, predvsem pa seveda z ustvarjalnim odnosom slehernega člana vodstev sindikalnih odborov.
»Delo v sindikatu je težko in odgovorno, a vendarle hvaležno, ker lahko bistveno pomagamo v osnovnih življenjskih vprašanjih naših članov. Gre za odločilna vprašanja, veliko breme smo si naložili, toda drugega izhoda nimamo. Moramo se lotiti tistih
osnovnih problemov, ki nam jih postavlja naše članstvo, tisto, ki nas je izvolilo, »tako je rekel na tej konferenci tajnik republiškega odbora Slavko Grčar.
Še vedno se namreč — prav zdaj ob sestavljanju programov nalog za prihodnje obdobje in pred občnimi zbori — nekateri vprašujejo, kaj naj sindikat dela. Pri tem ne moremo mimo vseh tistih konkretnih nalog, ki jih vsebuje tudi program RO: to so vprašanja samoupravljanja in vse, kar je s tem v zvezi (odnosi, čuvanje zakonitosti, boj za odgovornost vsakogar za njegovo delo .. . uresničevanje družbenih dogovorov... vprašanja notranje delitve dohodka, uresničevanje načel ustavnih aktov, odpravljanje napak ... kritična ocena in izpopolnjevanje samoupravnih aktov... zaščitna vloga sindikata itd.).
Vodstvo sindikata stalno poudarja, naj bodo programi nalog kolikor mogoče konkretni, stvarni, realni; dovolj imamo splošnih dokumentov, načelnih deklaracij ipd. V delu sindikata kot celote se živo kažejo potrebe po konkretnosti; življenjska vprašanja članstva je treba reševati življenjsko. Brez dvoma bomo naleteli tu in tam na ovire in težave, na zamero, toda druge izbire ni: sindikat se mora boriti za boljše družbene odnose, za moralno in etično više postavljene cilje — v to nas sili sam značaj sindikalne organizacije. Seje vodstev ne smejo biti edina oblika dela sindikata: potrebno je poiskati druge načine dejavnosti, kot so obiski v
sindikalnih podružnicah, posveti s člani, čim ožje sodelovanje vseh pri reševanju skupnih nalog.
Nekateri občinski oziroma medobčinski odbori sindikata družbenih dejavnosti so že poslali svoje programe nalog republiškemu odboru. Poglavitna kritika le-teh, kot jo je izreklo vodstvo RO, pa zadeva prav premajhno konkretnost postavljenih nalog: v njih ni dovolj razvidno, kakšna je naloga, kdo naj jo opravi in kako. Programi bi morali izhajati iz neka-
terih regionalnih značilnosti svojega območja.
Na omenjeni konferenci s predsedniki občinskih in medobčinskih sindikalnih odborov je bilo dalje še govora o akcijah, ki naj jih začnejo le-ti v zvezd z družbenim in samoupravnim dogovarjanjem, in pa o novem delovnem času: v noveli zakona o novem delovnem času so že upoštevane pripombe sindikata, ki jih je bil dal.
D. H.
Objektivne metode ocenjevanja učiteljevega dela — priznanje kvalitete
ALI USTAVNO NAČELO NAGRAJEVANJA PO DELU V ŠOLSTVU NE VELJA?
(Nadaljevanje s 1. strani) be v letu 1969 predložila skup-družbeno ekonomskih izhodi- ščini SRS predlog sredstev za ščih za oblikovanje dohodkov izobraževanje v letu 1969 v sle-in kritje potreb splošne pora- deči višini:
V mili j. din
1968	1969	"/o
zahtevek predlog 1969 :1968 RISK komisije
Osebni dohodki po kriteriju stališč Skupščine SR Slovenije, upoštevajoč zasedbo in dejansko kvalif. strukturo (podatki republiške izobraževalne skupnosti)	394,9	529,2	526,8	133,5
Materialni izdatki (predlog na nominalni ravni 1968)	102,8	142,0	102,8	100
2 % obvezna rezerva, določena z zakonom brez posebnega povečanja obratnih sredstev	11,6	17,3	13,8	119
Ostalo	86,1	63,5	63,5	74
Investicije	5,0	35,0	5,0	100
Skupaj izobraževanje	600,4	787,0	711,9	
% porasta	100 %	131«/«	118,5 «/«	
Tak predlog pomeni bistveno izboljšanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, pri materialnih izdatkih stagnacijo, pri sredstvih pod »ostala« — to zajema tudi ves tim. B program (otroško varstvo, glasbene šole, izobraževanje odraslih, delavske univerze) — pa bi že po predlogu republiške izobraževalne skupnosti za to dejavnost priznali le 7 % sredstev od glo-bala vseh potrebnih sredstev za izobraževanje. To pomeni, da se bodo morale vse tiste TIS-i, ki že zdaj porabijo več kot 7 % sredstev za tim. B program (npr.
Ljubljana, ki že zdaj porabi za B program okoli 25 % sredstev) o tem še posebej pogovoriti z občinsko skupščino in volivci.
Izračuni republiške izobraževalne skupnosti torej nikakor niso previsoki, prej so prenizki Zato bo vsako zniževanje njenega predloga nujno pomenilo večje prelivanje iz osebnih dohodkov v druge stroške izobraževanja. To pa pomeni, da ne bi bili povečani osebni dohodki v takšni višini, kot sta jih sprejela za izhodišče v letu 1969 tako izvršni svet kot tudi Skupščina SR Slovenije.
Enotne osnove meril za financiranje vzgojno-izobraževaine dejavnosti v letu 1969, o katerih so razpravljali na zadnji seji republiške izobraževalne skupnosti, imajo v primerjavi z letošnjimi osnovami meril nekaj novosti. Med te sodi posebno določilo, ki pravi, da so sredstva za materialne izdatke namenska, kar pomeni, da jih šola ne sme uporabljati za pokrivanje osebnih dohodkov. Na seji so tudi menili, naj prejmejo šolski zavodi denar za osebne dohodke na osnovi dejanske zasedbe delovnih mest in se zavzemali za nagrajevanje po kvaliteti dela. Izobraževalna skupnost bo zmanjšala ceno pedagoške ure, če bodo poučevali na šoli delavci, ki nimajo predpisane izobrazbe. V tem primeru bo denar obdržala in ga obvezno porabila za strokovno dokvalifikacijo pedagoških delavcev, kakor to predpisuje zakon, in za štipendiranje.
Kvaliteto opravljenega dela ocenjuje pedagoška služba. Za nagrajevanje kvalitete bo izdvojila izobraževalna skupnost vsako leto najmanj 3 odstotke sredstev iz svojih dohodkov, v katere pa niso vračunana sredstva za investicije in samoprispevek občanov.
pa niso vračunana sredstva za
O tem določilu so na seji podrobneje razpravljali. Jasno je, da že imamo nekatere elemente za nagrajevanje učiteljevega dela: delovno dobo, kvalifikacijo nad zahtvami (v mnogih osnovnih šolah poučujejo profesorji!) itd. Pri nagrajevanju kvalitete pa je mogoče upoštevati še nekatere druge elemente. Eden takih je npr. udeležba učiteljev na seminarjih za dopolnilno izobraževanje, ki jih organizira prosvetno pedagoška služba. Teh seminarjev pa se ne udeležujejo vsi učitelji enako, na njih pa tudi ne sodelujejo enako intenzivno. Zadnji čas je, da postane ravnatelj tudi ocenjevalec kvalitete in hkrati svetovalec.
Kvaliteto dela je nedvomno treba vzpodbujati:	vzpodbujali
pa jo bomo že s tem, da bomo razvijali objektivne metode ocenjevanja učiteljevega dela.
Na zadnji seji republiške izobraževalne skupnosti so obravnavali tudi predloge za dopolnjevanje sredstev temeljnih izobraževalnih skupnosti. V bistvu gre pravzaprav za tri sisteme. Prvega izdeluje republiškea izobraževalna skupnost sama in temelji na dosedanjih izkušnjah, pridobljenih pri zbiranju dodatnih sredstev v občinah. Drugi sistem je
izdelal poslanec ' republiškega PKZ Cene Matičič, ki razvršča občine glede na nacionalni dohodek, in tretji — sistem ekonomskega centra iz Maribora, ki predvsem teoretično postavlja načine reševanja, premalo pa upošteva trenunto stanje.
Čeprav bi bil tak sistem nekaj prehodnega, mora biti vseeno toliko realen, da bo z njim mogoče postopoma reševati vprašanje izenačevanja pogojev v naši republiki. Gotovo bi bilo vredno vse tri sisteme preizkusiti. Ker pa republiška izobraževalna skupnost nima takega aparata, ki bi mogel opraviti to delo, so na seji predlagali, naj bi vsak od kandidatov izdelal dokončni predlog, izvršni odbor pa bo razpravljal o njih takrat, ko bodo sistemi že dodelani. M. K.
USPEHI JESENIŠKE GIMNAZIJE
Letošnjega 17. oktobra so imeli v jeseniški gimnaziji sejo zbora delovne skupnosti s predstavniki javnosti. Ob tej priložnosti so tudi pregledali celoten učni uspeh dijakov. Ugotovili so, da je bil učni uspeh v preteklem šolskem letu boljši kot leto dni poprej. Medtem ko je izdelalo letos 94 odstotkov vseh učencev, jih je leto prej le 83,2 odstotka. Od razredov je bil najboljši četrti razred, v katerem so izdelali vsi učenci. K zaključnemu izpitu se je prijavilo 77 dijakov, opravilo pa ga je 74. Naslednji najboljši razred je bil tretji, kjer je izdelalo 98,5 odstotka, nato drugi razred z 91,8 odstotka, najslabši uspeh pa je bil v prvem razredu, ki ga je opravilo le 89,9 odstotka dijakov.
Tudi letos so morali učenci, ki so se vpisali v prvi letnik, opraviti sprejemni izpit. Snov testov iz matematike, slovenščine in angleščine je tokrat predpisal republiški zavod za šolstvo. Na seji zbora so menili, da so bila letošnja merila za spoznanje lažja od tistih, ki so jih doslej predpisovali sami profesorji. Od 88 prijavljenih nista opravila izpita le dva prosilca. Glede na tak uspeh so ugotovili, da se vpisujejo na jeseniško gimnazijo le tisti učenci, ki so z lahkoto izdelali osemletko. In še ena značilnost te šole: v njej je od 340 dijakov kar 220 deklet, t.j. skoraj dve tretjini. Podatki tudi povedo, da se odloči mnogo več fantov za strokovne šole, ker menijo, da bodo prišli tako hitreje do poklica.
Branko Blenkuš
DEJAVNOST SINDIKATA
Iz poročila o izvršitvi programa RO in njegovih organov (1.9.67 — 31.8.68)
(Nadaljevanje)
UVODNE RAZPRAVE O VLOGI SINDIKATA DELAVCEV
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PRI USTVARJANJU IN URESNIČEVANJU MORALNIH
NAČEL OZIROMA PRAVIL V NOTRANJIH ODNOSIH IN
V ODNOSIH DO OBČANOV
Problematika razrahljanih ali neizoblikovanih odnosov do družbenega dela, poklicne etike, odnosov do občanov ipd. je bila večkrat. na dnevnem redu sestankov pododborov in drugih razgovorov, ki jih je v preteklem delovnem obdobju vodil Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS. Ugotovljeno je bilo, da so prizadevanja v večini delovnih skupnosti v tej smeri sicer stalno prisotna, vendar ne dovolj sistematična in učinkovita. Priprave za kodifikacijo moralnih norm zlasti v okviru poklicne etike so precej napredovala na področju zdravstva in šolstva, medtem ko na drugih področjih takih priprav v glavnem še ni. Dogovorjeno je bilo, da bi v letošnjem letu imeli razgovor z ustreznimi društvi ter strokovnjaki o tem, v katero smer naj bi šla tovrstna prizadevanja.
Uresničevanje socialističnih moralnih načel zadeva številna vprašanja samoupravljanja, formiranja in delitve dohodka, delovnih razmerij, odnosov do dela in pri delu, odnosov do občanov itd. Zato mora aktivnost sindikalnih organizacij vedno upoštevati tudi ta vidik, kar še posebej velja za sedanje obdobje, ki ga med drugim karakterizira predvsem tudi uresničevanje smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ.
PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA IN NEZAPOSLENOSTI
V	DRUŽBENIH DEJAV-
NOSTIH
Po podatkih, s katerimi RO razpolaga, se je zaposlenost v družbenih dejavnostih v preteklem obdobju le neznatno povečala. V I. polletju letos nasproti I. polletju lani je število zaposlenih v negospodarstvenih dejavnostih poraslo skupaj za 1.1 odstotek (na 74.000 v juniju 1968). v šolstvu za 2,8 %, v znanosti, kulturi in prosveti za 1.3 %. v socialnem varstvu za 5 % itd.
V	zvezi z zaposlenostjo se je RO zavzemal za racionalno organizacijo dela, za polno zaposlenost na slehernem delovnem mestu, za selekcijo nalog in za druge ukrepe, ki naj zagotove smotrno poslovanje.
Po nepopolnih podatkih je nezaposlenih s področja družbenih dejavnosti izredno malo in za sedaj — vzeto v celoti — ne predstavljajo večjega družbenega problema. Ne glede na to pa bodo potrebne o tem podrobnei-še analize, ki jih predvideva program v zvezi z zaščitno vlogo sindikata. V obdobju 1967/68 je RO večkrat poudaril, da je odpuščanje posameznih delavcev
lahko le skrajni ukrep, ki ^ mora spremljati pomoč 22 ustrezno novo zaposlitev.
REKREACIJA ČLANOV SINDIKATA
Skrb sindikalnih organizacij za to dejavnost se je nadalje-vala tudi v letu 1968. Zaradi P°' večanih potreb delovnih ljudi na tem področju pa je marsikje s0 vedno nezadostna. Zato so v gr0' divu o zaščitni funkciji, ki ga Je pripravil RO, ih pa v programu za naslednje obdobje predvidene prizadevnosti sindikata v te) smeri.
Skladno s programom 3® predsedstvo RO preučilo poslovanje počitniškega doma na Rabu in v Umagu. Letos je v teh in drugih počitniških domovini s katerimi razpolaga sindikati preživelo dopust več članov našega sindikata kot v preteklem letu.
REORGANIZACIJA
ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Predsedstvo RO in pododbor za zdravstvo in socialno varstvo sta tekoče spremljala izvajanje reorganizacije zdravstvene službe in drugo problematiko n® zdravstvenem področju. (Poročilo podrobneje razčlenjuje dejavnost RO na tem področju v zvezi z reorganizacijo osnovne zdravstvene službe, zlasti s pripravljanjem sprememb in dopolnitev sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi problematiko so-cialno-varstvenih zavodov — n® zakonu o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok v SRS.)
SPREMLJANJE DELOVANJA REPUBLIŠKE IN TEMELJNIH
IZOBRAŽEVALNIH
SKUPNOSTI
Glede na to, da se z zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in i2" obraževanja uveljavljene sistemske spremembe v praksi še v marsičem niso začele uresničevati, si je RO postavil nalog0' da bo spremljal delovanje izobraževalnih skupnosti, opozarjal na pomanjkljivosti in predlagal svoje rešitve. To nalogo 3® RO opravljal po svojih predstavnikih v izvršnem odboru irl skupščini RIS. z obiski v P0S?J meznih temeljnih izobraževalni*1 skupnostih in s spremejanjem
stališč ter oblikovanjem priponah k posameznim aktom. Republiški odbor sodeluje pri pripravljanju racionalizacije v računovodskem poslovaniu šolskih zavodov. Gre za enotno obračunavanje osebnih dohodkov in drugih sredstev s pomočjo republiškega elektronskega centra.
Pri spremljanju delovanja temeljnih izobraževalnih skupnosti RO ugotavlja, da so nekatere. razen finančnih nalog. z® začele uresničevati tudi drug® svoje naloge, večinoma pa s° vendarle še vse preveč usmerjene v reševanje tekočih finančnih problemov.	(Dalje)
l!!!l:l!lliill:!l!!lii!ll!l!ll!llllllllllllllll
||l|||||ll|llll|llllll!IUI!lllll|!lll|lll|!lllllll!!l|llllllilillli!!lllllllllllll|||||||||||||||!lllll|]||||||||||||||||||||||]|||||||||[N^^
lilll!llllllllil!l!il!llllli!lllllllllllllllliil!l!llllll!l!|||||||i!!llll|lll!lill![i!l!llll!li
Hlinili®
Lužnik: Osnovna šola v luči nekaterih podatkov
(Nadaljevanje)
3. GIBANJE UČENCEV V OSNOVNI SOLI
Nič manj kot prejšnjim elementom je zanimivo slediti tudi gibanju učencev v prvih štirih razredih osnovne šole in jih primerjati s številom v zadnjih štirih razredih. Relativno in seveda le v določenem aspektu izražajo namreč uspešnost oz. neuspešnost napredovanja in to v primeru (SR Slovenija), če je v šolanje že vključena celotna, za šolo obvezna populacija, sicer pa izkazuje (SFRJ) trend povečanja oz. zmanjševanje šoloobveznikov, pač v skladu z vsakoletno nataliteto.
Kot smo že iz prejšnjih podatkov ugotovili, je med obema primerjanima šol. letoma število učencev v šol. letu 1967/68 za 6645 večje. Razmerje med številom učencev od I. do IV. in od V. do VIII. razreda pa je naslednje: šol. 1. 1958/59: št. učencev I.— IV. 139.438 (62,9 %) i = 100;
št. učencev V,—VIII. 82.408 (26,1 %) i = 100;
šol. 1. 1967/68: št. učencev I.— IV. 117.233 (51,3%) i = 84,1;
štev. učencev V.—VIII. 111.258 (48,7%) i = 135.
Kaj nam kažejo navedeni podatki? V prvi vrsti to, da je prišlo do normalnejše in pravilnejše
distribucije učencev v prikazanih grupah, kar je seveda v tesni povezavi s problemom osipanja. Tako se je npr. število učencev v nižjih razredih v šol. letu 1967/68 zmanjšalo za 15,9 %, v višjih pa povečalo kar za 35 %. V jugoslovanskem merilu je povečanje absolutnega števila učencev seveda znatno višje v obeh skupinah, kar je rezultat večjega vključevanja otrok v obvezno šolanje. Relativno nižje pa je vključevanje od V.—VIII. razreda, kar še vedno kaže na to, da vsi učenci ne obiskujejo obvezne šole osem let.
Vrnimo se še k našim podatkom. Zanimalo nas je, kakšno bi moralo biti razmerje med številom učencev v nižjih in višjih razredih, če bi dosegli popolne rezultate, tj. da bi vsi učenci vseh osem let napredovali iz razreda v razred, če torej sploh ne bi bilo ponavljal cev. Pri izračunu, ki ga bomo prikazali le v relativnih številih, so upoštevani pač vsi učenci, ki so se vpisovali in obiskovali osnovno šolo, torej tudi tisti že kategorizirani učenci, ki bi sicer morali biti vključeni v posebne osnovne šole.
Skupina
L— IV. r. V,—VIII. r.
Totalni uspeh
58/59	67/68
53,6 %	43,1 %
46,4 %	51,9 ®/o
Realna situacija
58/59	67/68
62,9%	51,3 <Vo
37,1 %	■	48,7 %
Primerjava nam ka’že, da smo v 1. 1958/59 imeli v nižjih razredih 9,3 % učencev več in v višjih prav toliko premalo glede na totalni — 100 ®/o uspeh v vseh osmih letih. V šol. letu 1967/68 pa se je ta razlika zmanjšala kar za 6,1 % v korist približevanja idealnemu razmerju. Kakor je iz podatkov razvidno, je razlika med idealno in realno situacijo le še 3,2 %>, kar pomeni, da je od I. do IV. razreda še toliko odstotkov učencev preveč, v višjih razredih pa toliko premalo.
Preciznej ša obdelava in pri-
merjava med idealnim in realnim stanjem se kaže v osipu. Leta 1958/59 je bilo v 8. razredu 11.793 učencev od 31.560, kolikor je bilo vpisanih v šol. letu 1951/52 v I. razred. Torej je v osmih letih zaključilo šolanje le 37,3 Vo in je osip znašal v tem šolskem letu 62,7 %. V šol. letu 1967/68 je bilo v VIII. razredu 21.127 od 33.330 učencev, kolikor je bilo vpisanih v šol. letu 1960/61 v I. razred, to pomeni, da je v regularnem času zaključilo šolanje 63,7 % in da je osip znašal 36,7 Vo. Iz navedenega podatka .ie razvidno, da se je
v zadnjih devetih letih zmanjšal osip za 26,0 “/c. Kakor lahko nad navedenimi podatki izražamo zadovoljstvo, ostaja vendarle dejstvo, da je osip še vedno izredno visok. Dosedanje izkušnje kažejo, da zmanjševanje osipa ne teče konstantno progresivno, temveč doživija različne oscilacije. Ce bi v naslednjih letih napredovali z istim tempom, bi šele v šol. letu 1967/77 dosegli 10 Vo osip, oziroma bi 90 % vseh učencev v regularnem času uspešno zaključillo šolanje v osnovni šoli.
Dejstvo je, da takšno stanje močno vznemirja celotno slovensko javnost, kar se izraža predvsem v skorajda vsakoletnih zavzetih razpravah v naši skupščini. Hkrati pa se zdi, da vsa težina problema še ni v zadostni meri prodrla v zavest vseh učiteljskih zborov. Drugače, in največkrat niti ne tako tragično, se kažejo podatki o učnih uspehih, če jih gledamo le skozi prizmo ene šole, in zopet drugačne dimenzije dobi problem v. slovenskem merilu.
Postavlja se vprašanje, ali je napredek v učnih uspehih, v tem primeru izražen z osipom, adekvaten doseženemu izboljšanju v organizacijski in kadrovski sferi v osnovnih šolah. Natančen odgovor na^to vprašanje bi zahteval serioznejšo vrednostno analizo, ki bi morala vključiti vse komponente, od katerih so rezultati neposredno^ odvisni. Toda s še tako kvalitetnimi raziskavami se v dani situaciji ne bi mogli izogniti subjektivnemu faktorju, ki ima svoj _ delež predvsem v samem ocenjevanju. Razen vpliva strokovne izobrazbe učiteljev, ki bistveno pogojuje kvaliteto, pa je mogoče z manj preciznim instrumen-
tarijem ugotoviti tudi odvisnost učnih uspehov od gospodarske razvitosti posameznih občinj upoštevajoč pri tem kot indikator razvitosti nacionalni dohodek na prebivalca.
Korelacija med obema elementoma je pozitivna. V tej primerjavi je npr. ugotovljeno, da imajo šole v % občin z večjim nacionalnim dohodkom na prebivalca manjši osip in torej boljše učne uspehe, in obratno imajo šole v % občin z manjšim nacionalnim dohodkom večji osip in s tem slabše učne uspehe. Tako ima občina Ljubljana-Center najmanjši osip (20,7 %) izmed vseh 60 slovenskih občin, je pa tudi na prvem mestu med njimi po višini nacionalnega dohodka na prebivalca. Seveda pa so izrazita tudi močna odstopanja. Tako ima npr. občina Metlika največji osip (54,9 »/o) in je v tem pogledu na 60. mestu, po ND na prebivalca pa zaseda 30. mesto. Se slabše pa je to stanje npr. pri občini Kočevje, ki je po osipu na 4. mestu, po ND pa na 23. Nič manjša ni disonanca tudi v obratni smeri. Tako doseže npr. občina Lendava 5. mesto glede najnižjega osipa in je torej po učnem uspehu- peta najboljša v Sloveniji, po nacionalnem dohodku na prebivalca pa je na 58. mestu. Podobno je z občino Murska Sobota, ki je 11. po uspehih in 56. po ND. Razumljivo je, da na osnovi le-teh primerov ni mogoče napraviti zanesljivejših posplošitev, saj nam manjkajo objektivnejši kazalci o resničnem nivoju znanja in o stopnji vzgojenosti učencev. Z gotovostjo pa je mogoče trditi, da predstavlja materialna razvitost šolstva, ki je v tesni povezanosti
z gospodarsko zmogljivostjo ^ razvitostjo občin, pomemben, e®' prav ne edini pogoj za bol)5® vzgojno izobraževalne rezultate-
Prav velike razlike med razvit*® in nerazvitimi občinami in šolskim standardom v njih nas navezujejo, da materialnim pogoje® v gospodarsko nerazvitih sredinah v prihodnje posvečamo ®n°” go večjo pozornost, pri čemer P seveda doseženega stanja v raz'1 tih občinah nikakor ne hi sme poslabševati.
4. UČNI USPEHI V SOLSKEM LETU 1967/68
Problematika učnih uspehe^ je vsekakor še vedno ena od na3 akutnejših vprašanj naše osnovn šole, ker še vedno veliko števi ^ otrok ponavlja razrede. Res je ®. cer, da v zadnjih dveh _ le*?, ponovno doživljamo rahlo 1 Sevanje učnih uspehov, bkr ti pa je tudi res, 'da bo m®ral0j_ Sloveniji, ponavljati razred ®e ve no 24.934 učencev ali 10,9 % *n, 1 jih je imelo popravne In razred izpite 3263 ali 1,4%. To Pa I skupno skoraj toliko, kolikor vp sujemo učencev v I. razred. . glede na vzroke zaostajanja, se vsekakor mnogovrstni in „ pleksni, ostaja dejstvo, da veci njih nikoli ne obdela celotn®«* programa osnovne šole in ost3-kulturno osiromašena.	,g
Skupno je izdelalo razfen0 (brez negativne in z negativ oceno) 200.289 učencev ali 87,7 J Po razredih pa so odstotki našle nji: I. — 90,4»/«; II. — 92,5 /«> III. — 91.2%; IV. — 90,1 »/»I ^ — 85,9%; VI. — 82,4%; VU-83,3 «/« in VIII — 84,8 % (bre2 pravnih izpitov). V primerjavi lanskim šolskim letom je skup
Se o pedagoški dokumentaciji
Pri tem mislim na matično pisati ali pa tudi nič. Ena ne-nJigo, matične liste in tudi na gativnih strani pri tem je tudi °vo vpeljane kartone.	ta, da lahko šele po primerjanju
Večkrat je beseda o pedago- pisave med vpisanimi ocenami s dokumentacij^ dajejo se tudi podpisom učitelja in zapiski ugo-Prediogi za izboljšanje in res bi tovimo, kdo je nekaj zapisal in 6 bilo potrebno temeljiteje o za kateri razred to velja. V ne-tem pogovoriti in spremeniti, kar katerih matičnih listih tudi za-1® potrebno. Res je, da moramo sledimo, da si učitelji pomagajo s
Po matični knjigi preveč preli- tem, da sami začrtajo navpične
Vavati in iskati, predno najde- črte in tako spet porazdelijo pro-vpisanega učenca. V njej ni Pregleda. Zal pa imamo pomanjkljivosti tudi pri sedaj vpeljanih Piatičnih listih. Sedaj so le-ti že
štor, kot je bilo v prejšnjih matičnih listih.
Mnenja sem, da so bili tako formulirani matični listi prehitro
"Prijadrali« do petih razredov in dani v prakso, najbrž tudi brez
Posebno ob vpogledu na stran z Spiski nikakor ne moremo biti Zadovoljni. Prostor sam je za vPisovanje vsega, kar bi bilo o Pčencu treba zapisati, premajhen, težava je sedaj v tem, da v ne-
predhodnega poskusa, kako se bodo obnesli. Res je, da imajo tudi nekaj prednosti, kot to, da upoštevajo možnost 10-letnega obiskovanja osnovne šole; toda vse prednosti ne odtehtajo po-
Lahko izbiraš« — med različnimi dejavnostmi, kot so: fotografiranje, žoganje, prva pomoč risanje... Ali pa se igraš na pesku (celodnevno bivanje v DR Nemčiji)
«	^ J w	v	V-l CA V XI—	v 0\—	J.	UJ. XXV. VJdl/VtlvClJ
taterih rubrikah že sedaj zmanj- manj kij ivosti, ki se kažejo.
^uje prostora, ker ta ni poraz- Zaradi hitrega in boljšega «®ljen na osem oziroma deset let. pregleda se bo tudi v šolah za-uazredniki vpisujejo opombe na čela uveljavljati kartoteka o kratko, vendar skrbnejši učitelji učencih. Ponekod to že uvajajo, °Pišejo v premišljenih stavkih predvsem tam, kjer je že zastoje, kar je o učencu najvažnej- pana katera od posebnih služb. Se' ,Yendar pa je ravno v teh Tako imajo socialni delavci kar-Jhatičnih listih kaj lahko preiti toteko o vseh obravnavanih riJbrike in le tu in tam kaj pri-
PRI PRAVE NA PROSLAVO 50-LETNICE CANKARJEVE SMRTI
Na nedavni seji odbora republiške konference SZDL, ki je bi-1& letošnjega 7. oktobra, so razpravljali o programu proslave, ki lrna pravzaprav osrednje mesto ^ed političnimi in kulturnimi dogodki leta. To obletnico naj bi Proslavilo čim več delovnih ljudi dorna in v tujini, še posebej pa brladina.
2e doslej so posamezne organi-Zacije in zavodi pripravili ustrez-nev programe praznovanja. Ured-bištva raznih časopisov, revij in «TV bodo objavljala pomembnej-"e sestavke o Cankarju, nekatere zpložbe pa bodo proslavile oblet-bico z izdajami Cankarjevih del. Republiški sekretariat za prosve-to in kulturo predvideva poseben Program proslavljanja za šolsko biladino, slovenski pesniki in pi-satelj; pripravljajo literarne veče-r®. Slovenska matica pa bo v decembru pripravila simpozij, na katerem bodo sodelovali vidni slovenski literarni zgodovinarji. Slovenska akademija znanosti in
učencih, posebno še, če so v njem zajeti vsi najnujnejši podatki.
Za primer navajam karton z vsebino, ki je vanj zajeta; (Prednja stran)
OSNOVNA SOLA ..................
Priimek in ime učenca: Rojstno leto:
Bivališče:
oče:	mati:
Ime:
Rojena-a:
Bivališče:
Poklic:
Zaposlen-a:
Značilnost družine:
(Zadnja stran)
Leto vpisa:
Leto: Razred: U?r°h' Prešclan: 1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Mentalnohigienska ambulanta tudi v Kranju
Kompleksna in koordinirana obravnava razvojno motenih otrok in odraslih
Kategorizacijske komisije, (37). Pri zavodu za zaposlovanje nih šolah kranjske občine pa je ni ambulanti zdravstvenega doma ki smo jih začeli ustanavljati je prijavljenih 197 mladincev, ki takih otrok okrog 700 do 900. Kranj 783 pregledov,
po 1. 1960 tudi	na Slovenskem,	nimajo dokončane osemletke (75	Podatki kažejo pereč družbeni	Kaj vas je spodbudilo k zami-
se bolj ali	manj uspešno	fantov in 122 deklet). V osnovno	problem, ob katerem si za sedaj	sli o ustanovitvi mentalno-higien-
ukvarjajo s	kategorizacijo	šolo za odrasle pri kranjski de-	ne vemo najbolje pomagati. Ali	ske ambulante?
otrok. Med tistimi, ki so opra-	lavski univerzi je vpisanih letos	bi lahko rešila te probleme zgolj	Dejstvo, da ni mogoče obrav-
vile svoje delo odlično, je ne- 178 mladih ljudi, od tega 176 mo- vzgojna svetovalnica?	navati ločeno otrok in odraslih
dvonmo kranjska, ki ji je ških in 60 žensk.	Vzgojna svetovalnica bi sicer oseb, ker bi bil učinek dela v
uspelo v štirih letih delova- Kranjski zavod za socialno bila regulator in center preven- tem primeru minimalen. To je nja — edini v naši republiki zavarovanje je zabeležil, da je tivnega dela, njeni klienti bi bili problem, ki ga je treba reševati — pregledati in kategorizirati bilo lani opravljenih v central- v večini prav ti otroci. Na to- skupno z vsemi strokovnimi vse otroke, ki imajo po zako- nem otroškem dispanzerju v vrstno problematiko pa moramo službami v občini. Kaj bi pomenu pravico do družbene za- Ljubljani 416 zdravstveno psiho- gledati s širšega vidika. Zavedati nila torej mentalno-higienska ščite. Tako pregleduje ta ko- pedagoških pregledov kranjskih se moramo, da otrok ne živi sam ambulanta? Vmesni člen, pove-misija od lani dalje samo na- otrok. Pri komisiji za prekinitev zase, njegov razvoj in vedenje sta zavo med strokovnimi službami, ravni prirastek razvojno mo- nosečnosti je lani 20 deklet v v veliki meri odvisna tudi od ki obravnavajo otroke, in tistimi, tenih otrok in tistih, ki so starosti do 18 let zaprosilo za vedenja in ravnanja staršev, ki obravnavajo odrasle. V takem potrebni ponovnega pregleda, abortus.	Prav odrasle osebe so tiste, ki s mentalno-higienskem dispanzerju
Ugotovitve so pokazale, da je Zaskrbljujoče številke kažejo svojim vedenjem in odstopanjem bi obravnavali celotno problema-y kranjski občini od 5,879 pred- tudi podatki kranjske postaje od normale lahko krivijo rast tiko hkrati, temeljito in z vsemi šolskih in 7750 šoloobveznih milice. Lastniki prostorov ali mlade osebnosti. Pri otrocih, ka- strokovnimi službami. Gre torej otrok 5 odstotkov takih, ki jih osebe, ki so bile motene, so zah- terih starši so nevrotiki, psihotiki, za kompleksno obravnavanje ce-
mora družba zaščititi.
V pogovoru z direktorjem zavoda za klimatsko zdravljenje v Kranju Markom Sbilom, ki je hkrati tudi član sveta za zdravstvo in socialno varstvo pri kranjski občinski skupščini, smo zvedeli za novost, ki jo pripravljajo v tej občini, tj. ustanovitev mentalno-higienske ambulante. V zvezi s tem smo prosili direktorja zavoda za nekaj pojasnil.
tevale intervencijo v 198 prime- nevrasteniki, alkoholičarji in lotne problematike po določenem rib, sodniku za prekrške je bil asocialni tipi, so očitne posledice konceptu, podan predlog zoper 41 mlado- neprimerne klime, ki jo ustvar-
letnikov, ki so kršili javni red in jajo ti bolniki v družinskem Zamisel o ustanovitvi mental-mir, 110 otrok in mladoletnikov okolju. To pa pomeni, da so od- no-higienske ambulante v Kranju pa je zagrešilo 91 kaznivih de- rasli prav tako potrebni strokov- je podprlo tudi sodišče in občin-janj.	ne obravnave kakor otroci.
Kaj so pokazale analize učnih In kaj so zabeležili v kranjski uspehov v šolah?	občini o zdravljenju psihiatričnih
V osnovnih šolah je mnogo bolnikov? takih otrok, ki so podpovprečni, V Bolnišnici za duševne in
toda še v mejah normale (iQ 70— živčne bolezni v Ljubljani je bilo gorenjsko območje novo strokov-85). Za mnoge se konča osem- opravljenih 514 ambulantnih pre- no telo, ki bo opravljajo več na-letno šolanje v petem, šestem ali gledov in 100 storitev, v Bolniš- log hkrati:	mentalno-higienska
razvojno sedmem razredu, ker brez dodat- niči za duševne in živčne bolezni ambulanta bo diagnostik, izvaja-
ska skupščina. Predvidevajo, da bo ta institucija, ki bo formirana v okviru zdravstvenega doma, začela delovati že v začetku prihodnjega leta. Z njo bo dobilo
Problem:	V svojem poročilu o kom-
Sodelovanje s strok, službami: pleksni problematiki
Ukrepi:	“J0-*0"'*1 mladostnikov v kranjski ne pamogi ne morejo osvojiti v Begunjah 348 ambulantnih pre- lec ambulantne terapije, usmer-
----- ------------------------ Tako je na kartonu velikosti oocmi ste posebej opozorili na učnega programa. Strokovno se gledov, 177 malih psihoterapij, 6 jevalec, usklajevalec s strokovni-
jknetnosti bo priredila v počasti- 10X15 cm veliko podatkov žabe- Kategorijo lažje razvojno motenih v svetu normira ta kategorija psihiatričnih ekspertiz in 13 ma- mi službami in strokovni regi-
1®V obletnice svečano sejo, razne leženih, poleg tega pa ga tak	in tistih, ki kažejo kakršna- Otrok 10 do 15 odstotkov, v osnov- lih intervencij, v nevropsihiatrič- strator.	M.	K
Sv®čanosti, razgovore in proslave karton tudi spremlja vsa leta šo- koh odstopanja od normale in Pa pripravljajo tudi družbenopo- lanja. Omenim naj še to, da je Povprečja v socialnem, zdravstve-otične organizacije.	zgoraj predstavljena vsebina kar- p®1?1 in Pedagoškem pogledu. Ka-
Kje bo osrednja slovesnost? tona podana tako, da koristi tudi tori otroci so to in zakaj menite,
«a seji odbora so predlagali, naj posebni službi na šoli. Podobno p3 1 .1® treba obravnavati bolj bil prvi del proslave v Ljub- bi bila lahko vpeljana kartoteka Pozorno, kot je bilo to v navadi uani, drugi del — na dan oblet- za vse učence na šoli. Zato pa bi “O31®!-
?lce Cankarjeve smrti — pa na bilo zelo priporočljivo, da bi pri- Kategorija teh otrok je zelo Vrhniki. V Ljubljani naj bi bila šli do enotne vsebine kartonov obsežna, vanjo pa sodijo otroci,
Ravnostna akademija, slovesnost katere bi bilo mogoče tudi na- ki so čustveno moteni, nevrotični,
bolehni, anemični, ali pa imajo lažje telesne deformacije, kažejo
Tudi učni kolektivi morajo kreirati našo pedagoško politiko
a Vrhniki pa naj bi imela mno- baviti
lcen značaj.	Matični listi kot osnova za
Odbor bo predlagal vodstvom vodenje učenca naj bi ostali (z Ionizacij SZDL oziroma odbo- nekaterimi korekturami), kajti ?0rr> za proslavo v občinah, naj se iz njih je razvidno največ in ® vzame j ° za to, da bodo to ob- vsega nikakor ne moremo prene-tnico proslavili vsi ljudje na sti v kartoteko. Tako naj bi -lovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
otrokom le 72 ur sistematičnega navajo ta problem, kažejo, kot da dela za njihov razvoj in v zvezi ne bi hoteli nekateri razumeti
v Kartoteko. Tako naj bi se	.	.	.
, ženskem, in pa, da bodo pro- matični listi in kartotečno vode- govore m vodenje. Menim, da SIave dobre.	nje učencev le dopolnjevala. daJ? Prav Področje široke
Branko Blenkuš	Marija Volavšek m°znosti za temeljito izvajanje
preventive.
IIMll,l|UU!lliillll!l!lll!!l!!IINIIIII|||||l!lllll!!!l||||||||»||||||||!H
motnje v vedenju in sploh težko učencev prezahteven, pa tudi uči- s tem tudi za vstop v šolo, so le indirektne povezanosti pedago-
osvajajo šolsko gradivo. Starši in	J: J—11 * * —-----^ J-
poklicni vzgojitelji imajo s takimi otroci mnogo težav, zato potrebujejo strokovne nasvete, raz-
Us_ ,	nj'u, ki obravnavajo te otroke.
Prea Za 0,9 e/'° boliši- Rahcl na* vsai za nekatere predmete prika- Kaj so pokazale številke?
eaek beležijo vsi razredi. Kot žem, kolikšna je ustrezna strokov- Fizioterapevtska služba v sij’ Pl'Gišn-ia leta izkazujeta naj- na usposobljenost na stopnji pred- kranjskem zdravstvenem domu red6 rezultate VI. in VIL raz- metnega pouka.	je zabeležila lani pri predšolskih
Nemški jezik poučuje v Slove- otrokih 2361 storitev, pri šolskih
telju ne nudi dovolj možnosti, da	izhod v sili. Poleg tega pa s ta-	škega	dela	s	celotnim	našim
bi uresničeval nas vzgojni smo-	kim načinom vključevanja ne za-	družbenim	razvojem	in	njune
^er-	jemajo vseh otrok.	medsebojne odvisnosti. Danes se
4. Družbeno pereč problem je 6. Zaposlovanje in vključeva- pi?d šol° Postavljajo vse večje tako imenovani osip učenčev, to nje v šoie IX. st0pnje absolven- ^a!lte^e,p° obse§u in kvaliteti je število učencev, ki v osmih tov osnovnih šol je kljub priza- de'a’ toda. taga Problema m mo-l®tih ne končajo obveznega šola- devanju večjega števila ustanov goč,e .5esltl brGZ YslreZm^ mate-nja. Vsem nam je znana naša	nezadovoliivo Se vedrin se vse	’"0'r"v'
Zbrali	ste	tudi	podatke	stro-	ustavna težnja, da naj bi vsi	p“več srečujmo z dejstvom da
kovnih služb	in	zavodov	v	Kra-	učenci končali obvezno osemlet-	je zaposlitev ali nadaljnje šolano šolanje, toda takih učencev, ki	nje odvisno od socialnih možno-
rialnih osnov. Vsakršno odlaganje tega problema zaustavlja in hromi naš celoten družbeni razvoj. V letošnjem letu je bil storjen
ne dokončajo obveznega šolanja, sti ipd. v letošnjem šolskem letu d°ločcnt Pozitiven premik v tej
je pri nas relativno veliko. Nuj- je Komunalni zavod za zaposlo-no je potrebno ugotoviti, kakšni vanje v Ljubljani na pobudo Za-so ti učenci^ glede na sposobnosti voda za prosvetno-pedagoško
smeri, toda s tem delom je potrebno odločno nadaljevati.
Z navajanjem teh podatkov
.	,	,	.... .	. .	in osebne lastnosti, kateri fak- službo v T.iuhliani tpmpliiteip mi- sem hotel opozoriti naše učne ko-
Rakor je iz podatkov razvidno, mR 1?.,3R /0 ustr®zno kvalificira- pa 6777. Patronažna služba ugo- torji vplivajo na njihov neuspeh, stopil k reševanju te problemati- Aktive kot samoupravne in sin-sPlošnem znatno zaostajajo po nih uclt®R?v’na podlYYa Z-^Y?a	da ima 3!.6 otrok nepra- študija o intelektualno podpov- ke. Vendar se mi zdi. da bi bilo dikalne organizacije, na resno po-
Y®P®hu višji razredi za nižjimi. «a piosVG1no Pedagoško službo vilno prehrano, -10 jih je nepra- prečno razvitih učencih, ki so jo potrebno poleg ugotaviiania do- sežejo v diskusijo o teh vpraša-J ldzieui mzjnm. Maribor celo sam0 7 Materna- vilno negovanih, alkoholizem so naredili šolski psihologi in	P	^ 8 8ora ,a ja a®- J
Med
njih in skušajo prispevati k nji-
„• Pomembne vzroke ponavlja- Wlaljuul aall"J ‘	vimo ncgovauiu, ausumm/.em so naredili šolski psihologi in šol- ločenih sposobnosti upoštevati še ___________________________ ...............
^ v nižjih razredih moramo tlka in Rzika sta v slovenskem zabeležili pri 212 primerih. 446 ski pedagogi v nekaterih ljub- ostale dejavnike ki vplivajo na hovi pravilni rešitvi. Želim, da bi žn -..oUr.r,	nierilu le 36 % strokovno pokrita družin živi v neurejenih stano- ijanskih osnovnih šolah in ki je Ul*nj uspeh, nekaj let zasledovati s svojimi stališči seznanjali osta-
le odgovorne organe oziroma jih podpirali v njihovih pozitivnih
f^SvL^utnc^kfbi poboji	predmeta’ na^labše *	na	vanjskih razmerah, pri 98 dru-	sedaTv	kontofobd^,'bolaii:	učni	ozdoma	"delovni ^ehTb-
Ytelektualni razvitosti spadali v	Področju zavoda za prosvetno	zinah pa so opazili nepravilne	ko	v	precejšnji	meri	nakazala	solventov	osnovnih	šol	d	na
SSvrr s	srpri rei,,ani",eea
yz8ojnoizobraževalnih Rezultatov	m°ei- slovenski jezik poučuje 56	svetni ravni (204 primeri), o tem,
V osnovni čni- nninn nninnUnr,	odstotkov kvalificiranih, najmanj	koliko je mater samohranilk (164).
?rbeti za nadilinL rRviinnie	iih je zopet na Področju Murske	nezadostni ekonomski zmogljivo-
P°sebnih	ifni	Sobote, in sicer 25 %, največ pa	sti (289 primerov), vzgojno za-
i3evaii s katceorizaciio ^e seda"	na podr°^u zavoda Kranj, kjer	nemarjenih otrocih (teh je 107)
fji re7lfu f/ 8 I -1 Z . n jih je 83 %.	in slabem zdravstvenem stanju
in	R Angleški jezik je zastopan z žena (51).	.
IRoces	if^R r-ažnin 61 Prav toliko izkazuje tudi V centru za socialno delo so
^ je Število RnnfvHniPpR’	zasedba biologije in kemije, zem- dali podatke za otroke, ki so v
---h t G Vil o ponavljal cev res ml- _.	.	_____________________ /OR\	eWKn;SH7rvm
tega narediti določene Prizadevanjih. Povsem napačno akcijske zaključke. To navajam b‘ bdo, da bi učni kolektivi o
'i	rtciitoiošUo nrvr-aiHispnp zato, ker ne poznam celotnega vsem tem molčali in šele pozneje
5. Zlasti psihološko upravičene	kazali svoje nezadovoljstvo, ko bi
bile sprejete že določene rešitve.
Učni kolektivi se morajo zavedati, da je rešitev odvisna tudi od njih in prav sedaj morajo
te zahteve. »-Male šole«, ki smo vedno predvsem subjektivno. Te- RRR nedagoškToohtike kieiran-iu
zahteve po pričetku šolanj*a s 6. letom so pri nas vse bolj aktualne. Študije, ki jih je opravil psihološki inštitut pod vodstvom dr. Toličiča, kažejo na upravičenost
programa te raziskave. Jasno je, da so v ta problem vključeni še problemi naše gospodarske politike.
7. Ocenjevanje učencev je še
nithalri
Ijepis in zgodovina sta strokovno veji (26) in one pod skrbništvom
tnVzroki slabih uspehov na pred- datkihTe RsekakoT vredno zew i™** 1®11*®*®11"1111*™
Ome*- stopnii so večstranski, misliti, ko ocenjujemo rezultate e o®hovo Sem Ze s^abo mat®rialno naših učnih uspehov. In če k te-
jih v šolskem letu 1967/68 pričeli žave izvirajo že iz neenakih mana hitro uvajati in ki nudijo terialnih in kadrovskih pogojev
posameznih osnovnih šol. Poleg
M. A.
neprimerne prostore, po- mu pripišemo še podatek, da naj- 1 if,' nezadovoljivo stanje učil več učencev na stopnji predmet- 1 6odii n*h Pripomočkov. Mednje nega pouka ponavlja razrede za-SQch? *utR najrazličnejši vzroki radi matematike, tujega jezika in / Uje fe§a značaja, obremenjeva- slovenskega jezika, bodo elementi ; ?°slit r°k s Pretirano fizično za- še popolnejši, čeprav še zdaleč ne 1; j6natVli° v prostem času, neure- izčrpani.
vira pr®hrana, nezadostna moti- Omenil sem, da je vprašanje 1 ho	.0frok za redno in uspeš- učnih uspehov eno izmed najpo- jf
biainj ° fpd. Bili pa bi neprinci- membnejših, seveda pa želim po- g kov f ,razen objektivnih vzro- udariti, da je enostransko in po- ' rib .fp, bi nakazali tudi nekate- tencirano obravnavanje izobraže- g tadi fbi?ktivnih, ki nastajajo za- valnih nalog šole in vrednotenje 1 hjoraiasil1 ■lasi;nib slabosti. Sem bi njenega dela samo s te stra- g bosl; ‘. Vs®kakor šteti mnoge sla- ni nepopravljiva napaka. Na- g Secjg Pomanjkljivosti samega loga osnovne šole nikakor ni le g dru^j^kega procesa, ki so med izobraževati, ampak tudi vzgajati e strotf? ‘'udi Posledica nezadostne in vsestransko oblikovati mlade Vne usposobljenosti. ,,T~i ,)”J:
(MLADI) PROSVETNI DELAVCI!
VIDEMSKA
UNIVERZA
Ali ste že naročili
»PREDMETNIK IN UČNI NAČRT ZA OSNOVNO ŠOLO«,
ki bo v kratkem izšel?
Če še niste, storite to čimprej!
Napišite na dopisnico svoj naslov in število izvodov, ki jih naročate, ter pošljite na upravo Prosvetnega delavca, Ljubljana, Nazorjeva 1.
Cena knjižice bo za naročnike Prosvetnega delavca 800S-din, za druge IGOOS-din.
tega tudi učni načrti ne dajejo jasnih zahtev glede potrebnega obsega in kvalitete znanja.
To je samo nekaj problemov, Rektor tržaške univerze prof. s katerimi se srečujemo v kan- Origone je poslal pred nedavnim krstni pedagoški praksi. Nameno- senatorju Pelizzu, predsedniku vi-ma sem jih samo nakazal, ne da demskega filološkega društva, pi-
Naj ljudi.
lllll!!llll!ll!lllllllllllllllllllllll!]||llllllll!lllllll!ffllllllll!llllllllll!l!l!lll
Nllllinillll!«l!llll!llllllllll!!!l
bi se spuščal v globljo analizo. Zanimivo je. da glede teh vprašanj dobimo kaj različne odgovore od raznih odgovornih ljudi.
Drugi važen kompleks vprašanj, ki pa je v tesni zvezi s prejšnjim, je materialna baza naše šole. O tem je v tezah veliko govora, samo ni nakazanih konkretnih rešitev. Novi zakon o financiranju vzgoje in izobraževanje je odkril mnogo hib v načinu financiranja in sploh družbenega vrednotenja pedagoškega dela. Vse diskusije pa, ki obrav-
smo, v katerem sporoča, da je tržaški akademski senat za ustanovitev filološke fakultete in tuje književnosti uvrstil med druge dopolnilne predmete tudi ladinski jezik — lingua ladina. Predvidevajo, da bo začela delovati videmska univerza še letos. Omenjeno pismo tržaškega rektorja je obenem tudi zasluženo priznanje petdesetletnemu delu furlanskega filološkega društva. (Ladinski jezik je namreč soroden furlanščini.)
S. S
SLAVKO
PODMENIK:
Današnji problemi idejnosti pouka
(Razširjen ponatis iz Teorije in prakse)	la, proti racionalizaciji in proti terija, nogomet...) Nastaja pod- Medtem pa je tudi XII. seja CK človeka, z zgodovino in ne v zgO'
uveljavljanju večje strokovnosti cenjevanje celih področij dela in ZK Slovenije (27. julija 1968) dovini in je rezultat človekovih Namen našega prispevka je, teklo zgodovino. Ze kmalu po re- in nastopa stagniranje ali celo pa- poklicev, ki da so »neproduktiv- sprejela zaključke o družbeno-po- in družbenih ustvarjalnih zmog' tla nakaže nekatere pereče voluciji smo prišli do spoznanja o danje produktivnosti. Zato je na- ni« in imajo kot vrsta dela toliko litičnih in idejnih vprašanjih kul- Ijivosti na osnovi uporabe orod' probleme, ki zadnje čase iz- nevarnosti birokratizma tudi v stopila nujnost reforme v gospo- nižje dohodke, da postaja žaljivo turnega razvoja, v katerih med ja in delitve dela. Tako je vsako, stopajo v zvezi z idejnostjo notranjih odnosih naše družbe darstvu, ki je kmalu pokazala, da in destimulativno za poklic.	drugim obsoja metafizično misel- še tako primitivno orodje, rezul'
pouka in vzgoje in da prispe- (1947—1948: Informbiro, Stalini- to mora biti reforma tudi v v	nennsredno snndhnia nost: avtomatizma, ki pričakuje, tat presežnega dela.)
1uSpe' ^	konfesu KPJ * ,bila družbenih odnosih.	da drugi zahfjajo v druge skraj- d.a bo. zdaj :>s,ila<<, ^ ®tdlija ,trga Metoda te vulgarne teorije 1»
°	raV‘ iaSn° zacriana teT]? m prakja’ Zato je že VIII. kongres (1964) nosti. Tako se na primer poveča ^Ksist,el? delitve dohodka kot ne- miselnosti je v tem> da. a) eneg»
P	•	da sam£i dizavna lastnina in dr poudaril nujnost, da Zveza komu- vpliv cerkve in religije (češ: so- Jj00.. drzava ,r.eseva^a temeljne jzmetj nujnijj objektivnih pogojeV
SE	•
liiisili
»“i”	ESrSS«
samoupravnih in strokovnih orga-	ke. zadružnega in kooperativnega	vani„ o-i,;!, »kunin Vendar ie še-	Medtem pa^ tisti, ki jim ni niti	nja odnosov, razvoj blagovnega	kov, ki samo z vzajemnim (funk'
nov za probleme idejnosti pri po-	sodelovanja (npr. kmečke množi-	tv nleninn CK ZK T riu1iiJ1 qrfil	za dosledno javnost v politični	gospodarjenja ob samoupravnem	cionalnim) delovanjem oblikuje]0
uku in vzgoji. Ta večja zavzetost	ce, obrt). Nedosledno upoštevanje	nocnimno in odkrito razrešil krm-	aktivnosti niti za stvarno samo-	dogovorjanju in planiranju, nuj-	in spreminjajo težnje, karaktef
se kaže predvsem v dokumentih	zadružnih in drugih oblik sode-	finL. s sknninn Ranknvie v nai-	uPr,avno odločanje in tudi ne za	nost skrbi za družbeni standard	in zavest, ljudi; ne upošteva, d8
ustanov, ki skrbijo za pouk in	lovanja privatnih, kmetijskih pro-	v;suv, vodstvih in nnnzoril na vin-	dosledno odgovornost ter strokov-	s krepitvijo solidarnostnih teženj	odnosi pri delu, značaj dela i11
vzgojo. Tako npr. poročilo Zavo- izvajalcev je pripeljalo do pada- pri ondnhnih sknnin nnvsnd riru nost in intenzivnost dela, zdaj, ko itd._učinkovitost dela, ob spodbujevalna za šolstvo rrc: o nosvotovaov, ota	T,t,-.L2° podobnih skupin povsod dru- ne morejo več Vpiivati kot »ob- TT__ A__________________________x	ni vlogi dobrin, oblikujejo vse vr-
da za šolstvo SRS o posvetovanju nja produktivnosti v kmetijstvu gori tpr nostavil zahtevo nn do-	-vv-	hkrati torti hokazi 111 V1UB1 UUIJI'1U> ouuKujejo vse «*.
pedagoških svetovalcev (november	in šele po 10 letih do popolnejših	flodni reorganizaciji ZKJ	da bo	last<< <v imenu oblasti delavskega	da To nn o ” nanrlrlne^iio moo	ste temeljnih P°treb	in	z	n3irnl
1967) ugotavlja:	»Zlasti mlajši	oblik zadružnega in kooperativne-	LE komunfstov zaref iavtfo da	razreda> nitl se vec dovolj legal-	da LELr sP tLsulLnoraiLL"	težnlie P° določenem	na^m,	nri-
učitelji so indiferentni do vpra-	ga sodelovanja (E. Kardelj, Prob-	L ^ansLL fLmLLam	rL^L	no dogovarjati kot ozke skupine v	fe. /endar se te sile morajo ze-	lašeanja dobrin;
sani. ki zadevalo reliciin niso	femi sneialict Le politih. L vL	bo clanstvu m množicam	omogo-	imenu vodstev ZK ali uorave ali	5o vztrajno boriti, saj ponavljamo	^ ^ __ ’
-tsu rassa	isEEsEiFsE
' poenostavljeno mtselnost- !««	je to tudi n.jMjit do- ^
katerimi se oblikujejo vplivi na odločitve (politika).
garno,
sociološki izobraženosti ter sve- problemov vseh nerazvitih in še tovno-nazorski osveščenosti... Vi- mnogih socialističnih dežel.
iSHTElEVII »kJ iKS&sr&fi; ssiLLiEEES
Nekateri ljudje, ki so se »ra- L ki’ ji' zeloTahko nasedajo Eud- kaz; kako močne vztrajne so noma sPlošnih ‘>zakonov dialekti; go držav
samoupravlja- jo napredne interese.
r m vz,Liajiic au	------- ---------------- ^
birokratske sile, ke<< se lahkotno ^pojasnjuje« vsa^ 1_. ker ge zareS
pj apoHUenMti šole plonica	f
r7Clll f	in /-vm /-> r-f/-, A <-1	Vin	r-.	“	" _
le z raznimi idejnimi tokovi.
nnsamezniki skušano nvoliaviti	zallteva in omogoča »združeno	L iLiLtLLlLtm ^Lrmnnlnn rpl	nom> kako postavljajo vprašanja:	novno nastopa na primeru	okupa-	kvantitavnih sprememb«, vse ^
posamezniki skusajo uveljaviti	d j To ie takšen način dela ki	"eT ™ore taKO h101,0 m P0P0l"° 5e-	z njimi namreč usmerjajo k eno-	ciie Češkoslovaške	zares razvija »postopoma in sk<h
zgolj pozitivistično posredovanje	zahLva enakopra^o sodelovanje	LE L 1 ProblemOV; L	stranskim odgovorom oz. »rešit- 3 češkoslovaške.	kovito« itd... To j'e metoda, »
učne snovi v_ Eksistenčni boj uci- prj samem delu in s tem tudi v rnc'1 .P0,5^0-!1 stari met°di lscej? vam«. Ta vprašanja si nadevajo Miselnost teh nasprotnih, biro- jo je Marx zelo ilustrativno opi'
iEsEcLTnlhTroblemovlih^jenuj- gelf Kl^b Emf" -1 r?*ltatov_ država _ zdaj’vse »reševal« ^	^ ^ ^ ST
no odtegnil od poglobljene borbe upravljanje Larsikje Es^aloT LmLbfaLn™ LpnlsLELsL’ >eme, da lahko »sami^izbirate« in	etonoSlir^ateriU Po omenjeni vulgarni'teoriji
kLLEnlL nd3LSČLL^! "odločanje« oz!dglLsovanTeao° od- «XnbdSad0SaVZanlk^ tTla&iedUemrk^SS za- lizrau' Le-ta z vso spretnostjo so- bi najboljEhumani^ (komunisti) ne omogočajo sankcij proti učite- H “t-L-ELTulai	spodbuda, ki jo je še vredno upo- ^tL^alf plansko° gospodar j enfe niz: »logičnih« dilem in idej,3 s ka- že ,imL.0 toliko dobrin, da jih cel0
konferencah prevladujejo proble-	L, uz'. ,	,,	---
mi finančne narave... Predpisi so ohranile iEuEljavljVrn oz- LEh3!, L-—3 P°stala edina htevajTl7žne7‘eLstoansIte "'»Fe- fistike in eklektike vsiljuje
skupinice liudi. Dosamezniki iz	kljo ]e se.vredno upo šitve«: ali plansko gospodarjenje niz »logičnih« dilem in idej, s
jem, ki ne uresničujejo naših	politi™	števati	in organizirati.	_ ali sam trg; blagovna1 menjava;	terimi bolj ali manj uspešno pri-	Potrošiti ne morejo; tisti, ki jJ«
javnLizpovedujejo"versko'pripad-	vodstev> ki	80 se Pravočasno, in- Del	ljudi, ki je »razočaran«,	ali samoupravljanje - ali vloga	tegujejo in zlorabljajo	miselnost	bi moralE biti naS igoisti-
j^no izpovedujejo versko pnpad	tenzivno in	učinkovito dogovarja-	ker so	doživeli, da tudi	v vodstvih	^^Siv^UndMd^l'	* nagibe ljudi> ki 3im	pri™-	Dejstva kažejo kveljlmu nafprot'
Tnrii lofni	11 za vpliv‘ Jstocasno so taks- nastopa m se pri nekaterih lju- ’ fk kolektivna ali mdividual- kuje sposobnosti in znanja. Te- no (v statistični masi ne absoluk
zavodov za pedagoSko prosvetno “.bnVJagZornjoT^posSifoe toenTn^L^anfe?	zasebtfmu delJ &* laMnL? M. ^ ’%£!%$%?£ ?£.	££ SSSJA
iSgAS-JJS&JiL	Sfatbif oS^S^Sn™:	SSf	šot
idejno vs.ebmo pouka in vzgoje, nice pa so lahko zavračale samou- tudi samouoravno »odločanje« ne zmerom lsce in najde en sam	.	.
pn vsakem učnem predmetu po- pravljanje kot »neuresničljivo« in more tega ‘preprečiti zdaj nikjer koncni vzrok> >>siIo<<> ki wvse re- zgodovinskem materializmu«
conen	iicT-i/icrTVrl Tonrrc-f	.	• i ,	.....	.	^ ' ’	-1	J	.-.mil r.^ ^ 1, „  - k.P t	marlrcjcrom oci vnrvi oc
dobrine, bogastvo, denar, tehnik8 in sploh »materialnost« »kvarij0
asas« Mmm s&s&m ==s~ss mstm
nemarjanje idejno-vzgojne plati 7”df- samouPraylJanje — kovito dogovarialp organizirale moS°ce P° starem, ker znajo iz- To teorijo so prevzeli in razširili a LLLL t’ i L k Lla
sasf-sasMc	ss^^aasir	rsizr*-
T" croble”“r - b ni? *«braSosL0TanlS:	psoSS”«^	s	kl	JSti£VLS2iT&
v Teze O razvoju sistema izobra- puščanja odločitev administrativ-	fLj-L	-	odločitve ne smejo	Vse to nam razkriva čudovito poenostavili na samo »produktiv- Me saEt kotčina iwLtvo a i
zevanja m vzgoje v SFRJ: »Od nim, uradniškim organom in po-	J p0teP	spretnost ljudi s takšnimi intere- nost« dela, na količino dobrin, ki ™ntoniel 77in Slč n8'
sposobnosti, idejno-po iticne us- sameznikom k zavzemanju mno-	”®x	k°, ne	si- To spretnost je kot glavni naj bi že sama po sebi oblikovala ^Utve dela	HrfoV'
merjenost1, moralnih lastnosti m Z1C za samoupravno odločanje.	dolocab, zak?.noy ab z problem sodobne družbe pojasnil ljudi in odnose med ljudmi. Cio- nega nrorp-„ nrf vpLL
pedagoške kulture... je odvisno Decentralizacija delitve vedno	ukrep0V'	J- P- Sartre parskim študentom veka (osebnost) kot proizvajalno dobrineEdohodekJ nulL snndbi'
uresničevanje ciljev vzgoje. Pro- večjega deleža materialnih sred-	7 Jlh. E«'• S ^ z Marcusejevimi besedami: »Da silo so poenostavili na same »de- Lva^no in nosneševa no aH zt
fesionalno izobraževanje predava- štev je omogočila, da delovne or- P™ _ organi ne določajo, raje je moderna družba tako sestavlje- lovne sposobnosti in navade«. Ta- 3viL L Lnco L tLLt;čni"
sss&zsrszzss*? sssg* odMaio»rsK.«. srss s	s «ssrwsfS:	—Tni"
Gradivo glavnega oslbora Kljub temu in ob tem pa so in Lpt ptbnmi ^ 't s l.jgf 'in LmL oviralo ali Jo ogrožalo, celo lastno trebe in težnje ljudi, popolnoma	m* mrn^uitmms'
bodo še dolgo tudi objektivni po-	L L- „„ opozicijo.
odbo
SZDL, Slovenije o družbeni in
idejni podobi p"rosvetnegg delav- goji, zaradi katerih "je delo‘za naLolj3 utriu^eio^fastna nričako- spreminjati s7°10 nemirno zavest jev dela ki določajo delovne od- terese"in° odnosa NaLrimer d» ra rtpTiP 73 ra7nravn innii 10RR") mnn^p linrli v nraHničlrih in ivn_	.	.	.1 J J _ ^ pncaKO y niirno V6St . . .« Pri nas Seveda HOSe: kako S6 mora Človek pri -~ j—-Jtr • v . . .	’
Tej družbi se posreči zanemarili tiste značilnosti pogo- ^V^uSčevatt teokratske”!0'
ugofavllaZadoaEVo°’ Sislovg bSsKslužteK?^”	pŠnt uv^tf^16 “ ^
stane Znaj^soliteej e'oblikovana sol	V SV°3i ^ p^ vlogi,
cialistična osebnost... in določe- mnoge še deljeno na nadrejeno in
,	.	,	ne moremo teh lastnosti tako po-	delu združevati — enakopravno,	voctee^^ki”^kanltahizmif^asnro'
red«	m	spet	na-	sploševati na celotno »družbo«	kolektivno ali hierarhično, nadre^	Lfe privafnemu nSaniu ^
(tudi ne zahodno). Zavedati se	jeno-podrejeno, individualistično,	zahteva družbeno prilaščanie v
Tako nastajajo številne	mate-	nioramo, da gre za del ljudi z do-	Prav tako so zanemarili vlogo	tem da so p0dročia in nanoge de'
—	____U, JižL-.v ___ločen m ntereoi	{« znnnnin Heln- trste sreltrv, mm Šim	»U puUIOCja m panoge u
nim razkrojem učiteljeve poklic- podrejeno opravljanje zelo eno- rialne (investicijske) moralne in Učenimi interesi, miselnostjo in značaja dela: kako vpliva na člo- jjtve deia (nodietiai med seboi ta' mm ,m„mo+; v.	stranskih »vodilnih« faz oz. »či- politične škode, za katere nihče ni metodami obnašanja. Zaradi tega vekovo osebnost (v množičnem ko odviSni da ie zato nnina vN'
m + m« mmvotm mt+l.vmm-TJ TSm Ul —__________1___ ____1___1____ - 000383013 In tp UC O OO t m ec+ 1 vv cm nhSPEtlll še i O	el e emmc + ummctm	. 1	’	Zdl'0 UUjnd V,
ne zavesti...«
nroblemom ideinnsti kazein da	Povzroča, da takšno delo lahko	mercializacfja številnih družbenih	tlldj Pri nas nastopili študentski	omejujoče breme ali mnogostran-	gulira vsa’ nesorazmeria Zato ie
teaio uTroS g obte vzroke	pomeni vir dobrin (Pridobivanje	služb, v	katerih namesto resnične	Protesti! Zato so potem na seji	sko, ustvarjalno zadovoljstvo.	torLdrfava S
te ie 7ma el?elia!ia ^LEvloL dobrin) - pogojev dela, zaposlit-	ekonomičnosti, učinkovitosti in	Predsedstva in IK CK ZKJ (9.	Hkrati s tem so zanemarili, da	ženi in teL ptefranTe i7>”laV'
cerkve Kažeio da rešitve ne mo ve, štipendije, izobrazbe, stanova-	samoupravljanja, dominirajo sti-	aygusta 1968) sprejeli znane smer-	je človek kot »proizvajalna sila«	ni zakon Razvoja socializma«” Ta'
rlmo ikatTv predpisfh nroh reH' "ja, vplivov na merila delitve do-	hijski »zakoni trga«, navsezadnje	nice. Z njimi so vnovič opozorili	celovita osebnost: da ima poleg	ko fo steifETtvo da Ltemelj'
”tenim učitXm n so namreč hodka itd- ~ s hierarhičnimi in	pa zavlada monopol posameznih	na vlogo in naloge skupščin, da z	Potreb po trošenju in pridobiva-	ni vir družbenega značaja ^
religiozni učitelTedte nosHcteu	osebnimi -zvezami« (odnosi). Vse	skupin,	celih privilegiranih pod-	zayestmmi ukrepi zagotovijo iz-	nju dobrin tudi prav tako nujne	odnosov in teženl po takšnih od'
hh fdeinih tokov ki niso maksT	t0 Povzroča, da nastopajo še moč-	ročij ali	delovnih enot (banke, zu-	P°lnjevanje ključnih nalog refor-	materialne (objektivne) potrebe,	nosihS°; družbenem enakopraV'
»■—■>»« —»*-	“»»—*• ><■-	ssa jiswsu“gr	SMsrasa
govati z zavestnim samoupravnim	se uveljavlja z aktivnostmi, s ka-	delavci v tem načini proizvodni®
iMsr*smla n,s"nI“	SžEHiEE s
delaf0daauTrebaržagotovitiadoV Vse t0 je seveda črnogo- dosih tudi pri prilaščanju in de-slednejšo delitev^o delu ker prel Cal°, skri1Vati stvarne značilnosti hvi dobrin Z zanemarjanje«1
velike razlike med vejami in 7u-	ln+ Vl°|Cl lastnih pogojev dela’ de-	uL s° lahko logi<-no izpel'lalJ:
pacijami ne sloniio na LLltLih	,11tve dela m Privilegijev v tej de-	kakor da je sama »država« (urad
P cijami ne slonijo na rezultatih	iitvi. Omogočilo je ustvarjati vi-	ništvo), kot »zastopnik delavskega
»objektivnosti državnega	razreda«, postala glavni nosile®
dela, temveč na elementih rente, dp7
SSLfUr* in	UTadnika«!'ki* vimenu 'delavske! m^TSSSjr&S:
Prav tako je na svoji deveti ve, ker razpolaga ^marksizmom. Se potem deln^nadaHetalejn^' seji (julij 1968) CK ZKJ v re- (diamatom). Tako so v imenu LEkL	nadal-levale m P
soluciji o kadrovski politiki po- »marksizma« ustvarili in razširili t bohf EmfLEEL"1	i«
novno poudaril, da se poleg do- teorijo, da je za	v b?3u Proti birokratizmu. Ker .1“
seženih rezultatov vendarle še do- bodo ljudje
enostransko vplivajo na razvoj učenca. Močni so tudi pozitivistični, eksistencialistični in predvsem vulgarno-materialistični tokovi. Slednji je najbolj nevaren, ker se predstavlja kot »marksizem« in ker se marsikje še vsiljuje kot »uradna ideologija«. In končno: glavni vzroki sploh niso v samih idejnih tokovih. Vsi ti tokovi in njihovi vplivi imajo svoje pogoje v razvoju družbenoekonomskih odnosov v naši družbi in v svetu.
Glede tega razmerja pa ne velja omenjena trditev s posvetovanja pedagoških svetovalcev: »da eksistenčni boj in angažma okoli ekonomskih in socialnih problemov nujno odteguje od poglobljene borbe za napredna idejna stališča...« Nasprotno: boj in odnosi, ki potekajo pod vplivi ekonomskih pogojev, delitve dela, značaja dela, učinkovitosti dela in delitve dohodka, so in bodo usmerjali tudi interese in ideje učiteljev k določeni idejnosti, k določeni usmerjenosti idej in dejanj. Tako je tudi samo to ugotavljanje o »odtegovanju zaradi angažiranja okoli ekonomskih problemov« lahko idejni izraz določenih interesov, da bi nekdo (država) zajamčil vsa sredstva, brez lastnih naporov in boja za dosledno uveljavljanje in ugotavljanje učinkovitosti dela, tudi brez boja za napredno idejnost, ali pa je izraz nepoznavanja stvarne vzročnosti v oblikovanju »idejnosti«.
Če hočemo razčistiti, kateri so objektivni pogoji in vzroki za stopnjevanje idejnih problemov in za pospešeno zanimanje za Idejnost pouka in vzgoje, se moramo v kratkem ozreti na polpre-
i__.y__._	- j* \ jj	i . '~i-L^dva. , L J. Ul dUIllSivO VUUt-A J
gaja, da »so se vodstva obnavlja- da Proizvajajo toliko dobrin^da HaE^DOsnteta'!’ E^k^tlze^ ia s številnimi razširitvami, manj bo »vsak imel dovolj za vse po- i, nekateri fnE' birokrabZ di pa s kadrovskimi spremembami, trebe« (kot potrebe pa si zamiš- »amp .EJntLi loSlcno« progla rotacija je vodila k gibanju ka- Lajo samo ekonomske potrebe po za temete vif h kC7 ° Ta« dra iz ožjih v širše družbeno-po- trošenju in pridobivanju ekonom- lQ ntem dLpž«\ ^tlZmkak^ bticne skupnosti (organe - op. skih dobrin). V socializmu pa mo- da £	^ Mud'
S. P. ali v krogu... Resnično ramo deliti dobrine »po delu«, fe Uvetev1ia?n	1 LročJ«
demokratizacijo v uveljavljanju zato ker pač še ne moremo »po noiuTkeln^nlL + S E Ea rU dosedanje kadrovske politike so potrebah«. Tako se je v imenu L, L h ;L?b astl,m.,kakor d na preprečevali pojavi, da nosilci »marksizma« uveljavila spreobr- vEh nnLnšrh k-Vld”aha in še odločanja 0 kadrih dostikrat sa- njena vulgarna meščanska teori- hierarhišnn 3 h’ •L61'Je r Lno. m° Potrjujejo sklepe, ki so jih i«. da je človek po naravi egoist: tLo LE E L L t kra”' ze sprejela ožja vodstva, izvršilni ne bo izkoriščal samo, če ima do- ske tEoit LaEnE3-’ da ^Lmost organi ah celo neformalne sku- volj dobrin za »vse potrebe«; če	in. mls®ln0nS3
Pine in vplivnejši posamezniki na P« teh dobrin nima dovolj, bo iz-	LiaE • "L hod«
svojih ravneh. Takšno negativno koriščal, če mu to le dovoljuje »nteLEir, E L ’ E da En' M prakso je treba premostiti pred- količina preseženega dela. (V me- trilnih pEILE n6 LEavrd' 'J	z -^vnostjo kadrovske poli- scanski varianti: človek je po na- gknf „ orSanov(l' oz- pr?dst Pka'
'mk hkeri •od. ug°tavljanja kriterijev ravi egoist, ker teži imeti čim več Er!777 nV<‘„iS-t0 log!k£ LEo in dajanja predlogov do odloča- s čim manj napora — zato nikoli ELL proglašajo sploh vs
nja... Treba je vzpostaviti sistem ne more zadovoljiti svojih po- t™"",""-''’	'"čkih
»-iSSiJSgS-*.
posameznika naj bo sorazmerna Z£>to je kapitalizem najbolj narav- Zaradi dejstva, da birokrat1 njegovemu sodelovanju pri od- na družbena ureditev...). Taks- zem izrablja svoje zastopništv«? 1°y.aaiu • • •<y Izvršni komite CK nim birokratskim in malomeščan- delavskega razreda, drugi Z7 • i Loveni'ie ie že pred tem spre- skim težnjam in teoriji so neka- spet »logično« zanikajo vlogo a« iel ,sklePe o boju proti neupravi- teri prikrojili tudi zgodovino: »iz- obstoj delavskega razreda, za nji« cenim bogatitvam in drugim ne- koriščanje nastane takrat, ko (ker) obstajajo samo še »sloji«, ker ganvnim pojavom. Mestni komite se pojavi presežno delo ...« imamo »družbeno lastnino« i« z?" zCKb Ljubljana je vse to konkre- (Marx pa še posebej opozarja, da to vodilna vloga pripada sl«]« tiznai v svojih sklepih in akcij- presežno delo in presežni proiz- izobražencev ali strokovnjak« ’ skem programu (junija 1968). vod,nastopa s samim nastajanjem managerjev.
estno, planirano akcijo i«^23?
Na jesenskem sprehosu

in vzgoje
NAPORNO, IZRAZITO HUMANO DELO
Razgovor s predstojnikom oddelka za specialne pedagoge na ljubljanski Pedagoški akademiji prof. Marijanom Pavčičem
Nastopa tudi vrsta vulgarizacij o delu. Delitev dohodka po delu Poenostavljajo na delitev po »produktivnosti, rezultatih, sposobnostih«, vse to pojmujejo kot enako tnerilo »dela« in pri tem popolnoma zanemarjajo merjenje učinko-vitosti lastnega in tujega dela. Merjenje delovnih učinkov smatrajo za nujno zaradi same delit-ve dohodka, ne predvsem zaradi učinkovitega dela. Delo na negospodarskih področjih še zmerom Proglašajo za »neproduktivno« in s tem opravičujejo neutemeljene razlike v dohodku med celimi vejami družbene delitve dela in poklici, ki imajo sicer enako stop-Pjo izobrazbe, sposobnosti in težavnosti dela.
Individualne interese izenačujejo s »kratkoročnimi« interesi za osebno potrošnjo in jih s to logiko pripišejo samo delavcem. Zato je treba samo delavce stalno spodbujati z merjenjem rezultatov dela. »Družbene« interese pa Izenačijo z »dolgoročnimi« eko-Pornskimi interesi za akumulira-Pje in investiranje in jih tako »logično« pripišejo samo vodilnim in strokovnim ljudem. Zato le-tem Pl treba meriti učinkovitosti deta in pri delitvi dohodka dosled-Po upoštevati posledice (tudi ško-de) njihovega dela.
Tako poenostavljeno in »logič-Po« izpeljujejo potem še celo vrsto idej, od ekonomske osnove do rporale in zavesti. Tako potem na koncu »logično« nihče ni osebno pdgovoren za družbeno dogajanje 'P posledice obnašanja, ker »vsi ePako odločamo o vsem«. Zane-Piarja se vloga zavesti, vloga pro-Sramiranja in planiranja razvoja se vsiljuje videz, da »eko-Pornski zakoni« avtomatično delu-le5o, ne da bi jih ljudje morali spoznavati in se po njih zavestno Usmerjati v svojih odnosih. »Objektivnost« vplivanja teh zakonov se izenačuje s »stihijo«. O celoti teh idej in te teorije smo dokumentirano pisali v Komunistu (december 1967 in januar 1968).
S to metodo je moč »dokazati« Vse, kar kdo želi. Od takšne dog-P^atične metode, s katero se pri-Paeri iščejo in zbirajo tako, da z Pjimi potrjujemo vnaprej postav-‘jena splošna načela, je potem po-Pplnoma logičen prehod k prakti-eističnemu povzdigovanju samih ^Primerov« in same »prakse« in k zanemarjanju sleherne teorije. ^Mko so tudi pri nas nekateri ljudje zelo lahko pozabili tisto delno znanje iz »diamata«, ko jim 1® njegova deduktivno-dogmatič-Pa metoda omogočila »dokazovati’' sleherno prakso (tudi birokratsko) kot »objektivno nujno« in “jnarksistično«. Potem je razum-Hlvo, da danes ne potrebujejo več Pobene teorije in znanja. S podatki bi lahko bogato ponazorili, ka-k° se to danes izraža v (ne)zna-"iu, v metodah dela in v stanju
družbeno-političnega usposabljala in izobraževanja, Primer Češkoslovaške pa nam kaže, kako sta »metodologija« lahko botruje feznačelnosti in nasilniškemu Pfakticizmu!
Takšen vulgarni^ ekonomistični fPaterializem deluje kot prava 'Cološka sila (miselnost. Takšno fPiselnost namreč načrtno širijo •jud.je 7. določenimi interesi, ki se ikPlvajo za takšnimi idejami. Ze-tahko ji nasedajo številni Ijud-PPnožice z nizko stopnjo zna-
zorevanja človeka najbolj vpliva na oblikovanje idejne usmerjenosti učenca, ker:
—	vpliva z neposrednimi medčloveškimi odnosi, ki se doživljajo vsak dan med učenci, učenci in učitelji in med učitelji;
—	vpliva z doživljanjem najvažnejše aktivnosti, ki najbolj omogoča (ali zavira) razvoj učenčevih zmogljivosti in karakternih lastnosti — tj. z doživljanjem delovnega procesa, učenja in prakse, od česar je predvsem odvisna prihodnost učenca, njegovo uveljavljanje v družbi in prirodi, tudi zaslužek;
—vpliva v najobčutljivejši dobi razvoja intelektualnih zmogljivosti in karakternih lastnosti;
—	vpliva najdaljšo dobo s sistematičnimi programi, metodami in posebej usposobljenimi kadri;
—	vpliva z avtoriteto znanstvene zavesti, ki največ prispeva k usposabljanju osebnosti za poklic in za uveljavljanje v življenju.
Ker pa šola (učitelji) tudi sama živi in deluje sredi družbe in pogojev njenega razvoja, ne more »idealno« vplivati, čeprav bi nemara kdo želel idealizirati njeno poslanstvo, in se v besedah izogiba negativnim pojavom, problemom in odnosom v družbi in sa-
Kot enemu izmed tistih pedagoških delavcev, ki se že dolgo vrsto let ukvarjajo s posebnim šolstvom, bi vam radi zastavili nekaj vprašanj s tega področja. Nemara bi najprej lahko nekaj povedali o tem, kakšno je to izobraževanje pri nas v primerjavi s tovrstnim izobraževanjem v drugih državah?
Pri nas je ob obči šolski reformi zmagala koncepcija vsestranskega usposabljanja ali habilitacije razvojno prizadetih otrok vseh vrst in stopenj telesne, duševne ali socialno pedagoške okvarjenosti oziroma prizadetosti. Gre za individualno pogojen optimalni razvoj in aktivizacijo njihovih zdravih sil in maksimalno odpravo posledic njihovih hib ter odpravljanje motenj, da bi se mogli tudi v razvoju kakorkoli ovirani otroci, ko odrastejo, vseeno uveljavljati v ekonomskem, družbeno političnem in subjektivno zadovoljivem življenju med zdravim in neoporečnim prebivalstvom. Defektologi (ortopedago-gi, surdopedagogi, tiflopedagogi, logopedi itd.) usposabljamo v razvoju . prizadete otroke od predšolske stopnje (kar je najbolj perspektivno za vipeh) prek ustreznega osnovnega izobraževanja, vzgoje in korekcije nji-
hovih hib do priprave za določen poklic oziroma zaposlitev praviloma v normalnih delovnih razmerah. Vse bolj in bolj poteka usposabljanje teamsko s sodelovanjem zdravnikov specialistov, kliničnih psihologov, socialnih delavcev in inštruktorjev za delovne operacije oziroma za poklicno delo. Levji delež pri usposabljanju r i ostane vseeno specialnim pedagogom. Že z republiškim zakonom o posebnem šolstvu iz leta 1960, še izraziteje pa z republiškim zakonom o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz leta 1968 so zagotovljene možnosti za smelejši in doslednejši napredek ter močnejšo afirmacijo zavodov za usposabljanje v naši družbeni skupnosti. To niso več samo posebni razredi in šole, kakor še marsikje po Evropi ter v ZDA, niti karitativno vzdrževane institucije za zadovoljevanje sočutja in vesti dobro situiranih meščanov, niti zavetišča za prizadete mlade ljudi brez prave perspektive. Številni tuji obiskovalci ne sledijo s priznanji naši organizaciji in kvaliteti dela. Po mnogoštevilnih obiskih v tujih deželah vzhoda in zahoda Evrope, si drznem trditi, da smo na evropski višini. Kar razvijamo.
Starši in vzgojitelji ogledujejo novo šolo (na Angleškem)
razvijamo za naše potrebe in v okviru naše zmogljivosti. Vseeno pa se še ne moremo zadovoljiti z dosedanjimi dosežki in vztrajno se moramo spopadati s pomanjkljivostmi.
Katere so poglavitne pomanjkljivosti našega posebnega šolstva, naštete takole na kratko?
Zavodi za usposabljanje (po starem: posebno šolstvo) se še lovijo za družbenim priznanjem, v marsikateri komuni se spopadajo z nezaupanjem in lokalno birokracijo, celo med prosvetnimi delavci znova odkrivamo po-pomanjkljivo obveščenost in osveščenost o družbenem pomenu takih zavodov. Vendar se vremena jasnijo, k čemur izdatno prispevajo specifične organizacije kot: Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidov SRS, Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Zveza slepih, Zveza gluhih in prav tako pričakujemo tudi od najmlajšega Društva za pomoč cerebralno prizadetim osebam, ki si šele utira pot.
Kaj menite o mestu, ki ga posebno šolstvo zavzema v naši družbi — ali mu dajemo ustrezno in zasluženo ceno in pomen?
Kljub uspehom pa je še kup pomanjkljivosti in težav, ki terjajo čas, denar in še več prizadevanja. Del slušno prizadetih otrok in fizično invalidnih otrok je dobilo nove namensko zgrajene prostore, slepi otroci velik prizidek za šolo; najštevilnejši učljivi duševno prizadeti otroci Pa se vseljujejo v zapuščena, še pod avstrijskim cesarjem zgrajena šolska poslopja, ki ne ustrezajo več zdravim učencem, pomanjkljivo se usposabljajo v napol porušenih samostanih in stanovanjskih zgradbah ali pa gostujejo kot podnajemniki v osnovnih šolah; vedenjsko in osebno moteni otroci so še vedno »graščaki«; namenske gradnje se odmikajo v nedogled. Očitno pomanjkanje prostora, opreme in kvalificiranih kadrov najbolj ovira razvoj usposabljanja. Stroški usposabljanja pa so najmanj trikrat višji kakor šolanje zdravih otrok, toda tolikšnih sredstev je deležen le redkokateri zavod vzlic razumevanju naših izobraževalnih skupnosti. Tako naša izkustva kakor izkustva po vsem svetu nedvoumno izpričujejo, da so še tako visoki izdatki za usposabljanje razvojno prizadetih otrok samo razmeroma kratkoročna investicija, ki jo habilitirani delovni ljudje kmalu amortizirajo.
V zvezi s- kadrom: kakšno stanje glede sposobnih delavcev na področju posebnega
ta,
hja.
^ Poslužuje se vseh logičnih in vseh vrst dokazovanja, tov in v dogme spremenjenih, ^ c®lote iztrganih idej »marksiz-2 a"- Nastopa na vseh področjih j. ania kot zgrajen, strnjen si-iifm idej, ki druga drugo uteme-}) /talo in iz prejšnjih logično iz-v lajo. Tako se potem uveljavlja ^vseh oblikah družbene zavesti ni°rale do znanosti in poli-e’ tud; v organiziranju, v ob-.*n metodah političnega de-ania. Tako nastopa tudi v vse-k 1 jn metodi nekaterih učbeni-ste^ih programov v šolskem si-
taef^to torei ni religija glavni l(n ,ai _ problem, temveč toli-v ch10^ usPeva> kolikor bolj se etosih uveljavljajo razne ina-raz, .individualizma, ki ogroža Hj6v?tain enakopravno uveljavlja-bjr taovekove osebnosti, predvsem n; «rE>tizem, ob njem pa vulgar-rija« norn*zem kot njegova »teo-10 7',pb vsem tem se potem ze-bsno . ° in hitro razvijajo in bi s VaJo razni tuji idejni tokovi, catlla hranijo z njegovimi posledi-t>0e 1 in ki svoje enostranosti in logi-0stavitve (izme) gradijo kot en0stno Protiutež na njegovih po-
Pogrr °hravnavnih objektivnih hajai®v in teoretičnih izrazov iz-ŠaiHp °’ k° s* postavljamo vpra-llčij., marksistične idejnosti. va *ovito doseganje in uresniče-»»	, marksistične idejne smeri
'taenn- 0 m®^ učitelji kot med Vsgj. 1, T~ ie možno le v sklopu ^6ta:iv0 •ilek^.vni*1 Pogojev in sub-šanbi'11'1 dejavnikov zavestne, or-fie sa^ane družbene aktivnosti, ta dPl-?0 ?ame šole. Vendar je šo-Javnik, kj v dobi naglega do-
mi šoli. Tudi šola sama vsebuje negativne pogoje in vplive lastnega dela. Učiteljevo delo (bistvena aktivnost) mora npr. obvladovati 30—40 učencev in toliko oddelkov, da ima tedensko 200—300 učencev ali 3, 4 in še več učnih predmetov; poleg 4—5 ur dnevnega pouka, rednih priprav za pouk in drugih opravil ima še honorarne ure, slabe učne pripomočke ali sploh nobenih itd. V takšnih razmerah se delo samega učitelja zelo lahko »odtujuje«, postaja enostransko. Zato potem marsikateri učitelj obravnava učenca samo kot statistično maso, ne pa kot kompleksno osebnost, pozna kvečjemu osebnost 2—3 najbolj »problematičnih« in najboljših učencev in še pri teh ne pozna zadostnih razmer in vzrokov; ne seznanja se redno z dosežki znanosti lastnega področja; torej ne deluje ustvarjalno na osebnost učenca in na posredovanje učne snovi. Tako potem med učitelji lahko in nujno nastajajo tudi bolj ali manj individualizirani odnosi, v katerih nekateri ne želijo dogovora o svojih ali tujih metodah dela. o učinkovitosti dela, o odnosih z učenci itd. Delitev dohodka po delu pojmujejo tako, kakor da je nujen prepir, če se bo ugotavljalo, čigavo delo je bolj kvalitetno in bolj učinkovito. Posebno če se naj to ugotavlja pred celotnim kolektivom, z vlogo kolektiva. Problemi in napake se lahko obravnavajo samo pred nadrejeno osebo, v štiri oči, sicer nastopa užaljenost in izgovori o »izgubljanju avtoritete« ipd. Tako nastopa — iz teh objektivnih osnov v samem načinu dela — cela vrsta možnosti za tuje idejne tokove! Poleg tega pa je naša družba danes zelo odprta, demokratična, dovoljuje kritično izražanje idej, boj mnenj in idej, tudi tuje ideje. Zato ne more biti učinkovito nobeno idealiziranje stvarnosti niti zahteve, da se s predpisi preprečujejo vplivi tujih idejnih tokov. Idealiziranje stvarnosti lahko končno služi samo birokratskim in izkoriščevalskim odnosom in silam, ki v imenu idealiziranih »sil« slej ko prej uveljavljajo nasilje (npr. dogodki v CSR).
(Dalje prihodnjič)
Teze in intelektualno podpovprečno sposobni učenci v osnovni šoli
Vsekakor je vredno opozoriti ravno sedaj, ko so v razpravi teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje v SFRJ, na one učence, ki ne zmorejo rednega učnega programa zaradi slabše mentalne storilnosti. To so učenci, ki so v svojem duševnem razvoju normalni, so pa podpovprečno sposobni in podpovprečno storilni ter v sedanjih prilikah ne zmorejo osvojiti predpisanega učnega programa. Ti učenci kljub velikemu prizadevanju, izdatni pomoči pri učenju v šoli in doma in kljub razumevajočemu ravnanju učiteljev v šoli odpovedujejo. To so učenci, ki glede na svoje duševne sposobnosti nikakor ne sodijo v posebno šolo, vendar pa učnega programa v normalni šoli ne zmorejo, ker le-ta zahteva enak, oziroma enoten program za vse učence ne glede na to, ali ga po svojih duševnih sposobnostih zmorejo ali ne. Takšno stanje nujno vodi do vse slabših učnih uspehov, čim višji je razred, ki ga ti učenci obiskujejo. Nujno se torej zaradi tega zgodi, da ti učenci ponavljajo razred in zato tudi svojo šolsko obveznost zaključujejo v nižjih razredih.
Navadno se prve izrazitejše težave za te učence pokažejo na prehodu iz razrednega pouka na predmetni pouk, saj je možnost globalnega ocenjevanja učenca na razredni stopnji močno znižana.
Tudi če take učence vključimo k dopolnilnemu pouku in jim tudi starši sami preskrbijo inštruktorja (to so otroci, ki v osnovni šoli resnično potrebujejo inštruktorja!) po navadi ne uspejo. Včasih napredujejo v višji razred z eno negativno po členu 39 ZOŠ. Vsakdanje izkušnje pa nas učijo, da napredovanje po členu 39 ni za te vrste otrok prav nobena rešitev. saj že prihodnje leto, ker se negativno ocena ponovi v istem predmetu, razred ponavljajo.
Teze v poglavju o sistemu izobraževanja in vzgoje v novih družbenoekonomskih pogojih v osnovnem izobraževanju govorijo v zadnjem odstavku o otrocih, zaostalih v razvoju: »Za otroke, zaostale v razvoju, je treba organizirati vzgojno-izobraževalno delo v posebnih oddelkih osnovnih šol ali pa v posebnih šolah in drugih posebno organiziranih vzgojno-izotoraževalnih ustanovah, na podlagi posebnih učnih načrtov in programov, prilagojenih psihofizičnim zmožnostim in potrebam učencev. Da bi zajeli vse otroke, zaostale v razvoju, je treba vse bolj razširiti mrežo teh ustanov.«
Po vsej verjetnosti so sestavljale! tez, tu mislim na posebno šolstvo za otroke, ki jih kategorizira komisija za kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in ne na otroke, ki so sicer v svojem duševnem razvoju normalni in zato torej ne sodijo v posebno šolo, ne zmorejo pa kakega programa. kot je sedaj v redni obvezni šoli.
Menim da sedaj, ko se razpravlja o sistemu izobraževanja in vzgajanja, ne bi smeli prezreti takih učencev. Na eni od ljubljanskih osnovnih šol kaže analiza študije o intelektualno podpovprečno storilnih učencih, da teh otrok ni tako malo, da bi lahko zatrjevali, da jih sploh ni, ali pa da so tako maloštevilni, da ni vredno govoriti o njih. (Od 467 učencev od četrtega do sedmega razreda jih je kar 106 ali 22,6 odstotka!) Dejstvo je, da so ti učenci v sedanjem sistemu osnovnega izobraževanja popolnoma nezaščiteni. Med njimi je veliko število ponavljalcev. Po podatkih že omenjene študije je več kot polovica vseh ponavljavcev od četrtega do sedmega razreda iz kategorije intelektualno podpovprečno storil-
nih. Zaradi ponavljanja ne zaključujejo ti učenci obveznega šolanja v osmem razredu in imajo zato zelo majhne možnosti za izu-čitev poklica. Po podatkih za zadnja štiri leta ugotovimo, da so vsi učenci, ki so zaključili šolsko obveznost v petem razredu, prav tako podpovprečno storilni. Nad 65 odstotkov pa je takih, ki so zaključili šolsko obveznost v šestem razredu. Med učenci, ki so v lanskem šolskem letu podaljšali šolsko obveznost na deveto leto v sedmih razredih, jih je več kot tri četrtine intelektualno podpovprečno storilnih.
Ne bi mogli trditi, da si učitelji premalo ali pa sploh nič ne prizadevajo, da bi čim več učencev zaključilo obvezno šolanje v osmem razredu. Nasprotno, veliko si prizadevamo prav vsi na šoli, vendar pa je kljub temu odstotek učencev z neuspešno zaključeno osnovno šolo še vedno previsok, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je to obvezna šola in da je zaključenih osem razredov pogoj za vključitev v uk. Po drugi strani pa vemo, da so to učenci, ki se pri manualnih opravilih dobro izkažejo. Togo postavljanje zahtev, da je potrebno imeti za skoraj vsak manualni poklic osem razredov osnovne šole s takim učnim programom, kot je sedaj, je usodno za njihovo življenjsko pot.
Nujno potrebno bi bilo pri oblikovanju novih zakonskih določil o osnovni šoli razmišljati tudi o intelektualno podpovprečno storilnih učencih. Razmišljati bi morali predvsem o tem, kako pomagati tem učencem in njihovim staršem. Učitelju bi morali z ustreznejšim učnim programom, prilagojenem otrokovim psihofizičnim zmožnostim, omogočiti, da upošteva tudi intelektualno podpovprečno storilne učence.
Lovšin Marjana
šolstva se nam obeta — če gledamo iz perspektive študentov (rednih in izrednih) na
PA?
Odkar so leta 1955 diplomirali prvi redni študenti — specialni pedagogi na bivši Višji pedagoški šoli v Ljubljani, neprekinjeno narašča število diplomantov Pedagoške akademije na oddelku za specialne pedagoge, ki redno ali izredno študirajo. Letne žetve sicer nihajo, toda samo od 1962 pa do danes je diplomiralo 137 absolventov, navzlic močnemu osipu pri izrednih študentih in zavlačevanju z diplomskim izpitom pri rednih študentih (cca 60-od-stotni uspeh). Vrsto let je oddelek za specialne pedagoge na bivši Višji pedagoški šoli in sedanji Pedagoški akademiji v dokaj težkih okoliščinah izpolnjeval svojo nalogo:	skoraj
vsako leto drugje v kaj malo ustreznih prostorih* z izposojenimi učnimi pripomočki,- z minimalnim rednim predavateljskim kadrom. Zadnja leta pa dejansko občutimo razumevanje naših potreb in vso podporo pri samoupravnih organih Pedagoške akademije in njeni dekanici dr. A. Kornhauserjevi,' Skladno s perspektivnim planom o razvoju omrežja zavodov za usposabljanje vodi Pedagoška akademija v Ljubljani tudi politiko vpisovanja novih študentov. Letos (1968) se je na redni študij vpisalo na oddelek za specialne pedagoge 73 novincev, v II. letniku pa je ostalo od lani vpisanih 65 novincev 46 študentov. Vzlic velikim potrebam po specialnih pedagogih raznih smeri pa težimo vse skrbneje selekcionirati bodoče strokovne kadre. Novinci prihajajo iz vse Slovenije, in sicer iz ekonomsko skromnejših razmer in s srednje dobrim učnim uspehom. K izrednemu študiju se prijavljajo predvsem učitelji in vzgojitelii. ki pretežno že delajo v zavodih za usposabljanje, a nimajo ustrezne kvalifikacije. Slednji prevzemajo nase veliko obveznosti: obvezno morajo obiskovati tečaje, ki so skoraj vsako soboto in nedeljo ter ob zimskem in v začetku ter koncu letnega odmora; opravljati morajo enako kvalitetno vse izpite kakor redni študenti, le da v daljšem roku. Mnogi omagajo in odhajajo iz zavodov. Lahko si pa predstavljate tudi obremenjenost učiteljev Pedagoške akademije pri izrednem študiju. Za sedaj je povpraševanje po kvalificiranih kadrih odločno višje kakor ponudba, čeprav nekateri kolektivi zavodov, kjer skoraj še ni ustrezno kvalificiranih kadrov, docela svojevoljno izvajajo samoupravljavske pravice in kljubujejo duhu že omenjenega zakona o usposabljanju, dokler bo pač šlo.
Kje, mislite, so vzroki, da se za ta študij ne odloča več mladih ljudi — predvsem bolj inteligentno sposobnih?
Vprašanje inteligentnosti in primernosti študentov mora reševati vsaka kadrovska šola s selekcijo. Da pa vse do nedavna ni bilo večjega zanimanji za študij specialne pedagogike je kriv nizek družbeni ugled prosvetnega delavca nasploh. naš poklic pa terja inteligentne, zrele in požrtvovalne osebnosti, ki ne smejo računati s spektakularnimi uspehi pri delu. Novincem ne delamo iluzij. Materialni položaj specialnih pedagogov ni zadovoljiv, to naporno, izrazito humano delo ni ustrezno nagrajeno, stanovanjske razmere so le malokje zadovoljivo rešene, marsikje je iluzoren celo redni počitek, razvedrilo in možnosti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje.
Zanima nas vaše osebno m n on je glede poklica, ki ste si ga pred tolikimi leti izbrali in katere pozitivne strani skušate posredovati slušateljem specialne pedagogike na PA?
Ta poklic vsebuje kljub vsemu toliko pestrosti, zanimivosti, osebnega zadovoljstva po pre-stanih težavah in rešenih problemih posameznih prizadetih mladostnikov, da ostane vsakdo, ki se mu je zapisal, v tem poklicu in doseže celo pokojnino, čeprav ni izdatna. Prizadetega otroka je treba imeti rad, razumeti njegove težave in seveda marsikaj žrtvovati (čas, živce, prenašati por eh »normalnih« delovnih ljudi itd.) ter kakor izkustva po vsem svetu naravnost trmasto vztrajati na začrtani poti. Večina naših diplomantov se uspešno uveljavlja v habilitacijskih ekipah. Nekateri so že tudi dovršili visoko defektološko šolo v Zagrebu, drugi še študirajo. Lahko upamo. da je dovolj možnosti za kvantitativno in višjo raven v bodočnosti naših zavodov za usposabljanje. '
Vpraševal: D. Ham
Dr. FRANC SUŠNIK
— SEDEMDESETLETNIK
Di*. Franc Sušnik praznuje letos (14. novembra) sedetnde-sc iictnico. Mejniki na tej ustvarjalni, a večkrat zelo naporni poti so mu izoblikovali človeški in duhovni prolil.
Prevaljskemu fužinarju se je rodil sin v času, ko je Evropo zajela kriza, ko so velike Fužine na Prevaljah obstale, ko so morali domači delavci (tudi nje-Rov oče) v tujino v Domawitz. Starega očeta mu je mogočni grof Thurn ponižal iz kmeta v pastirja, ki je raje pasel na Gori, kot da bi postal fužinar. Tudi oče ni maral tujine in se je vrnil domov.
Osnovna šola ga je poučevala. le v nemškem jeziku. Ker je bil zelo nadarjen, je lahko obiskoval gimnazijo v Celovcu. Tu je v šesti šoli izdajal dijaški list, v katerem je objavljal svoja prva dela.
Mlad je moral na rusko fronto. Po razpadu avstroogrske monarhije sc je vrnil domov dn se takoj vključil v gibanje za priključitev Koroške k Jugoslaviji. Pil je član »-Narodnega sveta« Mežiške doline. Plebiscit mu je kruto prerezal domovino na dvoje, česar ne bo nikoli prebolel.
Študiral je nemški jezik in jugoslovansko književnost na univerzah v Ljubljani in Zagrebu. V času študija se je preživljal s korektorskim delom v tiskarnah. 'Po diplomi je doktoriral iz nemške književnosti.
Na Koroškem takrat za mladega profesorja ni bilo kruha. Pet mladega prosvetnega delavca se jc začela na gimnaziji v Murski Soboti in dosegla cilj na Ravnah takoj po osvoboditvi. Vmesni postaji sta bili Beograd in Maribor, kjer je bil profesor na gimnaziji in nazadnje ravnatelj učiteljišča.
Bled Okupacijo so ga kot zavednega Slovenca in sodelavca osvobodilnega gibanja zaprli v celovške zapore ter ga poslali v zloglasno taborišče smrti v Dachau.
Po osvoboditvi se je vrnil domov na Prevalje, kjer je navezal stike z naprednimi fužinar-ji, knapi in kmeti Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. Skupaj z njimi je dosegel, da so v d o takrat zapostavljenem delu slovenske zemljo ustanovili gim-narko. Vodstvo šole so zaupali njemu. Tako so se v jeseni leta 1945 začeli zbirati v gradu grofa Thurna dijaki, ki so postali leta 1949 prvi maturantje (od takrat pa do letos jih je že tisoč!). Leta 1940 se je pod nje-I '■mi vodstvom sestala gimna-zg ':a mladina, ki je ob podpori koroških fužinarjev formirala prvo koroško delovno brigado za gradnjo nove gimnazije. Njej sta sledili še dve. Tretja je nosila njegovo ime. Bila je trikrat r krna in dvakrat pohvaljena. Na gimnaziji so takrat imeli edinstven urnik:
rna-beton-beton-pri-zg-an-ze
ru-zg-slov-betcn-beton
beton-beton-slov-zg-ma-ru
Leta 1952 se je že začel v Sicer nedokončani gimnaziji pouk. Uradna otvoritev pa je bila 10. oktobra 1954. Na pročelju šole jc plošča, ki so jo vlili ravenski fužlnarji, na njej pa njegove klene besede:
TO GIMNAZIJO JE POSTAVILO DELOVNO
LJUDSTVO
ZA SPOMIN PADLIM ZA
SVOBODO
MLADIM RODOVOM ZA RAST SOCIALISTIČNE
DOMOVINE SVETILNIK KULTURE
SLOVENSKI KOROŠKI
Pod njegovim preudarnim pedagoškim vodstvom smo poleg dijakov rastli tudi profesorji. Bil nam je ravnatelj im oče hkrati. Njegovo pedagoško pravilo je bilo, da si profesor ustvarja avtoriteto sam, šola pa mu pomaga s tem, da mu je ne ruši. Leta 1962 se je uradno poslovil cd gimnazije, dejansko ji je pa še vedno mentor.
V gradu, ki je njegovega deda oropal kmetije, je vnuk ustvaril za Ravne in Koroško regijo mogočno študijsk-	‘ižni-
co, ki šteje danes več i.	.0.000
knjig (leta 1948 jih je bilo le okrog 100). V knjižnici je tudi mnogo slovenskih in koroških knjižnih dragocenosti. Tako je upravičeno njegov nekdanji di-jak-književnik Marjan Kolar napisal v uvodu v knjigo izbranih člankov dr. Sušnika, ki bo izšla letos 14. novembra, med dru-
Dr. Franc Sušnik
gim naslednje: ... »Če je Prežihov Vcranc odkril svetu Koroško, je dr. Prane Sušnik z gimnazijo in študijsko knjižnico odkril Korošcem svet.«
Dr. Sušnik pa je tudi pisateljeval. Njegova znana dela so: »Prekmurski profili« -■ 1. 1929; »Jugoslovanska književnost« — 1. 1930 in »Pregled svetovne literature« — 1. 1936.
Po drugi svetovni vojni ga je pedagoško delo na Ravnah preveč okupiralo, da bi lahko pisal večja dela. Pisal pa je razprave in uvode v razne zbornike in knjige o Koroški. Na Koroškem skoraj ni spominske plošče, kjer ne bi bile vldesane njegove klene besede. Kolar Marjan je že v prej omenjenem uvodu zapisal o Sušnikovi besedi naslednje:
... »Naša doba je doživela tako silovit razmah govorjene in pisane besede kakor še nikoli v naši zgodovini, obenem pa tudi njegovo poplitvitev ter inflacijo. Sušniku pa je beseda ostala' dragocenost, da, celo mistična dragotina, izjemen dar, ki je dan ljudem, da vanj odtilejo desetkrat pregnetena in od življenja preverjena spoznanja. Zato je razlika med povprečnim pisanjem našega časa in literaturo, ki jo piše Sušnik, razlika med časnikom in spominsko ploščo« .,.
Dr. Sušnik je danes bolj čil in zdrav, kot je bil pred leti. Odlično vodi študijsko knjišnico in je mentor vsem ljudskim knjižnicam na Koroškem. Skrbi za znanstveno In kulturno rast ter podobo dežele tako, da navezuje stike, zbira in svetuje.
Za svoje uspešno delo je dr. Sušnik prejel več odlikovanj. Iz pedagoškega in kulturnega delovanja sta mu največji priznanji Žagarjeva in Čopova nagrada ter naziv »pedagoški svetnik«.
Prosvetni in kulturni delavci, tehnična inteligenca ter drugi želimo, da bi nam bil dr. Sušnik še dolga leta tako dober in nesebičen mentor, kot je bil doslej.
Čestitamo mu k življenjskemu jubileju.
Tone Golčer
I|IIIIUII1II!IIIIIIIII!IIIII!!IIIIIIIII|I||||!!!IIIIIIIII||||
f i Razpisna komisija pri
I
I
Hill!
osnovni šoli »4. JULIJ« Jelšane
razpisuje delovno mesto	g
RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- |
slednje:
—	da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške |
smeri;	jj
—	da imajo 3 leta prakse v pedagoškem delu.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite | komisiji za razpis delovnega mesta ravnatelja pri osnovni šoli | Jelšane v roku 15 dni po objavi razpisa.
Šolska pionirska glasila
Za bolj organizirano pisanje pionirjev
Na področju Zavoda za pro-	gimnazije, ki so v preteklem šol-	Glasili ČLOVEK in S CA-	gosko službo in v Studijski	knji2~
svetno pedagoško službo Gorica	skem letu v samozaložbi začeli	som, ki ju izdajajo dijaki, imata	niči v Novi Gorici. Morda	so
je že kar precej učnih zavodov, izdajati svoje filozofsko glasilo, Seveda zehtevnejšo in resnejšo manjkljivi. Če kakega glasila, ki kjer pionirji in mladinci pišejo ki nosi naslov: »Poglej, popotnik, vsebino. V nekaterih člankih so izhaja, nisem omenil, je to pac in izdajajo svoje glasilo.	skozi današnji čas, kaj ČLOVEK misli zresnjene in poglobljene v zaradi tega, ker ga tu nisem na-
Nekakšen veteran med temi dela sam s seboj ! ! !« Izdali so mladinsko in tudi obče človeško šel. Možno je tudi, da nisem do-glasili je prav gotovo ČRIČEK, že tri številke in letos bo ta za- tematiko današnjih nemirnih dni. bil zadnje številke posameznega Uradno se imenuje Glasilo pio- mišljeni človek ponovno prišel Česa pa v teh glasilih ni in glasila, pa je tu sedaj za marši-nirske komune na osnovni šoii med dijake tega zavoda in jim kaj pogrešamo?	katero glasilo navedeno, da je iz-
»Milojke Štrukelj« Nova Gorica, pomagal bistreje pogledati skozi Neke sistematike ni. Pionirsko bajalo v šolskem letu 1906/67, ko V šolskem letu 1967/68 je že današnji čas.	šolsko glasilo bi na mah imelo je morda tudi v preteklem šol-
osmo leto pričirtkal na beli dan. v preteklem šolskem letu se bogato in hvaležno snov, če bi se skem letu izšla kakšna številk3' Včasih je vreme ugodnejše in v je vrsti teh glasil pridružilo še lotilo kronike dogodkov, tako pio- Prav bi bilo, da pionirska orgn-enem šolskem letu doživi tudi po eno. Učenci osnovne šole »Anton nirskega delovanja, kakor dogod- nizacija oziroma vodstvo šole. tri številke, včasih se pa le po Velušček-Matevž« v Kanalu so kov šole. V šoli in med pionirji kjer glasilo izhaja, poskrbita za enkrat oglasi.	izdali svoje glasilo ZVONČKI, se vedno kaj pripeti, kar je za- to, da po en izvod pride tudi na
Ne dosti mlajše je literarno	Mediteranska klima, ki seže prav	nimivo in kar je vredno zabelež-	naslov omenjenih ustanov,
glasilo osnovne šole »Boris Ki-	do skrajnih obronkov v okolici	ke. Naj navedem le nekaj takih Na vsaIc najIn pa ie treba Že-
drič« v Ajdovščini BURJA, ki je Kanala, že zgodaj pomladi budi dogodkov: sprejemanje v pionir- jeti vgem tcm giasjjom kar naj' v šolskem letu 1967/68 kar trikrat mlado rast. Tu cveto zgodnje po- sko organizacijo, obletnica usta- |Jol, re(tno izhajanje saj je nji' Zapihala po šolskih hodnikih in mladne cvetke in za zvončke tu novitve pionirskega odreda, ob- hova vlom nedvomno nadvse koto že šesto leto. V podnaslovu ie ne bo nikdar premrzle klime. Naj letnica šole, slovo od premešče- ..‘j -n_ -e kvalitetno dopolnil0
pouka in vzgoje.
Ciril Zupane
zabeleženo, da to glasilo izdaja	le zvonkljajo po hodnikih	te šole!	nih ali upokojenih učiteljev in
literarni krožek te šole.	in vsebina Vseh	teh	glasil,	učiteljic, srečanja učencev in pio-
Glasilo učencev osnovne šole	kakšna je?	nirjev Z učenci in pionirji drugih
Most na Soči se imenuje NAŠE Zelo je raznolika,	pa	vendar	šol in drugih pionirskih odredov,
ČRTICE. V šolskem letu 1907/68	dokaj enotna.	smrti pionirjev, praznovanje kra-
je izhajal že šesti letnik tega gla- v prvih številkah prvih letni- jevhega praznika in pionirsko so-sila in sta izšli dve številki. kov je, kakor po pravilu, opravi- delovanje, prireditve itd.
Med solkanskimi pionirji piha čilo in obljuba, ker je številka Iz zgodovine pionirskega od-SOLKANSKa SAPICA. To je	skromna in kako bo odslej pri-	reda bi	bilo potrebno vsako leto
glasilo učencev osnovne šole Sol-	bajala med svoje bralce ter po-	zapisati	v glasilo vsaj najosnov-
kan. V šolskem letu 1903/64 je	stala njihovo glasilo.	nejše, kot npr.: volitve, imena
pihala tretje leto in je dvakrat Precej je spisov s tematiko članov novega odbora, komisij in kar lepo zapihala. Potem se je o domačem kraju, o dogodkih iz sekcij, delo krožkov (program in vreme pomirilo in sapica miruje. NOB, ki so jih pionirji poizvede- izvajanje) in podobno.
Glasilo pionirskega . odreda	H pri starših ali sorodnikih. Sem	Ob vsem tem gradita bi bilo
»France Bevk« Podbrdo je ŠO-	in tja je tudi kakšen spis iz sve-	še	Vedno dovolj prostora in časa ______________ ________
LARČEK IŽPOD ČRNE PRSTI,	fovnh dogodkov, kot npr. razmiš-	za	razne spominske in literarne	kulturnih “in	naravnih	spomeni'
V šolskem letu 1966/07 je ižha-	panje ob smrti predsednika ZDA.	spise, s	katerimi so dosedanje	kov	—	ki	jih	izdaja	Zavod za
jal že tretji letnik in Sta Izšli	Tudi ne manjka spisov o izletih	številke	navedenih glasil kar do-	spomeniško	varstvo	SRS, kat
dve številki.	_ in raznih srečanjih. Tu in tam.je bro izpolnjevane.	premalo zapažena. Zdi se, da ie
Glasilu pionirjev osnovne šole	najti kako pesmico. Na zadnjih	še moje opravičilo.	potreba po	opozorilu	tovrstnih
Miren so dali ime BRSTJE. V	straneh pa je ponavadi mala kri-	Podatke o teh glasilih sem do-	knjižic utemeljena tudi	med šo1!
prvem letniku je vzbrstelo v šol- ž.anka in rebus, skem letu 1962/63. Drugi letnik :,e to brstje pognalo v šolskem letu 1960/67. Nedvomno bo še mnogo Ugodnih let, ki bodo dala sok za Življenje tega brstja.
Dijaki tolminske gimnazije (bivšega učiteljišča) so začeli izdajati svoje glasilo S ČASOM. V šolskem letu 1965/66 je izhajal prvi letnik, ki je Veliko obetal,
Gotovo želijo biti dijaki te gimnazije zvesti naslovu svojega glasila. Z obetajočim prvim letnikom bodo nadaljevali zastavljeno delo, sicer bo treba glasilu dati ime »Za časom«.
Tudi učenci osnove šole »Ivan Rob« v Šempetru imajo svoje glasilo. To je njihovo SATOVJE.
V prvi številki prvega letnika, ki je prišla na svetlo marca 1967, so obljubili, da bodo kakor pridne čebelice zbirali med, tako da bo njihov satovje vedno polno in zanimivo.
Glasilo pionirjev osnovne šole »Angel Besednjak« v Braniku ima tudi lepo ime: POD TRTO (bivam zdaj, v deželi rajsko mili...). Maja 1967 je Izšla prva številka prvega letnika. Pod trto se da delati. Če je zemljica rodovitna in klima ugodna, se bo pod to trto nabralo še marsikaj in marsikdaj.
Učenci osnovne šolo Dobrovo v Goriških Brdih so v šolskem letu 1967/68 izdali zbornik najboljših spominskih spisov Iz obdobja NOB, ki so mu dali naslov PRIPOVEDOVALI SO NAM. En izvod so poslali celo tovarišu Titu za njegov 76. rojstni dan.
Kar v Kurirčkovo torbo so ga Vtaknili.
Posebno Zanimivi in podjetni Boris Juh (Spadasso) in Milena Grmova (Silvija) v Čudovitih zanc- skosti, ki se odražajo^ pri Pisa*^.
pa so Štirje dijaki novogoriške
senjakih
PARABOLA O LJUBEZNI V LJUBLJANSKEM MLADINSKEM GLEDALIŠČU
TOM JONES:
Čudoviti zanesenjaki
Nove gledališke sezone se je cev, veselili pa jih bodo razni la, ki jo prinašajo na naš, sloven-lotilo Mladinsko gledališče ljub- komični prizori in glasbeni vlož- ski oder, temveč tudi s samimi Ijansko enako kot prejšnja leta: ki. Nekateri od teh pa, žal, tako Igralskimi stvaritvami: Jaka Haf-pogumno, zaneseno in z najboljšo zelo spominjajo na osladne atne- ner (Nemi), Milena Grmova (Sil-
iju. Gorazd Makarovič pa je i'3z ložil osnove podružnične »Cei'kv na Muljavi«. Ob koncu je koristno navedena literatura, ki jo Prl prejšnjem zvezku pogrešamo.
Oba zvezka, dokaj razlif0^ po naravi in vsebini, kažeta P°' trebno skrb, da naši kulturni m naravni spomeniki dobijo PrI' merno in preprosto razlago, na' menjeno najširšemu krogu. Pf:L je, da je ob slovenskih besedlb tudi angleški prevod, saj ‘tu®-rad seže po takem gradivu, ki 0 bilo sicer nepojasnjeno. Vsek< kor spadajo ti zvezki v vsaK šolsko knjižnico, že kot pfH‘oCh. gradivo ne bi bilo odveč, k° se šolniki odločili razširiti
za Jamnikovo in Hafnerjevo delo. diščino M. Kunej
I. G-
lllllillllll!l!llllll!!llllll!lllllll!lll!!lllllll!!llllllllllllll!lllllllllll!l!lllllllllllllll!lll!!lllll!llll!lllllllll|||||!l!|||||||ll|ll||lli
NOVE KNJIGE
bi te
voljo iz majhnega ustvarjati ve- riške muslcale, da~je" čfoveku kar vija),'Boris^uh TŠ^padasso^Bran- zvezke El611 mladino- naročmko^ liko. Samo poglejmo, komu naj bi hudo, da jih ni slovenski avtor ko Ivanc (Pavel), Božo Vovk (Pa- pa,se obcta na ^sal.dh V c teifl. bil namenjen repertoar takega »opremil« nekoliko drugače. sginet) in Niko Goršič ter Jože ™a°v !n zastonjski izvod, b )n gledališča: Otrokom in mladini. Tr . v v	, , Logar so k temu musicalu nrisne- c a ^)1 a,ir11 zvez^e Kulturni
Otrokom z deli, kakršna smo gle- , hl	zaacscnJake hi Vaj. več k t b. d zmogljivosti nara''riih spomenikov, bi tnt
dali doslej v mali dvoranici, in f Sadm^lca^o ^hnm Mladinskega gledališča smeli pri- tf ‘ ^zorje mladega «1°^
tudi srednješolski mladini — se- Drema^ acakovati. Enaka trditev velja tudi vseh n«uT h	fioitmo de'
veda če bi dobilo mladinsko gle“ ^ a o v to gledališče!) in se-	^	vsebinsko domačo kulturno
dališče več denarja, imelo več	starefi, ki še vedno pogre-
igralcev itn., za to, da bi lahko ^:!?hoperet P° naŠih gledaliških potekal program po dveh tirih. C-Zakaj tokrat beseda o tem dru- n-prla„n8ibd?iškem, odm zazivita gem tiru - namenjenem »ne več prc 'sv+et0va: P1?1 čisto majhnim otrokom«? Na to f’,„r1anlsen’, kl ^ ga ustvarila smo se spomnili nehote ob zadnji "	^V<?<a S f,T ljulfzmj°’
uprizoritvi Jonsovlh zaneSenja- i „ u ? življenjski, vsakdanji, kov, sveže prikrojenih po roman- brezbarven. Prv^ svet. ki je na tični klasični drami francoskega ?dru Prikazan v čudovitih barvah mojstra Edmonda Rostanda »Ro- v®° P°ezijo, živi samo tako mantične duše«, »čudoviti zanese- dolg?’ h01*1®1* .le med mladima zid njaki«, kakor jih je za Slovence ““ simbolizirana pregraja, ki jo poustvaril (s prevodom, režijo, »'.'11 C"0 „Ustyarjata dekletov in sceno in kostumi) France Jamnik, v 0,cc\ Y drugem svetu se so-so v resnici paša za oči in ušesa. outa zaLubljenca z realnostjo, ki Vendar priznajmo, ves čas le za ? fe ob avtorjevi dobrohotnosti, nekoliko večje gledalce. Manjši ‘'c,prav Polna trpkih življenjskih morajo zbrati kar precej pozor- RPoznan3> vseeno srečno sklene, nosti, pa bodo kljub temu s te- Zanesenjaki so z uprizoritvijo žavo sledili poetičnemu gostobe- ansambla ljubljanskega Mladin-sedju jezika, dolgočasili se bodo skega gledališča nedvomno izjem-ob zanesenih besedah zaljubljen- ni: ne le zaradi posebne zvrsti de-
Vitln Brest — »Popotovanje v Tunizijo«, vida Brest se je s »Popotovanjem v Tunizijo« lotila doka) zahtevne naloge: napisati mladinski potopis. Ta zvrst literarnega potopisa je pri nas kar nova na mladinskem področju. Ce imamo tin področju potopisja za odrasle vrslr dobrih, pa tudi slabih del. potem velja poudariti, da je podajanje po topisja za cicibane v neki smen zahtevnejše, saj mora biti temeljit, poznavanje tvarine podrejeno slop nji otroške dojemljivosti in »razgledanosti«. Pri takem mladinskem potopisu ne gre zgolj za fabulativni zanimivo komponiranje doanjan! pač pa hkrati za učinkovito in dojemljivo seznanjanje z novim svetom, njegovimi posebnostmi ipd Tak Splet prijetnega zgodbnrskega podajanja, poučnosti in zanimive informativnosti ie lahko ob vedrih
situacijah zbrano učinkovit. Se,Kj, ne oddaljuje z epizodnimi dogo.,nj ki drobijo osredje, če je vo00i' namen mladinskega potopisja v ! ^ ni meri Umetniško izražen. zahtev se je Vida Brest P°SU, v lotila, vendar jim v »Potovanju ^ Tunizijo« ni bila docela kos. ,g) ostajajo nepopolni obeti Polo»;,o<J ittekdotičnost pa ne more P, »no nadomestiti tistega, kar bi zaS1I;tro-več opisnosti, poučenosti in Noriškega spoznavanja. Ilustracije ‘“ hj ie Vogelnikove bi bile lahko v N meri podrejene vsebini Po'2,rtrts!0 ker bi risba lahko nudil* ,po-več tipike tunizijskega sveta-potovanje po Tuniziji« pa bo. okrnjenim obetom, mladini vo branje, saj tekoča P'3f,,’,EanJe beseda vzbuja zvedavo zanin za nepoznani svet.
Knjižice* praktične za ekskurzije
Bržčas je Zbirka vodnikov —
bil na Zavodu za prosvetno peda- niki različnih stopenj. Mnog'
zvezki te zbirke so take narave, da se jih da koristno uporabit1 pri ekskurzijah. Če imamo v tni' Slih, da morajo biti ekskurzij® temeljito pripravljene, ker le tako dosežejo svoje opravičilo in Vzgojno-izobraževalni smoter, P°' tem je treba ugotoviti, da šolnike lahko priprave za ekskurzij® zelo zaposlijo. Tem bolj, če virov za razlago ni pri roki. Pogo/ Sto pa si tudi ne znamo pomagat1 tako, da bi bilo najbolje Za vaditelja ekskurzije.
Solniški pogled na Zvezke Kulturnih in naravnih spomenikov naj vsaj ob dveh zvezkih opozor1 na možnosti šolske uporabe take/ ga gradiva. Med zadnjimi zvezk* je izšel »Jakopičev vrt« Ljudmile Plesničar ter »Muljava«, s P11' spevki Jožeta Kastelica, Alfonza Gspana, Fanči Šarf in Gorazd® Makaroviča. Prvoimenovani zvezek govori o ljubljanskem Jako'
. pičevem vrtu, kjer je muzej na prostem in rezervat. Precej bogate rimske izkopanine dajej® nazorno podobo o nekdanji Emoni. Pregledno in kratko zapisaP® beseda je informativnega znač®/ ja. gledano s šolsko praktičnim1 očmi so objasnila s fotografijam1 take narave, da pride šolnik P1'1' pravljen na ogled ostalin.
»Muljava« je zahtevala šif^® In raznovrstno obravnavanje. Zato nas Jože Kastelic seznanja z »Muljavo in okolico v starem veku«, Alfonz Gspan je spregovor*1 o »Pisatelju Josipu Jurčiču«, Fa®' či Šarf pa o »Jurčičevem dom11**' Oba orisa sta podana pregledP?’ z opozorili na tisto, kar se 1® ohranilo, na tipiko, pa tudi svoj'
STRAN 1
Novosti iz pedagoške literature
Metodologija pedagoškega raziskovanja
i:
..
Juan Mir6 (rojen 1893.), »Zorana zemlja«, olje — 1923/24 — privatna zbirka
Metodologija je znanstvena disciplina, ki proučuje in razvija logične okvire znanstvenega spoznanja, metodologija pedagoškega raziskovanja pa je tisti del pedagogike, ki se ukvarja s proučevanjem načinov, s katerimi se dokopljemo do znanstvenih spoznanj na področju vzgajanja. Pri tem se metodologija pedagoškega raziskovanja opira na teorijo spoznanja kot tudi na naravo In karakter pedagoških pojavov.
V zadnjem desetletju je bilo v Jugoslaviji že precej storjenega z namenom, da bi se naša pedagoška znanost dvignila na čim soltdnejšo znanstveno raven. Naraslo je število znanstvenih inštitucij za pedagoško raziskovanje, napisanih pa je bilo tudi več razprav, ki obravnavajo problematiko pedagoškega raziskovalnega dela. Med domačimi avtorji naj omenimo predvsem dr. V. Mu-žiea. dr. N. Potkonjaka in dr. V. Schmidta, med tujimi deli pa zlasti prevod knjige z naslovom »Methods of reseafch ' educatioanal, psycholo-gical, sociologica!« (Metode istraži-vanja u pedagogih, psihologiji 1 sociologiji), ki sta jo napisala ameriška avtorja Carter V. Good in Douglas E. scates (prevod Ze Izdala re-
Javno mnenje — pomemben dejavnik
! PODOBA iJUTRIŠNJEGADNE
Znanstven^** In plodovitega pis-ca Hudija S' i poznamo po celi raznih ,rav in knjig prerinem s področij psihologije in Sociologije. Naj navedemo vsaj nekaj katerih vsebina je zanimiva tu-Gi za Solnika; Simpatija i antipatija 11 braku i životu (Zagreb. 1955); O Koristnim i štetnim sirastima (Za-greb 1957); Izbor bračilog druga (Beograd* 193R); Prvi oblici dječje oruštvenosti (Beograd, 1960); Razvoj estetske osetljivosti kod dece (Ža-§reb, 1963) itd.
JZdaj je pred nami že druga in razširjena izdaja obsežne knjige z naslovom	,t/\u\tOG
“^Nl,TRNJA«, ki jo je letos v zbirki Gel s nodročja sociologije izdala zagrebška založba »Naprijed«.
Obsežno, skoraj 500 strani obsedajoče delo je nastajalo v času, ko zaradi pospešenosti in zamotano-družbenega razvoja, vsted inten-^ivne uporabe množičnih komunika-ciislcih sredstev od tiska do televi-m zaradi potrebe po naslonitvi ^-eherne večje družbene akcije na •banstvene temelje, postalo v družbeni praksi že nujno potrebno, da začno načrtno proučevati staii-“Ca Posameznih družbenih skupin ter javno mnenje.
Namen knjige je, ne služiti sa-kot učbenik za študente družbe-Pjb ved ter kot priročnik za socio-bse in socialne psihologe, marveč m-i kot temeljno drlo v informacijo ^sak .mur, ki še zanima za probleme zvezi z raziskovanjem javnega Jbnenja. s katerimi se srečuje poklicni strokovnjak, ko z ustrezno Jbetodo (npr. z vprašalniki, s pomoč-Jb intervjuja itd.) proučuje razne Pojave v človeški družbi.
» Avtor je bil pri pisanju tega de-rn Pole!3 nezadostne razvitosti *ii0valnih met°d v naši državi, PCisiljen uporabiti rezultate znan-
g Rimski bog Januš je imel dva stvenih raziskav iz nekaterih zahod- Si obraza; s starčevskim jo /.rl v pranih dežel, to je It	tistih, kjer so	S	teklost, z	mladeniškim v bodočnost,
metode raziskovanja	stališč in jav-	5	V nasprotju s tem božanstvom je
nega mnenja najbolj	razvite In raz-	;	današnji	človek izrazite trod.men-
iskane. Pri tem pa je uporabil samo	g	zumalcn;	preteklost mn razgrinja
tiste znanstvene ugotovitve, ki ima- S zgodovina, sodobnost doživlja sam. jo splošno teoretično vrednost ne S njegova vizija bodočnosti pa je hi* glčde na specifičnost posameznih S potetična konstrukcija, Iri jo pre-družbenih ureditev.	;	, Postavljajo najeminentnejše
Obsežna knjiga ima tri dele! • znanstveno avtoriteto sedanjega
—	v uvodu razpravlja avtor o te- j Casa* ,	^
metjnih determinantah verbalnih ;	foai ,,!'.li tranroiki eko-
reakcij ali Stališč ter pojasnjuje, kaj S «0»««.,	ln!l pl!)an*lti P,sc"
je pravzaprav to javno mnenje; 5 sfovllmh znanstvenih rr./.prev Jenu
—	drugi del knjige je namenjen 3 Fourastič (roj. ) •>•). ki u sedaj di
vprašalniku. Avtor pojasnjuje, Hakš- 3	*a raziskova no delo na vi-
no mesto pripada vprašalniku v na- ! soW- »olt ficole pratiqne O- s Itautes Črtu raziskovalnega dela, kakšni • tinfles pri .jorbonin In emiuent _n problemi se pojavljajo pri nftčrtova- ! *,a®	naslovom ‘ ! ' 'l
nju vprašalnika, kakšna mora biti g National d Etudes Domov rplu.n formulacija vprašanj glede na s mi- S .,	f	J; ‘."in"
sel vprašanj, kakšne probleme zaje- S NJEGA DNI,« (v hlvns-u ei prc^ndm ms verbalna formulacija vprašanj, ■ »Clvilizaciin stilne nore«), ki ga k kakšno naj bo pravilno zaporedje S letos Izdalo zagrebško založniško vprašanj oziroma, kaj razumemo« podjetje »Naprijcdti, sta pievedei.i pod pojmom strategija vprašanj ipd. | ‘n objavljeni dve njegovi razprav ;
—	v tretjem delu knjige govori	;	»Zgodovina jutrišnjega dne«	In »Ci
avtor o lestvicah,	ki jih uporablja*	3	vllizncija UbS«,
mo pri proučevanju stališč ter jav- 3	* i','?6*1 študijah obravnava a -
nega mnenja, pri čemer se dalj časa ■ tor velike ekonomske m (ru>,ii'ne pomudi pri Bogardusovi lestvici so- ; spremembe, ki Jih povzroča vse hl-cialne distance, pri lestvicah Thur- | tlcisl rt>zvoj proizvajalnih sil, opo-stonoVega in Llkertoveen Upa in
pri ocenjevalnih lestvicah (ki jih 3	„	S
uporabljamo tudi	v šolski praksi),	3	SVET OSNO! NE	hOLE
pove, kakšna je	vloga indeksa v	3	ČRNI VRH NAD	IDRIJO
psihosocialnih raziskovanjih, obrav- « nava probleme razčlenjevanja in;	razpisuje
križanja poda^ov ter zaključi z * prosto delovno mesto multivariantho analizo.
Na koncu knjige je dodanih še ; ličite! S il šest prilog,	5 i t	•	S
Za posameznimi poglavji (vseh je j Teiesne VZgOje i5) je nanizana ustrezna strokovna s _.	,
literatura pretežno iz anglosaških 3 Skupno število ur 16, ostalo po . dežel.	3 dogovoru.
V skladu z obsežnostjo knjige in ; Rok za prijave 8 dni po objavi ; bogastvom gradiva, ki ga vsebuje, 3 je tudi cena knjige; to N-din.	3 razP1!>d-
i
zarja na ekonomsko in politično nevarnost naraščajočega prepada med revnimi in bogatimi ter razmišlja o najbolj perečem problemu bodočnosti tj., v kakšni korelaciji bosta ob koncu drugega ter na začetku tretjega milenija demografska eksplozija človeštva in viri prehrane, surovin ter energije,
Avtor poudarja, da boljše bodočnosti človeštvu ne bodo prinesle nove vojne, marveč samo resnično stremljenje po znanstvenem spoznanju in moralnem izpopolnjevanju. Postopno uresničevanje srečnejše bodočnosti vidi pisce v pospešenem in razširjenem delovanju organizacije združenih narodov, ki edina lahko omogoči pravilno mednarodno delitev dela In dobrin na podlagi dolgoročnega planiranja. Pourastie meni, tla je za nadaljnji razvoj človeštva razvoj humanističnih ved pomembnejši od razvoja eksaktnih ved, zaradi česar je treba humanističnim vedam že v tem stoletju dati tisto priznanje, ki jim upravičeno pripada, saj ie-te lahko sčasoma osvobodijo človeštvo lažnih zablod in kar največ pripomorejo k humanizaciji odnosov med ljudmi. Pisec tudi predvideva, da bn naraščajoč! tehnični napredek človeka vedno bolj osvobajal nd dela. zaradi česar bo človek imel več časa za ukvarjanie .s samim seboj in z dejavnostmi, ki bodo notranje bogatile njegovo osebnost ter razširjale In plemenitile odnose med posamezniki, skupinami in narodi, ne glede na družbeno, gedgrafsko In rasno pripadnost.
Globokoumna razmišljanja in optimistična pričakovanja, ki jih avtor opira na svoja dosedanja proučevanja preteklega In sedanjega razvoja človeške družbe, so brez dvoma žlahtni glas v današnji časovno tako hlastni in stehnizirani dobi, ko povprečen človek praviloma zanemarja samega sebe ter pozablja na višje smotre našega efemernega in z mnogimi nerešenimi ugankami obdanega življenja.	VIATOR
ska založba »Otokar Keršovani« leta 1967).
Pred kratkim je jugoslovansko bibliografijo na področju metodologije pedagoškega raziskovanja obogatila še obsežna knjiga dr. Vladimirja Mtižiča »METODOLOGIJA PE-DAGOSKOG ISTRAŽIVANJA«, ki jo je izdal sarajevski Zavod za izdava-nje udžbenika.
Celotno gradivo je avtor razdelil na tri velike dele:
—	v prvem delu, ki nosi naslov Splošni problemi pedagoške metodologije, so obdelana tale poglavja: Pojem pedagoške metodologije; važnejši momenti zgodovinskega razvo-ja pedagoške metodologije; Nekatere karakteristike poti pedagoškega spoznanja: Osebnostne lastnosti raziskovalcev v pedagogiki: Vrste pedagoškega raziskovanja: Etape pedagoškega raziskovanja; Izbor problemov raziskovanja; Projekt raziskovanja; Metode v pedagoškem raziskovanju; Interpretacija rezultatov; Poročilo o raziskovanju; Priprava končanega rokopisa za tisk; Uporaba rezultatov raziskovanja; Vloga prosvetnega de-lavca-pfaktika pri pedagoškem raziskovanju;
—	v drugem delu je avtor raz-
poredil problematiko, ki je v zvezi s postopki in instrumenti za zbiranje podatkov. Naslovi posameznih poglavij so:	Splošna vprašanja v
zvezi S postopki in instrumenti za zbiranje podatkov; Delo na pedago^ škl dokumentaciji; Sistematično opazovanje; Intervju; Anketa: Testiranje; Postopki in instrumenti za ocenjevanje in presojanje;
—	tretji del pa je namenjen obdelavi posameznih statističnih postopkov, ki jih uporabljamo pri pedagoškem raziskovalnem delu. Poglavja so: Uvodna razglabljanja o statistiki: Urejanje podatkov; Grafično prikazovanje pedagoških pojavov; Relativna števila; Karakteristike distribucij frekvenc; Krivulja normalne distribucije; Določanje položaja posameznega rezultata v skupini (statistični postopki Pri preizkušanju pedagoških merskih instrumentov); Korelacija in regresija; Metoda vzorcev; Enostavni slučajni vzorec; Druge vrste vzorcev.
Temeljitost avtorjevega prizadevanja dokazuje ustrezni bibliografski seznam, ki šteje 236 knjig iz domače in tuje strokovne literature. Knjiga vsebuje še 14 tabel, ki jih uporabljamo v statistiki, dodana pa sta tudi imenski in stvarni register.
Delo dr, Vladimirja Mužiča »METODOLOGIJA PEDAGOSKOG ISTRAŽIVANJA« je pomemben dejavnik za hitrejše razvijanje jugoslovanske pedagoške znanosti. »Nujna družbena potreba je,« pravi avtor,


SVET MODERNE UMETNOSTI
XII. surrealizem
drevesno-jajčna lupina * ljudmi itd.). V »Peklu« ni osrednjega dogajanja niti osrednje osebe, celotna fantazija je spletena v mno-goobrazno celoto. Četudi je sli* kar lahko hudomušen, tudi posmehljiv, pa iz celote veje tesnoba in groza. Gledalec si mora poma-
današnjih surrealističnih slik. Iz Ione neizčrpna množica ljudi in Boschevih slik čutimo, da jih lah- fantastičnih spak, živali, tvori
~	ko pojmujemo izvenčasovno, tj. pravi bestiarij življenja. 2e ta	„
»okfnJS “eP0J"*M,v°R..d?J® ie'LSi' Vsi naklonjeni Arcimboldovi fan- brez zgodovinskih razlag in zgo- preplet fantazije v svojski mno- fako, da asociativno veze po-n.iene tako "malo 'pozornosti? leprav	tastiki, pa je slikar imel tudi go-	dovlnske vsebinske utemeljenosti,	žični kompoziciji ljudi in fanta-	samezne detajle slikr in jih raz-
smrti	reče privržence in odjemalce.	čeprav je tudi ta v neki meri	stičnih živali podaja Bosch na-	P°zna. vendar je celotna slika v
Tudi Spanec Francisco Goya	možna. Detajl iz Boschevega »Pe-	vzven logično nerazpoznavno v	osnovnem spoznanju zaobjeta v
se ni zadovoljil samo z odraža-	kla« nam razgrinja eruptivno	posameznih soodmosih (s puščico	prevladujoči slikarjevi predstavi
prestreljena uhlja, vmes rezilo 0	svetu. Boscheva fan-
noža; na plavajoča čolna oprta tskija in navzven nelogično po-
ga poznamo iz portreta
JJh ^.loVeku od rojstva do »“staja, enaka vsota sanj, kakor udne zavesti... Andre Breton pustimo vnemar, kako je
^vnost*sprejela šurreahstični"rna- n3em stvarnosti, če tako poeno- fantazijo in premišljujoč odnos ®Ifest pesnika Andreja Bretona stavljeno označimo slikarstvo, kot slikarja do vsega človeškega. Ma-
.24. ]pfn ™	ga poznamo iz portreta »Done --------------
Isabel la Cobos de Porcel«. Njegova grafika »Poglejte, kako res
i2i~- Jeta, pa si velja zapomniti ni, °aišča surrealističnih knjiižev-«. ?°v in tudi likovnikov: neutaj-
je posredi psihoanaliza Sieg- na sta!« je žgoča satirična upo-^unda r_-etIda umetniki pa se dobltev, kjer preko-reatna fanta-Kllcujejo na dotlej neupoštevani ziia .spregovori o vzajemni poti
ha (A* svet, podzavest človeka, lo	psihične situacije, ce-
ja a e.B- Vse to je izven območ-vpr^mnalne misli, lahko tudi iz-zat ^hiočja zavestne kontrole, hip« Prevladuje spontana p&l-s0 (?,_ r,ealkcija. Ob Ugovorih, ki
inkvizicije in absolutizma, ko poda navidezno imenitna jezdeca n,a oslih, oba z živalskimi glavami in samozadovoljno topoumnostjo. Tudi tovrstne upodobitve Goye so blizu surrealistom, pri ugovorih zoper to strujo pa se nehote Vprašamo, ali tisti, ki odklanjajo sur-realizem, priznavajo Goyo le kot Slikarja jasno razpoznavne in na stvarnosti temelječe surrealistično' umet- Upodobitve, medtem, ko fantazijsko grafiko, pa tudi slikarstvo Go-ye zametujejo?
Ilicronimus Bosch (?—1516),
v____________ čigar slikarsko delo in življenje
dan6 :'ZVen kategorij splošne te- je še danes Vir preučevanja in - “e ornilf.o i«. v„i „,;7,77„	dopolnjevanja, je eden najorigi-
mg " fazanja, venaar njun pri- nalnejšlh in svojevrstnih umetnina ,ni- Povsem osamljen. Oba je kov vseh časov. Prav malo, sko-
j>^vUfn!no Tvr^o.c r, rrj-,1	4-ft i»f 4 Ai« I r D1 rvi/^ no iromn o n io^niirom 7iv-
sli J‘h, kih deležni surrealistični hek3?1’ Pa se ve11a zanraisliti v karft, re Pl0!i,a,ve poprejšnjega sli-	.
sli^Va’ Preden se pohllže zami- neposredni
slik6 P0Pirej smo videli, da sta Era« , r^mbolda (XVI. stol.) In letini Sca °oyc (XVIH./XIX. sto-dani lzVen kategorij splošne te-heca ?raikse 1° relativno stvar-rnP^ Puražanja, vendar njun pri-
v,jandec
presegel fantastični raj nič ne vemo o njegovem živ-Hieronimus Bosch 1 jen ju, zapustil pa nam je boga-stol.). Arcimboldovo to zapuščino slik, kjer pride emp-°i|eV T>>ij0irtreita«, smejoča se ose- tivna fantazija do popolnega iz-i>lw>JeSen‘K je fantazijska upodo- raza — to pa je osredje umetni-ba v ^Portreta«, smejoča ose- kove povednosti in slogovnih po-več ali manj razpozna- sebnosti. Kakor je Bosch zrastel
^ Pa ni ..........m j_____^____
zmodeliranega, marveč rukcija jesenskih	—
pfidelto iTstj faht;
v srednjeveškem svetu, pa smemo sadežev, videti v njegovih slikah intelektu-
'Tstt?K0V’ kl	j® slikarjeva raz- alnega umetnika, misleca in fan-
. ttev skomponirala v svojsko tasta, ki mu ne kaže pripisovati
hi{ 21:10 človeškega obraza. Ce tej rugega, je Arcimboldo sple-jo . Navadno in bogato fantazi-ieda i Senslte prirode v človeku s rgzijj Nenavadnimi merili in iz-alheoo _ 'lcn je učinek p ko-re-
aakeze, nasprotno, globoko priznavanje človeka, kakršen je, seveda v metaforični fantaziji slikar podaja vso bedo, nebogljenost, pa tudi vso privrženost človeškim nagnjenjem; iz Boschevih
stik"3' zato se na njegovo fanta- slik govori etik, intelektualni mo-Cenj.., sprrealisti tudi sklicujejo, raliist. Čigar fantazije so intelek-av v XVI, stoletju niso bili tualno bolj zahtevne od nekaterih
vezovanje predmetov je sila blizu surrealizmu, zato ni Čudno, če ta struja XX. stoletja vidi v Boschevem slikarstvu ne le svet fantastike in vnanje nelogičnosti, pač pa genija, ki je pred Freudom poznal sanjski svet in nepoznane duševne labirinte, ki Vodijo do podzavesti. Tudi surrealistom je skupno iracionalno.
Leta 1924 je izšel v Parizu Surrealistični manifest. Pesnik Andre Breton je bil osredna osebnost surrealističnega gibanja in ob početku tudi najaktivnejši, ob njem so sodelovali Mas Ernst, Hans Arp, slikarja, ter pesnika Paul Eluard in Benjamin Feret ter drugi. Sprva so smatrali, da je za surrealizem nujno, da se umetnik prepusti psihičnemu avtomati? m, tj, da brez kontrole razuma podaja besede (v besedni umetnosti), risbe, oblike, ne glede na to, Če nimajo nastala podajanja navzven logične utemeljenosti, To nepovezano, oziroma navidezno nelogično podajanje znamenj je treba asociativno razrešiti in odkriti pod površino sanjskega ali podzavestnega sveta prikrito jedro. Pri takem psihološkem avtomatizmu se mora umetnik razbremeniti vsakršnih estetskih in moralnih preokupacij, Sprva se je okoli surrealizma zbirala umetniška levica (poleg Bretona pesnik A mg on, Eluard, španski režiser L. Bunuel, slikar Ives Tanguy, Max Ernst in dru-Igg/p gi). S surrealisti pa so ne glede nn politično fronto Bretona nastopali Rene Magritte, Andre Masson. Victor Brauner, Joan Miro, Paul Hleronymus Bosch (? — 1516) detajl Iz »Pekla« — olje na lesu — Delvaux, Salvador Dali idr.
Madrid, muzej Prado	(Nadaljevanje sledi)
»da se pedagogika čim preje povzpne na tisti znanstveni nivo, na katerem bodo njeni rezultati, direktno ali indirektno, v največji meri služili za izboljšanje in s tem v zvezi tudi za kontrolo produktivnosti vzgojnega in izobraževalnega dela. Brez tega pedagogika ne bi mogla odigrati tiste vloge, ki ji pripada, zlasti pri graditvi socialistične družbe«.
Knjiga, katero priporočamo vsem ustreznim znanstvenim inštitucijam, kakor tudi zavodom za prosvetno-pedagoško službo, stane 80 N-din.
VIATOfi
MOLEKULA DRUŽBE — DRUŽINA
Družina j c osnovna oblika družbene skupnosti, ki temelji na zakonu in krvnem sorodstvu njenih članov. Kot najstarejša družbena inštitucija je v svojem dosedanjem razvoju šla skozi vse etape, skozi katere je šel tudi razvoi človeške družbe, dokler ni dosegla najvišje stopnje v monogamni družini socia-lisličneoa tipa, kjer sklepata mož irt žena zakonsko zvezo na podlagi enakopravnosti, obojestranske ljubezni ter medsebojnega spoštovanja Zlasti pomembno vlogo pa ima družina pri vzgoji otrok, to je novih članov družbene skupnosti.
Kot temeljna družbena celica je družina takorekoč po vsem kulturnem svetu pomemben objekt raziskovanja za zgodovinarje, antropologe, sociologe, psihologe in peda-gogc.
Kljub temu da je tudi v naši državi Izšlo že precej znanstvenih del. ki obravnavajo družino z najrazličnejših znanstvenih aspektov, pomeni nedavno izšla knjiga »SOCIOLOGIJA PORODICE«, ki jo je napisal docent Pravne fakultete v Beogradu dr. Marko Mladenovič, pomembno delo.
Avtor je svojo knjigo zasnoval v dveh delih:
— Prvi knjiga (ki jo je beograjska založba »Prosveta« že izdala) podaja teoretične osnove sociologije družine kot posebne družbene vede v treh velikih poglavjih: problem konstituiranja sociologije družine kot znanost, Družina v prvobitni skupnosti in Družina v civilizaciji;
— Druga knjiga (ki bo predvidoma izšla že ob koncu tega leta) pa bo podajala analizo družine v sodobni družbi, zlasti še v Jugoslaviji. Napovedana so tale poglavja: položaj družine v strukturi sodobne družbe, življenjski ciklus družine, Patologija družine in Perspektive družine.
Delo bo s pridom služilo ne le slušateljem sociologije in prava, marveč tudi vsakomur, ki čuti potrebo. da bi se globlje seznanil z dosedanjim razvojem družine, njeno sodobno Vlogo ter njenimi perspektivami,
VIATOR
DRAGAN HONZAK:
Sadjarstvo
Pri Tehniški založbi Slovenije je izšel pomemben priročnik za študij in prakso z naslovom Sadjarstvo, ki ga je napisal dipl. ing. agi*. Dragan Honzak. Na več kot 450 straneh seznanja avtor bralca v lahko razumljivi obliki s sodobno tehnologijo pridelovanja sadja in jagodičja (poglavje je napisala dipl. ing. agr. Milica Oblak).
Celotno gradivo je sistematično razdeljeno v 18 poglavij, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo.
Avtor je dal vsem poglavjem ustrezen pomen, še poseben poudarek pa je dal gnojenju, oblikovanju in vzdrževanju krošnje ter zatiranju bolezni in škodljivcev v sadovnjakih. Tako so obsežno obravnavane najvažnejše dejavnosti, ki so potrebne za uspešno delo v sadjarstvu.
Avtor Je na lahko dojemljiv način razložil, kaj mora sadjar vedeti o hranilnih snoveh, o gnojilih, ki jih vsebujejo, in kako in kdaj postrežemo z njimi sadnemu drevju.
Prav je, da so v poglavju oblikovanje In vzdrževanje krošnje temeljito obdelane naravne lastnosti, saj je prav to ključ do uspešnega dela )n obilnega in rednega pridelka. Razlaga Je podkrepljena s skicam! in z risbami.
Zelo obsežno ih skrbno so Opisane tudi bolezni in škodljivci sadnega drevja. Slike pa poudarjajo besedila, Našteta in opisana so tudi Zaščitna Sredstva in je dodan Škropilni načrt za varstvo sadnega drevja.
Smotrno sta razložena tudi -tehnika in pomen obiranja, ker s tem povečamo vrednost sadja.
Poglavje o jagodičju je prispevala dipl. ing. agr. Milica Oblak. Snov je zelo podrobno in pregledno obdelana ter tudi pojasnjena s slikami in er teži,
Knjiga se odlikuje z 28 zelo uspelimi barvnimi slikami najvaž-neiših sort najpomembnejših sadnih vrst.
Nova knjiga obširno obravnava nauk o sadjarstvu, zato bo zelo uporabna kot priročnik za učitelje in učence na vseh kmetijskih šolah, pa tudi kot dober pripomoček zn vse poklicne sad-iarje in amaterje v praksi. Zato knjigo toplo priporočamo vsem, k. se ukvarjajo s sadjarstvom. Knjiga je naprodaj v vseh knjigarnah, učenci pa jo lahko narobe prek šol pri Tehniški založbi, kjer jo dobe po »nižanl ceni.
Haller Ljudmila, dipl. inž. agr.
II. MEDNARODNA KOORDINACIJSKA KONFERENCA ZA UVEDBO
PROGRAMA V ŠOLE
ESPERANTO V SOLE FAKULTATIVNO
Letos je bila na Pohorju II. prek ISED in jih dajo na voljo ugotove, da so dani vsi pogoji za mednarodna konferenca za uved- tudi drugim nacionalnim espe- začetek rednega pouka.
Konferenca bo poslala pred-
bo esperanta v šole, ki se je je rantskim organizacijam, udeležilo 25 zastopnikov Avstrije,
Bolgarije, Italije, Madžarske in
Jugoslavije. Konferenca je bila skjm komisijam sodelujočih držav prošnjo, naj podpro začetek med-
Nacionalne šolske komisije sednikom Avstrije, Bolgarije, Ma-	(svetovno
Zakaj je delegacija UEA zapustila konferenco nevezanih držav v Parizu
V Parizu je bila od 16. do 19. zikih, dodajo naj še nemščino, sept. t. 1. konferenca nevezanih ruščino in španščino, ali pa držav. Kanfernco je organizirala 2. če to ni mogoče, zaradi dra-OZN pod okriljem UNESCA v gjjj prevajalnih stroškov, naj na letu ČLOVEČANSKIH PRAVIC, konfemci dovole delegatom go-K sodelovanju so organizatorji voriti v jeziku, ki ga najbolj ob-
vladajo, vsak pa mora sam po-
bodo poslale vsako leto vsem šol- «•'<*» IWO. 1"	katerem ie bilo f	z3	S,"

Toma Martelanca, ki ga je tokrat zastopal samostojni svetovalec Dušan Kompare.
Ko so se delegacije zbrale na
'=31JC1 M	AžrUah’tnH-TrfiC! in to v angleščini in francoščini, začetni svečanosti, bi morali vsi
" Z ’ -	° P° U ^ iezfke, 4 dveh mesecih . naj Racija UEA^ki jo ie -diI
preda nacionalna solska komisija Pr01- ar- ivo J-apena,^ preaseamK	0
in končanih tečajih esperanta v šolah za preteklo šolsko leto ter

dil dr. prof. Mario Dazzini. Uvod v konferenco so bila poročila delegatov o delu, opravljenem po lanskih sklepih. V Avstriji so vpe-
za učitelje.
Konferenca priporoča šolskim
Nadaljnja želja konference je, predloga, in sicer: naj bi dal republiški sekretar za	Konferenca bi
in o njem glasovali, morala po- Predsedstvo konfernce tega ni
knmisHam nal co	nal 01 aal repUDUSKl seKreiar za	b-" jrreiuseusivu K-ouieiiiue bega iu
esperanta po štiriletnem pouku v Prosveto in kulturo pri pristojnem tekati vsaj v petih svetovnih je- naredilo. Sele na ponovno pisme-
sklepe konference sodi tudi odlo- kultativnega pouka esperanta
Ijali pouk esperanta na učitelji- Tsnovn šoli in naj traia naimani zveznem organu pobudo za posvet
- SJSM SlbSSL! »2S-JK-5L**:
srednjih šolah. V Bolgariji ima esperanto važno vlogo v turizmu, poučujejo ga v 41 osnovnih in srednjih šolah. Na Madžarskem imajo v Budimpešti center za pripravo učiteljev na posebni espe-
čitev, da je treba priboriti esperantu položaj, kakršnega imajo tisti predmeti, za katere se učenec jo •
Te predmete poučujejo v rednem
določenih šolah Avstrije, Bolgarije, Madžarske, Italije in Jugoslavije. Univerzalna esperantska
V Šentjoštu nad Horjulom so dobili novo šolo
no opozorilo delgacije UEA je predsednica konference ustno podala predlog delegacije UEA, ki pa je bil zelo nerazumljivo preveden. Ker tudi po dvakratnem
i trume u za itaiere se uce- -	..	... Dolgoletna želja vaščanov pismenem ugovoru predsednica ni
irT njegovi staršf sami'"odloči-	zveza nai osnuje posebne komi-	Šentjošta nad Horjulom se	je	pravilno izrekla glasovanja o
- vendar so potem obvezni	si^e s Podo,bnim namenom za ob-	prejšnjo nedeljo uresničila: ne	sa-	predlogu, delegati zastopanih drže	predmete poučujejo v rednem	močie držav skupnega trga, za	mo, da so dobili novo cesto,	ki	žav niso bili pismeno seznanjeni
rantski^akademiji. Tu je včlanje- uenem proeramu in na račun fi-	srednjo Evropo in Skandinavske	jih povezuje s svetom, ter avto-	s predlogom, zato tudi glasovanje
m 1 rl TTOr*	Billi	1 1 r"» 1	I -|QTT	^	^	»Z« t	t t —	1 J .. :	l-» - - r-	rr T T	—T	\	U	U - -	t v r. I-* '	.	■ i	■ -	Y.__	T T _ Y ’__ —T	— —z.— .-.J-
nih več kot 500 učiteljev, esperanta pa se uči nad 3500 učencev in dijakov. Tudi v Italiji pridno
nančnega plana šole.
uvajajo esperanto v šole, itali- prosijo pristojne šolske oblasti, da mijo za esperanto pa besednjak, bo odslej služilo mladim Šentjo
dovolijo začetni redni pouk espe- ki bo osnova pri pouku esperanta ščanom za pridobivanje prve uče-
janski parlament pa je sprejel za^ kon o enakopravnosti tega jezika, ranta O tem, kako je z esperantom pri nas, na Slovenskem, je govoril na konferenci dr. Peter Zlatnar, o položaju esperanta na Hrvatskem je poročal dr. inž. Oto Pancer, o esperantu v Srbiji pa dr. Miodrag Stojanovič in prof. Gligor Antoni jevič.
Ob sklepu konference so sprejeli skupni delovni program, ki so ga podpisali zastopniki vseh držav, ki so se udeležile konference. V tem poudarjajo, naj ustanovi vsaka nacionalna esperantska organizacija svojo šolsko komisijo in jo registrira pri sekretariatu Stalnega organizacijskega odbora konference Ludviku Prebilu (Tomanova 19, Maribor, Jugoslavija). Šolska komisija Madžarske zveze esperantistov naj si še nadalje prizadeva formirati šolski center, pri katerem bodo lahko diplomirali učitelji mednarodnega jezika in literature; diplomo naj izda za to pristojna državna institucija.
Konferenca je tudi priznala delo, ki ga je izvršila Služba za esperantsko dokumentacijo (ISED),
Via Sacco 14, 21100 Varese, Italija. Vsem nacionalnim šolskim komisijam priporoča, naj zbirajo dokumente, ki so važni za delo konference; le-te naj objavijo
v tistih šolah, v katerih v šolah.
Jože Košorok nosti.
dežele. Šolska komisija pri tej	busno zvezo — na hribu nad vasjo	ni' bilo uspešno.	Večina delegacij
zvezi naj pripravi enoten učni	je zraslo novo, moderno šolsko	se je glasovanja	vzdržala, kerni-
Nacionalne šolske komisije naj	program, v sodelovanju z Akade-	poslopje z dvema oddelkoma, ki	so vedeli, za kaj	gre.
Ker tudi na ponovno zahtevo, naj predsedstvo delegacije pismeno obveste, tega niso izvedli, so delegati UEA protestno zapustili zasedanje; saj forum, ki bi prvi moral upoštevati osnovne človečanske pravice, da delegat govori v jeziku, ki ga najbolje obvlada, tega ne upošteva.
Mnogi novinarji velikih pariških listov so odločitev delegacije UEA navdušeno pozdravili in še isti dan so na prvih straneh dnevnikov objavili z velikimi črkami protestni odhod delegacije UEA zaradi kršitve osnovnih človečanskih pravic na takem forumu, kot je konfernca nevezanih držav in kjer razpravljajo prav o osnovnih človečanskih pravicah.
Slava Šalamon
V siovo kolegom
Priznati moramo, da smo kot vzgojitelji in izobraževalci otrok večkrat preveč skromni in tihi. Nih ob smrti naših tovarišev in tovarišic, ki so bili stotinam slovenski« otrok kakor starši, nam pa tovariši v dobrem in hudem, ne znamo napisati tople ali vsaj pravične poslovilne besede, če drugam ne, P“ vsaj v naše stanovsko glasilo — zaradi tistega čuta pietete, o kateri učimo našo mladino. V stanovskem glasilu? Pozniamo šole, kjer lezi list neprebran ali pa sloh niso nanj naročeni člani učiteljskega zbora; tam navadno tudi ne čutijo mnogo do tega, kar imenujemo skupnost, odnosi pa so mnogokrat prikrojeni po vidikih oportunizma.
Mogoče navidez tale uvod ni cisto primeren, vendar naj bi bil v opomin vsem učiteljskim in profesorskim skupnostim, da poskrbijo za dostojne spominske besede umf' lim tovarišem in jih tako ohranijo v naši stanovski kroniki, v našem stanovskem glasilu, v katerem s® želimo tokrat skromno oddolži« tudi naslednjim:
Tov. dr. RUDOLF PERHAVEC,
profesor pred upokojitvijo, je umr* ob koncu leta 1967 v Trstu, kjer J0 po osvoboditvi poučeval na trgovski akademiji matematiko. V Trstu je bil rojen leta 1889. Primorski dnevnik se ga je spomnil z daljšim člankom. Prof. Perhavca smo občudovali pri njegovih eksaktnih prf' davanjih, čudili smo se do natančnosti in dosledno izvedeni ekonomiji časa, v čemer nam je bil vsem za vzgled. Spoštljivo se spominjamo tudi tople človečnosti JANKA LESKOŠKA (1883—1968). profesorja na klasični gimnaziji in učiteljišč^ Njemu v spomin je izšel lep člane# v Prosvetnem delavcu.
Tovarišica IRENA FIRM, rojena v Zdolah 3. 11. 1883 je končala učiteljišče v Gorici, službovala v Podbrdu v Bači, Kozjem, Olimju, H0-čah in v Radvanju pri Mariboru. Tu je tudi umrla 14. maja 1967. leta. mesec in pol po smrti moža, šolskega upravitelja v Radvanju. Štefan FIRM, rojen dec. 1883. leta kot kmečki sin v Hrušici na Primor-skem. Po končanem goriškem učiteljišču je služboval v Tolminu, v Podbrdu, nazadnje pa je 26 let šolski upravitelj v Radvanju, kjer j« razširil šolo. Kot vzgojitelj in učitelj ter javni delavec je bil med prebivalstvom tako zelo priljubljen, da so po njem imenovali celo eno od ulic.
Tov. ANGELA JARC rojena KOSTANJŠEK, rojena leta 1899,	36
umrla 11. aprila 1968 v Ptuju, kjer je tudi pokopana. Skoraj 30 let j® službovala s svojim možem kot učiteljica v Št. Janžu (Staršah) n® Dravskem polju. Čeprav je bila z« dolgo let izven svojega zadnjega službenega kraja, so jo pospremi« skoraj vsi Staršani — njeni bivsJ učenci in njihovi starši — na zadnji poti.
Nova osnovna šola v Šentjoštu nad Horjulom (Foto Kavčič)
SEMINAR PROSVETNIH DELAVCEV — PLANINCEV
Nadaljnja pot razvoja planinske misli v naših šolah
Mladinska komisija pri planinski zvezi Slovenije si je skupini dosti večja kot npr. v letu 1968 zadala med drugimi nalogami tudi to, da poživi delo pionirskih in mladinskih planinskih skupin po šolah.
V ta namen je bil organiziran prvi seminar (bolj organi- gore dosti bolj zahtevno: saj ne zacijski) že v maju na Mrzlici, katerega se je udeležilo 33 obsega samo metodične priprave, prosvetnih delavcev iz vse Slovenije.
Praktična oblika dela pa je bila izvedena na seminarju, ki je bil v času od 5. do 10. avgusta 1968 v Vratih pod Triglavom.
Staro šolsko poslopje, zgrajeno tam okrog leta 1900, je imelo le eno samo učilnico in še to vlažno in neprimerno za uspešen pouk. Kasneje so sicer prizidali (1935) še eno učilnico ter učiteljsko stanovanje, vendar je šola počasi propadala, posebno ko so v njej med vojno prebivali italijanski okupatorji. Po vojni so spet poslopje toliko popravili, da .	Je lahko začela učiteljica Marija
Ali m delo s Novak; s poukom. Tedaj je šolo

Novi filmi v kinei...
PETA ZASEDA, najnovejši film načina življenja in miselnosti. Pa .1® Franceta Kosmača, ne pomeni za preveč banalen, da bi mu to tudi slovensko kinematografijo premika uspelo, naprej. Ideja filma — razdiralna in
uničevalna sla nezaupanja — v sce- GOSPOD Z LJUBEZNIJO je an-nariju Vitomila Zupana ni nudila gleški film s črnskim igralcem Sid-režiserju toliko gradiva, da bi v neyem Poitierom v glavni vlogi, f0 filmu tudi filmsko zaživela in se iz pot je ta edina črnska zvezda uci-partizanske zgodbe razrasla v psi- telj v neki londonski šoli, kjer spre-hološko dramo.	jemajo le takšne učence, katerih st>
se povsod drugod odrekli. Z neko-OSS 117 (TEROR V TOKIU), Še liko preveč melodramskim zapletom en film iz serije oponaševalcev Te- in razpletom je povedana večna res-rence Younga in njegovih filmov o niča o vzgoji, ki uspe le takrat, ce Jamesu Bondu. Ponovno se vse do- pri tem sodeluje tudi srce. Realiz?-
cija je zanimiva. Film ie zanimiv tudi za pogovor v razredu.
TA PRESNETI DONOVAN. Film je ganljiva razglednica z nekega otoka v Pacifiku, s katere se nam smehljajo sami veterani ameriškega filma. Film je nosnel leta 1963 John Ford. Niti zgodba, niti ambient. n«
gaja na Japonskem. Tako je a7sa.i bolj eksotično in zanimivo. Tudi ostalo je kot ponavadi. Novi tehnični dosežki, spletke in vohunjenje okoli njih. In nenadomestljiva lepa ženska in njena ljubezen. Samo to pot je tu tudi bivši soprog, ki je v nasprotnem taboru. Realizacija je dovolj solidna.
igra, niti fotografija ne dajo slutit« da je to film velikega ustvarjalca* To pot je veliki John Ford zdrsn« v osladnost. Film pa nam je lahko
Poročilo seminarja, ki
Smoter seminarja: dati prosvetnim delavcem planincem, ki kažejo veselje do dela z mladino zelo lepo urejeno, je prikaz in-in imajo voljo, da lahko osnovne teresa vodstva, predvsem pa do-
no ugotavlja in presoja uspeh, je prostore?!
pa tudi samo strokovna ni dovolj; treba je imeti tudi občutek za odnos do mladine, ki se v naravi dosti bolj sprosti kot v kate-„ rem koli drugem krožku, ki je
sPl°s: vezan na šolsko stavbo ali druge razredov — od 5. do 8. — pričeli
redno voziti s šolskim avtobusom
obiskovalo 118 učencev — vse od 1. do 8. razreda.
S šolsko reformo se je šola priključila k centralni popolni osnovni šoli v Polhovem Gradcu in postala podružnična šola. Je-eni 1964 so se učenci višjih
MORILEC NA KONJU je novejši \vestern. Nastal je okoli leta 1966.
Morilec mori in požiga. Ljudje so
nesposobni, da se upro nasilju po- odlično ponazorilo za slab film. sameznika. Potrebne so številne ne-potrebne žrtve, preden v njih samih SAMA V TEMI —- ponovno f* 111 dozori odločnost in sposobnost upo-	Terenca Yomiea (očeta Jamesa ^oTl'
ra. Zanimiv motiv, ki pa ga	scena-	da). Film je	thriller.	Glavno vlog®’
rist in režiser Burt Kennedy	vkljub	slepe ženske	v stiski,	ki li omogoča
pomoči Henry Fonde, ki igra	glavno	da dozori v	popolno	bitje, je mor
‘	' stisko odigrala Audrey Hepburh*
Film je leta 1968 prejel v Ameriki
vlogo, ni umei zanimivo obdelati.
SEKS IN SAMOSTOJNO DEKLE Ekipa zvezdnikov in operetni razplet sta premalo, da bi filmu lahko posvetili posebno pozornost. Film
zlati globus. Je primeren za filmsko vzgojo.
MURIETA — izredno slab film 0
naj bi se ponorčeval iz ameriškega iskalcih zlata.
planinske vednosti, praktične izkušnje posredujejo mladim; da znajo preventivno tudi ukrepati v gorah.
Vodstvo je bilo zaupano Jože-
V celoti so se udeleženke stri- v Polhov Gradec. Tako je družba njale s stališči resolucije VIII. tudi šentjoškim otrokom omogo-kaz sposobnosti MK da je uspeš-	kongresa ZMS, ki govori o so-	čila, da	končajo	8 razredov otsnov-
na v takih in podobnih akcijah,	cialistični vzgoji, pomenu izven-	ne šole	in nadaljujejo šolanje	na
Od splošnih ugotovitev so po-	šolskih organizacij za mladino,	srednji	Stopnji.	Toda leta 1966	se
mebna tista dejstva, ki nakazuje-	Poudarile so, da mora MK pri
jo nadaljnjo pot razvoja planin-	PZS urediti vse potrebno za
e ®
je ^občinska skupščina Ljubljana-Vič-Rudnik odločila, da bo s so-
Melanšku, učitelju iz Belih ske misli na naših šolah. Pionir- uveljavljanje takega načina dela delovanjem vaščanov v Šentio-
v šojskih kolektivih. Poraja se štu zgradila novo dvooddelčno
vod, ki že 11. leto deluje pri or- ske in mladinske planinske sku-
ganizaciji in izvedbi takih oblik pine, ŠŠD in druge oblike de- vprašanje: ali lahko nekdo dru- osnovho šolo, vzgoje v planinski organizaciji, javnosti so dokaj dober dokaz, gi, izven šole, izven zbornice, njemu pa so pomagali izkušeni delo lahko steče, če so ljudje vsiljuje
. im hm televiziji
ALŽIRSKA BITKA — ital.-alžir- ČRNI BISERI — Jugoslovanski ski film, petek, 8. novembra 19G8	film, nedelja 10. novembra. .
Prejšnji teden se je začel na naši Z jesenjo so oživele televizijsK televiziji ciklus filmov pod naslovom filmske matineje, v katerih predv Odporniška gibanja v filmski upo- jamo filme za mladino. Jugoslova dobitvi. Na sporedu je bil film Ba- ski film Črni biseri velja še ved«
lada o trobenti in oblaku. Ciklus za enega najboljših domačih mladi«
ima v tem trenutku še poseben po- skih filmov, čeprav je od njegove„ men, kot pričevanje in dokaz ne- nastanka minilo že deset let. zlomljivosti malih narodov, ki se vedno in povsod otepajo okupator-
ZA DVA SOLDA UPANJA — i,al'
film, torek 12. novembra.
pravilno
nov in gostov udeležili tudi namestnik rep. sekretarja za prosveto in kulturo Boris Lipužič, lo z mladino zahteva svoje speci- Predsednik občinske skupščine
.... ------j- r—_____________ ... -. fične priprave, svoje specifično ?layko Korbar in drugi. O razvo-
so bile: Marija Brudar iz Kra- Brudarjeve, nam jasno nakazu- vrednotenje, pravilno gledanje. -111 s°lstya v Šentjoštu je govoril nja, Erjavec Helena iz Rogatca, jej0 smer: kako in kaj moramo Toliko tovariški pa tudi moramo ravnatelj centralne osn. šole Pol
Film Za dva solda upanja s?.”
elani MK pri PZS. Devet udele- zainteresirani, če razumejo po- posameznih izvenšolskih dejavno-ženk seminarja, Ki so s svojo pri- men in vlogo planinstva v našem sti, če člani učiteljskega zbora zadevnostjo, vnemo pokazale, da slovenskem prostoru. Dosedanje niso toliko žreli, da bi lahko spo-so kos svojim nalogam, je z za- uspešno delo v Senovem pod znavali in spoznali, da vsako de-nimanjem sledilo predavanjem in vodstvom tov. Mahovne Milana lo z mladino zahteva svoje speci-praktičnemu delu na terenu. Te ;n v Kranju pod vodstvom tov. fične priprave, svoje specifično
Košir Joži in Pretnar Zvonka iz Tržiča, Lipovšek Ljudmila iz Brestanice, Poličnik Tončka in
storiti, da bo delo steklo s kim uspehom tudi drugod.
ta- biti, da lahko ocenimo: kaj je vredno več, kaj enako, kaj manj.
hov Gradec tov. Jože Kavčič. Slovesnost so popestrili učenci doma-
.	_	Vendar kritične pripombe ude- Predvsem zato, ker poročilo ugo- če in polhovgrajske šole z recita-
Skantelj Bogica iz Celja, Soba leženk, da na posameznih šolah tavlja: »da k tako bogatemu de- cijami in nastopam svojega pev-
Staša iz Zdol pri Krškem Vidov Nives z Vrhnike.
vse premalo pravilno vrednotijo lovnemu vzdušju je vsekakor pri- skega zbora, mentorsko delo v planinski sku- spevalo prijateljsko in tovariško
skega jarma, pa naj bo ta zavit
apeUtoftelikih^držaf Filmi “ed TiasIU, TtaIiJans¥egrRioreaIU'
kih. s. novembra bo na sporedu ita- P„0ST,eAf‘mf'	ilftlPnfno pr>'
mri»ioirr» c-i.;	n«,	« T	*	»1^ značilna zi va n na in lahkotna
ritka Film kuoihni5^ „poved o bedi in vseh težavah življa' BITKA. Film najbolje označuje be- »vio o n t > m \ ? m 11 lai-iici viHinzofij^** sede producenta in enega glavnih Jf’	težavnarazm^'
igralcev Yasefa Saadija, ki Je v Ca- ja ., sai ie režiser m menU fil’11 su okupacije organiziral odpor v ai- d iJA, 'U 7 eL A	Fiim
žirski četrti Casba: zamisel, da bi	let-
oživili te čase in čustva, ki so nas PnP°r°camo gledalcem nad 13 takrat navdajala, me je zelo razvne- THSJE (Tatarah) — poljski krat' la. Toda v mojih spominih ni mrž- ki film, sobota 13. novembra, nje, želeli smo ustvariti objektiven Film je posnet po noveli pisat«' film; ne proces zoper skupino ljudi lja Jaroslava Iwaszhiewicza, čiga‘ ali narod, ampak samo globoko ob- zgodba Mati Ivana Angelska je čuteno obtožbo kolonializma, nasilja osnova tudi istoimenskemu film0' in vojne. Film priporočamo mladini Govori o ženi podeželskega zdravni' in odraslim.	ka, ki se sredi turobnega dolgočas*
Opravile so tri ture, se urile pini, češ da je to rekreacija, ho- vzdušje, delovna vnema tečajnic, v tehniki hoje v gore ter sode- by člana kolektiva ipd., se bodo njihova vsestranska pripravlje-lovale pri vrsti predavanj in raz- morale ogniti drugemu misije- nost in govorov v zvezi s planinsko de- nju, ki je povsem nasprotno: ali
ni odgovornost dela v planinski
nn
javnostjo.
miin
mini
Delovna skupnost osnovne šole Negova
razpisuje delovni mesti	|
1.	PREDMETNEGA UČITELJA za nemški jezik in srbo- J hrvatski jezik za določen čas. Nastop službe s 1. decem- U brom 1968:
2.	UČITELJA za razredni pouk za določen čas. Nastop |
službe s 15. novembrom 1968.	1
■lil
končno želja, da uresničijo vse to doma.« K uveljavljanju takih zamisli pa ne morejo prispevati samo udeleženke seminarja, temveč kolektiv, vodstvo šole in končno tudi zavodi za prosvetno pedagoško službo, ki morajo končno priti tudi do spoznanja, da je Slovenija alpska dežela, da smo Slovenci narod, ki mu je ljubezen do gora prirojena že od nekdaj. Predvsem pa dejstvo, da planinstvo nosi v sebi globoke elemente moralne, telesne in estetske vzgoje, da vzporedno krepi duha in telo in tako prispeva k splošnemu dvigu vseh tistih, ki jim gore pomenijo dopolnitev v življenju. MK
Razpisna komisija
Doma šolskih centrov Nova Gorica
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	VZGOJITELJICE — za nedoločen čas
2.	VZGOJITELJA za določen čas do 30. 6. 1969
3.	DVEH VZGOJITELJEV za določen čas do 31. 1. 1969
Za vsa navedena mesta je potrebna višja ali visoka izobrazba. Za delovno mesto pod 1. točko tudi daljša pedagoška praksa in strokovni izpit.
Stanovanj ni!
Prijave pošljite v 8 dnevih po objavi v časopisu.
nega okolja naveže na mladega fa0' ta Mladenič se utopi, ko plava ® jezeru, da bi ji utrgal lokvanj . • ♦ dogodek jo spametuje in zbudi 1 prejšnje otopelosti.
List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije -- Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor.
Odgovorni urednik Drago Hato.
Naslov uredništva:	Ljubija«®*
Poljanska 6-II, tel. 315-585.
Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, tel. 22-284.
Poštni preda! 355-VII.
Letna naročnina 10 N-din O00® S-din), za šole in druge ustanove 20 N-din (2000 S-din).
Štev. tek. računa: 501-8-26-1»
Tisk: CZP Ljudska pravica.
;■■■■■■■■■■■■■■■■■■!