lakaj» mk da»
dclj ia
[aaoed teil j except Hitada ji
and Holiday..
v	.....1 1 1 "y
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne jcdnote
( i^daiikl ti iprarmllki pro ■Urit mi A LawadaU ar.
Offloa «f fnblloailoB : Hfir Ba. UwadaU »t«.
TtUpho»* : LawndaU 4WÖ.
LETO—YEAR XIV.
Cm li.u j« $8.00.
■WW—s—>
—
^ m^^rs: iTTcl^/^M^rîïîV Chicago, III., pondeljnk, 14. marca (March 14) 1021
SwWcoriptloa 88 00
. Yaarty.
STEV.—NUMBER 90.
.---■ ^	r _J ■	—............- -----:—---------^—-- "	-■	-—	- - ■ -	• r-; ~ - r : ; ~TT" ?—TT - -. ,r: :__^ ....... .-rr: -- - ,-7- -, -	.	. ---^-■■»^■^pYjTWM'lffTT'T^arrr'* - nr y ^p ---• - —.
P»Mi»Ud »»4 dUlrifcoUd	ptmil (tim. Us)	by Ik. Act of Octobor C. ltlT, «U at tk* PMi Offic. mi Chief, IU U.U. B, ord.r •! |Im PrwliwU. A. i. B«r|M... IWilw G...r.l
Act •plane, f.r mill*| at .p.cUl r.t. mi
Pozdravljeni!
prmwiàmà Ur hi hiiIm 1109, Act mi Orni. S, 1817, a«tk*rU«4 <w J«»« 14. 1818.
Danes prične igredna konvencija i. H. F. J.» da napravi potreb ne zaključke ia «dražitev vseh naprednih slovenskih jednot in zvez v eni veliki podporni organizaciji. To je drutfa izredna konvencija Slovenske narodn* pod-podne jednote.
Kadar katera organizacija skliče izredno konvencijo, tedaj mo rajo biti tehtni in važni razlogi, da podvzame ta korak. Izredna konvencija pomeni za organizact-jo izredne stroške in nobena organizacija ne napravi ja izrednih ■troŠkov, ako ni prepričana, da so v interesu organizacije taki stroški potrebni
Ce primerjamo vzroke, ki so povzročili »klicanje prve in druge izredna konvencije, pronajdemo, da so bili vzroki različni, namen pa enak: razširjenje zavesti med jugoslovanskim ljudstvom v A merilci, da so zavarovalne zadružne organizacije potrebne v interesu ljudstva samega, ker je tako zavarovanje najceneje, obenem pa odloča ljudstvo samo, organizirano v takih organizacijah, o funkcijah in nalogah teh organi-zacij.
Ideja združenja slovenskih podpornih organizacij je stara. Pri 8. N. P. J. jo opazimo prvikrat na konvenciji v Milwauke, kjer ni več ideja, ki jo nosijo posamezniki v svojem srcu, ampak postane ie krepka misel, ki obeta, da se nekega dna tako daleč razvije, da postane maso in kri. Takrat so mnogi pričakovali, da se misel, »prejeta na
v najkrajši bodočnoetTiiTda bodo podporne organizacije združene, predno pride prihodnja konvencija 8. K. P. J. Ali za izvedenje vsaka misli ja treba dela, Id se zopet deli v pripravljalne, agita-torično in savršev&lno končno delo, razpadajoče v tri faze* ali čase. Dokler ni izvršeno pripravljalno delo, na mora pričeti agitatorično in dokler ni agitatorično,tako daleč razvito, da delo prestopi v za-vrševalno delo ali v tretjo fazo, toliko časa ja nemogoče iz zapo-čete misli ustvariti to, kar misel zahteva, da se izvrši.
Pripravljalno in agitatorično delo je končano in druga izred
— 'ii mu i ■! ■ i ii i A; i . .. i ii
na konvencija ima nalogo, da izvrši završevalo dalo: sprejme potrebne sakljnčke, ki so potrebni, da to postane živa In resnična stvar, kar je skromno začrtala
misel na konvenciji v MUwaukae-j".
Dozdaj »o se vse konvencije Slovenske narodne podporne jed note odlikovale po premišljenem delu v interesu ljudstva. Ha vseh konvencijah Slovanske narodne podporne jednote smo opazili, da so delegat je gradili trdno, da se ni nikdar napravil korak nazaj, temveč da je izvršeno dalo služilo za podlago nadaljnemu delu, ki je učinkovalo, da ja Slovenska narodna podporna jednota to, kar ja danes: krepka gospodarska organizacija, zgrajena na zdravih principih in trdni gospodarski podlagi. Žaram tega smo trdno prepričani, da droga izredna konvencija napravi zaključke, da se uresničili misel, po kateri hrepeni vse napredno jugoslovan sko ljudstvo v Ameriki. TA MI
7T
318
DELAVCEV HA STO DKL Y CHIOAOU.
Brezposelnost v UHnoázkih
mestih.
SEL JU , ZDRUŽENJE SLOVENSKIH NAPREDNIH JEDNOT IN ZVEZI ■in ko bo delo dokončano, pa bo izvršeno vse dalo, kajti iz dokončanega dela se rodi nova misel, ki spopolnjuje prošnja dalo. Kakor smo danes prod završev&lntm delom za združenja VSEH NAPREDNIH SLOVENSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ; ravno-tako zanesljivo napoči dan, ko bomo pred savrševalnim delom za združenje vseh JUGOSLOVAN P
ChieagO, 111. — Neuradne Številke državne posredoval nire e« delo v Ulinoisu kažejo, fla brezposelnost v držAvi narašča. Na vnakih Hto razpisanih «Inlh ae o-glaai 216 delavcev za delo. Razmerje v Chieagu je 318 na 100, v Aurori 171, Bloouiiiigtouu 220, Deeaturju 175, Kast St. Loutsit 223, Jolletu 263, Pooriji8213, Roekfordu 103. Roek Islandu 390 in Springfioldn 110. ' Največja brezposelnost je med stsvbinaki-inj delavci: 680 jih -čaka na vsakih Rto del.
NEMCI SE UPIRAJO CARINSKIM P0STAJA1.
Franooske šikane v okupiranih krajih; Nemci, ki ne saluthra-
PO-
AMERIČANI NE BODO BIRALI CARINE ZA ^■RINTO. . IB
I )Hesseldorf, Nemčija, 13. marea. —<■ Franeoaki general Dégoutté je vie raj ukazal razpustiti nemško policijo v Dueaaeldorfu, ker policisti nočejo salutiaati francoskim lastnikom. Neki po4
globo 3000 mark, ker so molje pod njegovim [poveljstvom odrekli salutiranje Francozom. 1300 policistov je izgubilo tjužbe.
Kasen, Nemčija, 13. marca. NrtHBrtMudroHji tt*m okoB-Vse stremi po zdrulenjn, po Et ae odprto protivijo uvajanju

ZA
BS JE POTSONIL STAVKARJE
fVrmrjftj | - • Železničarjev zagotovljena.
7 Sdai
M '->
X«dM CHy, Mehika, 13. marca. —(Federated Preaa.)— Pred-(tednik Obrejrou je po konferenoi a oiMsirom, ki predstavlja stav-kujoče železničarje, in s delegacijo kongraanikov, priznal, da so bili delavci upravičeni zadeti stavko. Ta izjava predsedniku pomeni, da je zmaga želesni^ar-jev zagotovljena. Zveza sindikatov je oklicaia generalno slmpa-tlško stavko /a slučsj, da ae vlada še noflo podati.
i"!!*" n t	|
FORD 60V0RI 0 VRAČAJOČI PROSPERITETI.
TODA DELAVSTVO V INDU-8TRIJALN1H BREDlSČIH JE OBČUTI NIKJiR.
Armada brezposelnih so ša valflsa.
Detroit, Mich. — Znani tovarnar Ford naznanja« da ae naročila zopet množe, In da ae aktiv-lumt v njihovem fMidjetju poveva o<! dKe do dne. V reaniei Je pa položaj brezposelnih delavcev od d|ie do dne bolj kritičen.
«Ns tWe organiziranih delav-MVjjiiprtih, Icer se nočej<i podvreči avtokraciji podjetnikov, ki
licijaki častnik je bil kaznovan * ji^jo uvesti odprto 'delavnloo.
koncentriranem delu, kajti zakon narave je tak, in aa to se na more nihče upirati združenju. Ta zakon učinkuje v povsod v naravi in logično tudi v človeški družbi, in le ljudje, ki na ranumejo tega zakona, se mu upirajo, seveda zastonj, kajti zakon narave je moč-neji, kot človek, ki je le majhen atom v vsemirjn. Pozdravljeni delegat je! Naprej delom, da se uresniči skromna misel, ki je zabliznila na milnrau-ški konvenciji. Naprej, kajti za-kon narave je na vaši strani in temu zakonu podleže vsakdo, Id se mu upira. Naprej k .	1
ŽELEZNIŠKI KRALJI V KANADI SO MEHKEJŠI.
SPOZNALI SO. DA NI DOBEO Z BUTIOO BUTATI OB ZID.
To pa ša ni dokaz, da v»e železniška magnata sreča pamet
St. Thomas, Ont. — Železniške magnate je pridela počaai zispu-Wati trmoglavost. Tukajšnji Železniki magnatje so hoteli tudi t glavo akozi zid kot v Združenih državah, kar pokarujc njih soda nja akcijC Tudi \ Kanadi niso hoteli poftlu&ati hi^aodi' železni farjev. Tudi v Kanadi j«' med že-leznifltimi magnati prevladovalo načelo, da ao gnapodarji železnic njih la«t<ni k i in da morajo želez nrčarji tako plesati, kot jim ides žejo ti gospodarji.
Michigamka centralna železni «ka družba je metnla prva odnehala od te irmoglarMti in dala jc nabiti letake, v katerih vabi nslttžbetx*e . taeh departmentov na razgovor zaradi mezde. Nekatere druge železniške dru»»e. M imajo svoj e*iHl v ZdrtiŠMiih dr
APEL ZA PORAVNAVO SPORA V KLAVNICAH.
KLAVNIŠKI DELAVCI SO PRI VOLJI SE POOAJATL
•
Mesarski barom vztrajajo pri svojem f ermann in prarijo, da postane v pondoijsk polnomočen
Washington, D. 0. — Pred-aednik Hanrfin« je odposlsl v petek zvečer brzojsvko mesarskim tvrdkam. v «kateri apelira, da ol»e str a roki podvHHa razsodišču in skimata rešiti spor s pogsjanji. V tej J>rzojavki obvHKa obenem meNarWki» podjetnike, da odpošlje tak apel tudi «klaivnlškim de-
Do ^aaa. ko je «lo odpoelana brzojavka, «o meaaraki baroni le vedno zavzemali «talttče, da *to pita «nižanje mezde in |M>dalj*a nje delavnika v pendetjek v ve Ijavo. Delavd ea pa kjavlh. da ao pripravljeni podn*#i ae ra»o dilSi. toda menda na em«-jo WU znižane, dokler rassodiiše ae izreke «voie raasrtiba
()r»an ixi rani kJavntfkf delavci " * ako
uvajanju
ententnih carinskih postaj oh Re mi, ns katerih l»odo zavezniški komisarji' pobirali eolnino od nemškega blaga. , lz Amsterdama , avljajo, da je uvoz tz Porenja v iolandijo popolnoma ustavljen; cupoi ne prodajalci nofiejo riski rati davka, kr ga je naložila en-tenta na trgovino. t
Berlin, 13. marca. — Nemški parlament je snoči odobril stališče zunanjega miniztra Simonaa, ki je v Londonu zavrgel zavezniške odškodninske pogoje. Neodvisni socialisti so tudi glssovali s vladno koalicijo.
Waahington. D. C., 13. marca. Ameriške čete ob Renu v Nrnči-ne bodo igrale uloge kolektor-ja carine za entento, toda ovirane bodd zaveznikov, ako hoče-, o carino sami poldrati v okolišu, d je okupiran od Američanov. Tako so izjavili uradniki v državnem departmentu.
General Allen, poveljnik sme-ri&kib čet v Nemčiji, je »poroči1, da zavezniški' kominarji proufa vajo načrt za pobiranje :'Briitc v vseh mostiščih, ki so |M>d okupacijo ententnih in ameriških čet.
C<»bl«i»u, tkj^r ao Američani, ho tudi carifiaka postaja rg pobi ranje carine «al izvoza ia uvo/a. Statua ameriških čet v NVmčlji ostane neinpremeirien. toda a me riška vlada ne bo delala nobenih zaprek zaveznikom pri izvajanju njihovega najnovejšega programa napram Nemčiji.
žavah, ao aludilr temu **lado. To pojdejo v t»ond^jek na ¿0rvi^poiskua za mdžanje mez- ae poMaj hipno
de železničarjev, a obenem so tudi prvikrat železniške družbe po-valnle želez niča mke orgnnfeaeije.
da pošljejo avoje zarfopnN" • à» se ra r p m vi ja o znižan jn jsezde
fleveda »e to nI nobena smotna pridobitev za želemičamke. n-airtpak jo le monrfna ^r^nilke družbe ae n» o
Med tem. ko se delava! kot ponavadi vrnejo na dalo. bodo pa delavci s apUrfnim glajnvatij^ odî/WHtt če wwgavkaja. Ce ae de lavaka večina šzreč» za alavko in klamiMci betoni ne odneha*» <« avojega «tališča, todaj tavka nI izkljočena. Krivdsj «n pevzro» lev atarice seveda zadene
Vel (ko teh breapoaelnlh siroma kov nmui sredntev za življenje in Delavsko iacširaževalno driAtvo je t dalo , na raspolago^ avojo kuhinjo, dvorano in vse druge	*mvimu>mj
narave, da ti airomslci dobivsjo Inho ij drugâ Jndlla. Orjzflztra-	*r<>n1 ra
pomoč
Volild v Slaziji prihajalo Iz
VI.
marca
v
Vratfcleva. Alezija, — Nemški emigranti, pristojni ftlezijo, ki imajo votlino pravico pri plebeaeitu dne 20. inarra, pri hajajo dnevno od varil strani VVferaj je prMSo pet Nemrev Iz Amerike, da oddaje avoje glZao ve za Nantfijo. Vlak je pripelje tudi 500 rudarjev Iz Ihii*bur7a Veliko jih je prišlo todi 8 1*9 n Holandje.
PoljriU voditelji silno agltlr« jo za PolJAo In napovedujojo ei ritno rojno v i lom jI ftMJl, IŠS
ip Jfen^ijo.
dtoši raaaodlAčii ki Izravna « tajanji. Maanki baroni ae poalnžil i velebkniškega
rFÏÏZTTn^-^ P podjetnika, ki mm M^ šf mmjš krivdo W***
(Dnljena iTnZá.) L	M ^¡^
Petrograd noče pn noče pnsti!
Reporterji t Hnlsingforsu, RbtbIu in Rlgl pognal končn-vajo ''revolucijo" v Rusiji, Moakovčnnl bo dobili "no-vicn" o ra volti v Moskvi is inomrnatm in idnj ao «n-bavajo. Pomočilo Nuortove o faktičnem položaju,
REVOLUCIONARNO 61-[BANJE V LUKSEMBURGU
London, 13. maros. — HDaily Herald" je danea prejel bresžlčno brzojavko Is Moskve sledeče vsebine: "Intrige v Kronštatu ao del splošne akeiue caristov, ki ima namen, vplivati na Hardinga, za-vleči trgovako pogodbo a Veliko Britanijo in položiti temelj generalni pomladanski ofenzivi proti sovjetski Rusiji. Vaš poročava lee je xapustil Petrograd 2M, februarji In takrat je bil popolni mir v mestu, Potniki iz 1'ctrograda, a katerimi sem pozneje govoril, pripovedujejo, da ni tam nobenih nemirov. V Moskvi si« vrši komunistični kongrea".
Pariz, 18. marca. — "Echo de Paris" je prejel od svojega po-aebnega poročevalca v Htoekhol mu, kamor je bil poslan preiskovat sedanje dogodke V RualJl, poročilo, ki pobija vaz prejšnja poročila o položaju v Petrogradu. Poročevalec javlja, daje treba vzeti vesti lz Rige, Eevala in Hal-aiugfnraa o porazih boljševikov z največjo rezervo; notice o revoltl Kronštalu ao zelo dvomljive. Po njegovem mnenju so uporniki v veČini komunisti, ki imajia gotove predsodke proti WsnjI smer-ni taktiki vlada v
o ae je tudi drtrikvo za »renpoeeluim na vzhodni atranf mesta, ki ima avojo tkuhiitfo za >rcz®oaejno delavce v falovnkcm elavakem liceju. Razne delavake strokovne organiKa<4je pa daje-o l»rezpoa<»lnim delavcem brepla-ne obade, m-
Organizacija igdelovslcev amotk se bojuje * vsemi sredstvi proti znižanju Aezde v tovarni 'Judge Cakicyja, ki ae je pri-družila tvrdkl Ä. C. I)un v hoju proti strokovno organiziranemu delavstva. Organizacija klepar akih dela vrte v je proglanila enajst tvrrfk, da ao krumimke. Organizirani antomobllakt delsv-ei ao v boju proti kompsnijanv ki izdelujejo avtomobile 1'sckar-dovega, Cadlllacovega in» Huppo-vega «iatema. ki ao znižala mezdo.
Ossnški "Detroit Free Pr*m". "Detroit Kvoning Newa", *!)<• troit Journal" fn\ "Detroit Timm" ao odklonili oglaa organizaeije tobačtiMi delaveev, da je pro-gla&ena stavka pri R. O. Dun kom peniji. To pokasuje. kaj ima lelsvatvo priČskovati «hI blznl-škega čaaopiaja, čeravno ga a t< m piidpira. da aa kupujr.
New Y orte, V. T. r Drespnsel-pont ja izredno vetNca med r*-morskimi delavci, kt ao ae v vojnem čami preaelili v velikem št«* vilu na aever. Pa tudi belopoltnl delavci ao «»rizadHi v izredno ve-ikem Številu, kar pokazuje ahod hrezpoaelnih delaveev v Madiaon rt<piare Oardenu, katerega so se prvHtrat udeležili tmti tehnično litglll ljudje sli inženirji. Na tHn ahodu je gavéril tudi ki duatrijalnl inženir Walu^ N, Po-lakov.* Njegovo priporočilo gtaai, da et roji na emejo počivati in rjaveti, ampak da je tr«š»a pr .doeiratl «e oziraje se na rac-mera na trgu. Povdarjat je. čr 88 to izvrši, bodo cene liitro padle I><*jal ja, da ae nismo prav nič «4mtavljall ustvariti raulprodiik H jo iz patriotlčnih motivov, da zmagamo v vojni. Za to ae
»m« IwU zd8j olH.tavljati. ko je tr*4>a nafte domove In nafte o-troke tjglmi prsi >008 NÜ MMÉ
Francija je possdtU 500 vojakov luksamburUd artstokraoiji sa pa-tlaCenje dslsvosv.
mnfllMAT KOMUNISTOM.
Dueaaeldorf, Neii>člJa, 14, uior^ ea. — V veliki vojvodlnl Lukaem bnrški je vakipeln revolucionains kriza, ki uoreAs preetolt>eik on-dot nI nailvojvodiuji Cliarlotti. Njena vlada je baje naslovila tri*' tlmat na delavake voditelje, da morajo v namili dnolt pVenehatl i prejenmnjem "ruskega zlata" iiv izoličili Is avoje aredo ruvks in nemške komunist i«'-m« miiiiiur jr.
Zadnjo aredo ao bili v mnogih tovarnah lagredi in komunisti so poavsli delavce na štraik. Ker pa Lukaemburg nkna več ko 150 dijakov poleg majhnega števila |to-li<-ist<»v, je vlada apelirala na Francijo za pomoč. Krsnsssks vlada ss je ksjpsda hitro odsvA» M0 mož <ts pntlsčc-
1
prejela depešo, da so holjševlki mtlsčlll revolto v KronŠtstu in uatrelill 2500 opornikov. PHro-grsd je popolnoma v oblaatl so-vjetdv. *« r	^ .
New, York, N. Y.. 13, marca.— Fed^rsted Prp«s.) — Rusija prejema 44novice" o svoji "kr vavi revolt!" is inozemstva, medtem je pa v M oak vi mir iu ena s-dina fasa." rs volte" — incident Kronštstu — ne dels sovjetom nobenih akibi. Petrogradakt de-avel in mornarji rapidno končujejo upor na bojni ladji "Petro-pavlovnk.M Tafco, poroča Bante. ri Nuorteva. bivši tajnik ruske-ga sovjetskega biroja v New Yorku, v brsojavki iz Moskve, katero je prejela tukajšnja "«o-viet Stasia". Nuorteva je s<laj ravnatelj oddelka ss ententna In AksndInavake države v komissrl-. atu M vnanje zadeve. '
Njegov ksbtogrsn, datiran 9. marca, ae glasi:
" Moskva, ms res. — F'snts-stična uročila v Inozemstvu o revolucijah, krvavih pouličnih uporih In bejlh v Petrogradu, MoSkvi In drugih mestih m» člate riniHjotine. KronšUtaka afera je noident aam zaae .ki je brez u činka drugod Handa caristlčnlh generalov in francoskih špionov je Iskoriatila nezadovoljnoat mad mornarji v Kronitatu. katerim ao bili začasno utrgani poaebnl ži-vežnl odmerki saradl nepričako-vanega pomanjkanja živil vslNl velikih snežnih viharjev, ki so onemogočili redno razvalanjc živela po železnicah AH zdaj, ko ao zapeljanim pomoHtfaUom sns ni nsšrtl zarotnikov, so pričeli o bračati hibet generalom In njihovi franeoald bandi. Reakeionarjl Imajo še v nšcah oklopnjačo Pa-tropavlov*",	v na'
tih tidnjavak rapidno končujejo zarotniško afero Vsmk. sakaj »I-amo še prej naredili hiter konce s vent aro, je ta. ker aovjeti n-bi radi poškodovali oklopnJaJe ht pobili aodrugav, ki se nshajii jo zaprti na ladji.
'flovjetSka čete pod povelj atvom T mrkega ki Tagnčevaklja gospodar altuarijs. Moakva je mirna kakor nnvnsngleška vaa [V nadel jo Moskavisnl ae čudih In sekava js veled	is Ina-
«Hmnis.
med
tn Nemčthi) Ims manj ko 90^.000 prebivalec v, produeira pa eno petinko vsega sirovega ŠeJeao v Kvropi. Km i<-torej dešellea povaem indnstrl-jstns, nudi zelo ugodno polje za revolucionarno delavsko gllmuje. Delavci so dolin» organlsiranl iu Inhfco vaak Čas brcnejo vludnri> SS in industrijslne msgnute Is njihovih gnezd, sko ne bi Kršitelja igrala uiogc Žandafja,
(Leta 1«1S., ko Js revo'nriJa v Nemčiji strmoglavila monarhijo. Jf bilo tudi v Uikaemburgu moč-no gibanje ss ustsnovltev rejm-bilka, tods general Perahlng. ki je ssmerllkkni četami rssedel deželico, je potlačil revolucijo in tibdržai nad vojvod i njo ns i)res»o Iu. H pomočjo Amcričsnov (ksk-šnsičsat I) je Luksemburg Te e»ll-na nemSks državies, ki ji* monar-hljs. )
va. Id pripoveduje jo o tu-
dileago In okolica: V torek ne stalno In deževno. Hevei»«»vzhod
NaroČita ae In šlrils svoje gla* kajšnjlh krvavih bojih. Vse ni vetrovi.	. |"pavie|" Imajo prosaren
te
preprečiti bližajoč se mir med Ru aljo, Aniflljo in Ameriko.
Bivši Člani ruskegs aovjetake-ga lilrojs v New Yorku so vsi ss-posleni. Mart ena potuje po Ktial-jI. da se aesñaui t rarm-raml. Ar thur Adama, prejšnji šef tehniškega oddelka'v ruakyn sovjetski«! biroju v New Torku, Je ra poslen z sffanlslrsnje^i lovani s pomočjo ameriških emigrantov, ki z veaeljem elužijo aovjetom.
Kanteri Nuorteva. komiasrijat vnanjlli «adev/
London, 12. marca. — Po brzojavkah iz «Ig* Je J etrogrsd Čvrsto v rokah aovjetaklh čet, rpornlkl v Kronšiati» nimajo najmanjše prilike, da bi rasšlrill revolto isven avojegs meeta. Mor. jetake oblasti niao atorile re. anlb korakov za |M»tlačenje knm štaiskih ustaš. » s silo, temveč nameravajo isatradati upiirnike In jih prietlitl. da ae aanil m«ia-jo. živil in atrellva v Krouštalu pa ni toliko, da b| m«gli uataši dolgo vadržatl
Hov jetake Me ao d»»l>ro «astra žile finsko mejo v pričakovan In, da morda finaka líela ¿arda m» skuša poalail čete. strelko In živila v Kronštat
Washington, II marea. — f>r žarai deriartmeiH je prejel urad na Informacije, da edino Kron štat je fte v rokah upornikov, toda boljše viki so odnueli trdajs v« od snnanjMga avefs. iskS da ja ptm»*« katero pričakujejo n nemogoča.

Konvencija J. R. Z.
NaroéniM: Z«<lkj«ne irUv (izven Chicago) $6.00 M lato. $2.60 ta pol leta in $1.26 r« tri meaeee; Chigago $«.60 na lato, $3 26 aa pol leta, $1 .fI aa tri m—met, in aa iaosomstvo M-00.	\ -t
NmIot h tn, br Im »tAl IUt»»»
"*ROSVETA";
%•. LywUUb AT——, Cfcl—ge, UM««»«-
"THE ENUGHTENMENT'
•r
J«»
¿••do. dm m eeayia
PRIVATNI DCNARffl WTEHESI IN* NJIH IGRA Z ŽELEZNICAMI.
4 i«

Znano je, da Akušajo predsedniki železniških družb za vsako ceno priaiiitl železniški delavtki odbor, da pri voli v znižanje delavske mezde, kajti če se ta namera doseže, tedaj so privatni bizniški in denarni intered dosegi! svoj namen* Če se znižajo mezde železničarjev sledi takoj naval na mezde rudarjev, stavbinskih in drugih (Mavcev. Za privatne bizniške in denarne interese je mezda železničarjev najvažneja forta in če zavzeifeejo to trdnjavo, tedaj jiirrbo ložje trgati mezdo drugim delavcem. Zategadelj se poslužijo vsake zvijače, o kateri upajo, da jih privede do zaželjenega cilja.
Prvo zvijačno potezo so izigrali z Atlanta, Birmingham & Atlantic železniško družbo. Ko je železoiiki dtlavsk odbor odklonil peticijo te družbe za znižanje mezde, ker se/družba ni najprvo pogajfcla o znižanju mezde s svojim' unlužbenci, so ravnatelji železniške družbe prijavili kon-kurz. Sodnijsklm upraviteljem konkurzne mase je bi imenovan bivši predsednik te družbe, sodnik j« J>a poleg še odredil znižanje mezde.
Zanimivo je pa ¿zvedeti, zakaj so privatni biznišk in denarni intereti porinili Atlanta, Birmingham ft Atlantic železniško družbo v to igro. To železniško družbo imajo privatni denarni interesi v Wall Stfcetu, ki odločajo o usodi ameriških železniških družb, za nekakšno žogo, s katero se igrajo kakor mačka z ujeto miško. To ni prvi konkurz te železniške družbe. Ta železniška druž-ba še sploh ni nikdar izplačala kakšne djvidende. Vsako leto ima deficit. Izjema je bila le v letu 1816, ko je njen ' prebitek znašal $169,706, in v letu 1917, W je družba imela $61,891 prebitka. Torej ni nič novega, če to železniško družbo zopet upravlja sodnijski upravitelj. Takega upravitelja je imela ta žekpniška družba že v letu 1909 ko so železničarji prejemali zelo nisko mezdo. V tej kaši • so bile v tistem času poleg nje še tele kompanije: Georgia Terminal kompanija, Alabama Terminal kompanija, Bir mingham Coal & Iron kompanija in Brunswick Steam ship kompanija. V letu 1914 se je gospodom v Wal Streetu zdelo'potrebno, da kompanija zopet napove kon kurz. Eden njenih ravnateljev je brat M. T. Pyna, ravna telja National City banke v New Yorku, zaupnika za njene obvetnice sta pa Old Colony Trust kompanija Bostonu in Columbia Trust kompanija v New Yorku. Agentje za transferiranje njenih delnic ali glavnice je pa Guaranty Trust kompanija, ki je pod kontrolo Morgan A Company in.First National banke. Torej so sami stari znanci, zaradi tega napoved konkuiya te železniške družbe nt napravila na ljudi najmanjšega vtisa, katerim so znane manipulacije denarnih interesov v Wall Streetu.
Bankrotiranje te železniške družbe ne bo nikdar napravila na javnost vtisa, da se družba zdaj nahaja v kon kurzu, ker je plačevala svojim uslužbencem previsoko mezdo, t Take zvijačne poteze le potrdijo, da so tisti bili na pravem stališču, ki so zagovarjali nadjonaHziranje ameriških železnic. Zdaj se odpirajo tudi tistim oči, ki niso verjeli, da polože privatni denarni interesi v Streetu takoj svoje kremplje n^ železnice, ko se železnice vrnejo pod privatnp kontrolo.
Igra je torej znova pričela. Privatni denarni interesi lahko spravijo vsako železniško družbo v konkurz, nad katero imajo oblast. Tega jim ne bo zabranil tudi Rach-Cumminsov transportni zakon, kar pokazuje sedanji konkurz Atlanta, Birmingham & Atlantic želesnttke družbe. Privatni denarni interesi v Wall Streetu so s takimi manipulacijami napravili miljoneprofita, zaradi tega se jih ne bodo odvadili, dokler ne bodo ameriške železnice nacionalizirane in ne bodo privatni denarni interesi imeli najmanjše oblasti nad njimi. Nacionalizacija ameriških železnic je edino sredstvo, s katerim ae da odpraviti ta igra z ameriškimi železnicami. Privatni denarni interesi v Wall Streetu ao povzročili že zadosti gorja ameriškemu ljudstvu, zategadelj prihaja čas, da hc temu početju na-pravi konec. Kongres ima moč, da krede odločilno besedo o nacionalizaciji ameriških železnic, čeprav se privatni denarni interesi v Wall Streetu pojavljajo a vsemi nredstvi po robu proti nacijonaliiaciji železnic. Enkrat bo moral izvršiti kongres to delo in čimprej ga izvrU, toliko bolje za ameriško ljudstva	*	t
Konvencija J. H Z. j« končana delegat je ao ae vrnili domov, V veh di»eh je izvršila nepričakovano veliko dela, ¿«-prav w ae vČa pojavile dolge in nt varne deba te o predmetih, o katerih je bilo treba resne razprave, preden je bil storjen zaključek.
Konvencija je sprejela \ rograrn tretje redne konvencije, prejšnje resolucije in zaključila j*, da bo združenje pomagalo jugc^lovan skemu ljudstvu še nadalje'v njegov« ii. boju proti novi valjajoči avtok raciji v Jugoslaviji,, Spre Ha j«- oater protest protj ¿-spali «ki .pogodbi in obljubila je avojo pomol jugoalovauakcmu ljudstvu okupiranih krajih. OdkazAla je tudi majhno vaoto za pomol jugoslovanskim dijakov v atarem eraju in Ameriki. Poaebno ostra je bila debata o reorganizaciji Jugoslovanskega republičanakega združenja, ki je pa končala a po voljnimi zaključki, vpoštevajoč željo vseh. Izbrana je bila srd nja pot.
Zelo zanjmivo je bilo sporočilo zastopnika Jugoslovanskega republikanskega združenja, j« ga združenje poslalo v stari kraj Njegovo poročilom i»octyja zelo stvarno, jasno in	«lik«
razmerah v starem krajcu o na-) t pakah, ki so bile izvržene, ko je padla habsburžka avtolirf^^a. * njegovega poročila je spoznati, l« bi bilo v Jugoslaviji par bistrih glav ob razsulu stare habsburške domene, ki bi fedele, kaj Je v tako kritičnem času treba podyzet v intaresu jugoslovanskega Ijjud itva, bi bili cilji in program Ju goalovanskcga združenja h zda v hej doseženi. Tako je pa bilo fc vrfcenih precej napak in vzelo l»o precej trdega in stvarnega dela da se odpravijo njih zle posledice
Konvencija je zaklju^a posije zapisnik vsem »ki m listpm v Amerik program J. .R. Z.. da in da se tako jugoalo nost seznami z zaključi H* v- .. '
da uiti s tmw niso zadovoljni, šc
vedno hod«jo ber»<iit vsaki» je-s4-n od hiše do hfce in kmet jim mora dajali "bera", če nima ži-pa iraar.	»
Rojaki v Ameriki so# veliko pnfuaguip bednemu ljudstvu v .Jugoslaviji, toda žal. da v resni- j0 i potrebni niao ničeaar dobili, ako je bilo n. pr. z Rdečim k rišem tam doma. Za Rdeči križ Mino morali Ae sami siromaki pri upe vati. Kdo je vae to dobil, ne morem reči. aplošna »umnja pa leti na dotičm», ki ao imeli opraviti s temi darovi Da vojaki nU so ničeaar dahili, to vem.
Z vojaki se je poatopalo tudi prav po nečloveško v vojnem časa. Ko je vojak prišel v bolni-iuko, izstradan, liolan in ranjen je mqrai ležati v n »•snagi, da se je človeku obračal želodec, ko je videl, v kakih razmerah mora J» bivati ranjenci. In ko je vojak okleval, ao mu dali lato obleko, v kateri je priiel v bolniiimco, katero pa niso razkužili in očistili, in ga takoj zopet poslali na fronto. Duhovniki so pa pridigo-vali, da je volja božja, da je voj-
sobe za par minut. V Isti ,tw*i se je pa igral J#eu tri leta star «in ček Frank, približal se je Jposmli vrelo vodo in padel v poaodo. Dobil je tafco hude opekline, da je drugo .jutro ob štirih umri. Ta nesreča naj 4>o resno avari vsem starišem. ki imajo male

—	Prunka vlada je podala o-stavko.	.	P.*
—	Zbornica v Prusiji je dovo-lila 400 miljonov mark za grad
,o v» ■ ,1 ' "iT "T, »jo 13,000 hiš. Načrt ae glasi, da triH^av^r .H	Ä.,,
kuhate. Ne poatnvljajte na ;; tía posode z v ralo aü aploh veočo NQ-do. ako je v isti a<rt>i otrok sam. Koliko nesreč ae je že pripetilo
edino vaM tega. Ako ata,matere^_
same doma injmat« m*l«	^Z <
insc
— Velika brespoaelnost v Av. straliji. Tovarne so zaprte, do Uvci »e klatiji» po eesUb, in<-.| tem pa prihajajo naseljen« i v v« -
e ^Žennke kričansk, renčfiikov" so se ponudile za NDionsko sin ¿i »o med i-
2	SEWUXt^Z
prite vjrnta. Pregovor nravi, pre- KtaiU)vflnjtt illoXMn,ev itl Vohal(4 vidnost je mati modrost«. V po- ^ kaj	^ ^ ^ ^^
Nlevajte to.—	^ ^^ bodo na7nani)(, .
kaj .izvohajo. %:s,
niti iz kuhinje, je bolje, da pusti te otroke v sobi kjer ao varni, da
Družini LovÄ*
Tercijalke so se takoj priglasile za bolnfeke strežnice in od-sltrv t)ohilžtaMce, kjer ao imele vsega dovolj in jim ni bilo treba ati In ko ao prihajale te, 1 jene aestre" , domov, ao dhiožene a vaakovnitnilm.
dru»
pa izrekam
moje aajttteronaie mA^rr	_ M je udarila v SS
H delom se ne morimo nič lu« nik	v Kkloradu, Ark. «in
pohvalit». V tovarni T. II. M. M. m	^ p<>lem
obratujeta sedaj dva plavža. val ^ ^„^ «o m})j ^^^
vso
Brezposelnih delavcev je pa se veliko in radi tega n» svetujem nikomur, da .bi hodil «em za delom.
'-'} -T-TifT Foraat 0ity Park-Oieveland, Ohio. — Da imamo prevač dela ae ne nlarealo pritoževati, valita»
pdtreWinan*, dSfl^nn fco mdrali stradati.
In kako ao poatopali za časa Vcijne is, možtvom, pa je presega-lo' že vse meje. Največ hudega In tudi največja "trpinčenje so pa morali prestati Slovenci. V Cerknici so bili nastanjeni voja-W. Med njimi je Mi tudi nek mlad fawt, ntar komaj 18 let, ki je zakrivil neko zelo majhno malenkost. IVblienn je bil k rapor-t u in east nik je velel, da mora ta ubogi fant Iti v največje blato in ae vleči na trrtmh. Nato je pa pričel ta častnik ukazovati ''niedor — auf< nieder auf" in to toliko časa, dokler se ja ta nesrečnež pioral vzdigoVati javjfnA rokah in prenehal že le ta-fcrat; ko fant ni več mogel vita* tli. Pustili ao ga, in vek(li, da bo prihodnji dan zopet moral isto noviti. Ko so odftl i naslednji vojaki po kosilo, je o«Ul ta attt sam. v sobi, kjer so bili na-ni, Hrt TUMHrn nabuisul. »iegef aa na tla, in cev nastavil
Bentleyville, H. — Moja ^icča n* sence in s palcem desne noge
kinja, ki je pred kratkltt^rifti* v Ameriko in starega k raja,» mi je pripovedovala o trpljenju naiih rojakov v stari domovini za ča-«a svetovne vojne. Pripoveduje mi stvari, o katerih HJMm akoro ne verjel, da je to vae resnica.	. #
Pripovedovala jc, da so mora li kmetje oddati v vojnem času vojažki upravi vso dttvino, *}o zadnjega repa iz hleva. MNefc» mu kmetu je oetalo samo par volov, toda kmalo ao prišli &c pd tiste. Ko je kmet zagledal orožnike, ki so prifili na ^»govo dvorižče. ae je kmet taVo raz ljutil, da je zgrabil gnojne vile in se postavil med hlevna vrata ter rekel, da nikakor ne dopusti, da bi vzeli ftc te vole, ker ftotem nima ničeaar, a čimur bi obdeloval polje in tako prežive In druftino. Toda ,koj na te beaedc uatre vzamejo vole in jih. | za sbo«<> družino se pa zmenil, kako bo živela. Ko V na sližala strel je prihitela iz ie in ko ja opazila svojega u*» na tleh «rtvega, se one«v«4li*
* i I1 rt
prvo aUo zlbill baraka, da so i-xir m	SS %btem odpeljali žetii^ meli vsni nekoliko strehe. Ita
Wail v l>oliw*nico, kmets pa v mrtva- laUienaka vlada se prav nič ne
»repu
šnico. — In tako so pokopali z vsakomur, kdor ae je le koliSkaj
upiral.
Duhovni so v cerkvah na pri-žniei oznanili, da srebrne krone kmalo no bodo več imele jipbc^r vrednosti in da naj lja<l«tva takoj zamenft za" 'pepim^le. i^to je bilo porttfano itudi: v «ssnikUt. Ljudje so verjčtl in hiirlj izmenjavati ipnihmr, kroni v m pirnste v žnpnižčih. «m^uaMi uradih In pri Ihprfnn. T-Wls M> dane« ae je ljudem zns?<4llo \ glavi, kako neumnost ao> napravili. Kna srebrna krona jt dan« vredna 2S papirnatih.
o.leruSUvo iu vnrižništvo • lo xa časa vo^ne in af^ tudi la tako. da človek n kor up mora verjeti. Idudl iskorMčali na vae mogoč« čine. In valed taca je pa tndl t liko railjonarjev. kot gob dežju. In val so obogateli na r*» čun ljudstva. In med ¡«■¡¿¿M ao tudi duhovni; tudi ti ao ita-
^^JU, «___U1_____--.
pnpsa'	ir n^pi^
i
«prožil. Bil je na mestu mrtev. Storil je samomor, da je bil rešen vseh nadaljnih muk in trpljenja.
IPredno sem odila v Ameriko aem obiskala tudi svoje sorod nike v Plavah pri Gorici, in tu so mi pripovedovali, koliko ao morali ljudje, pretrpeti pred voj-^M» ill oil napovedi vojn^ Italije Avstriji. Ko so bili prognani v begunstvo, so jih gonili ravno-tako kot nemo živino. Stražniki Hti jih suvali s puškinim kopi tom, „kdor le ni dovolj jadrao tetopftl. Po tri dni niso dobili no-'nme hi-ane. Vzeti niso mogli pi-War s seboj. Nek moj sorodnik je hotel le prej akuhati močnik, p redno, zapusti svojo rodno hi* |o. toda predno je bil gotov, je granata v hifio in vso poruSila. Nesrečnež bi bil go o mrtev, da aa niso vojaki li izpod: razvado. Ko je bila končana in «o se ^¡«MmI li vračati v domovin», so vftei porušeno in razdrto. Hoditi ao morali štiri ure daleč, da ao dobili nekaj deak, da so za
preje bi »e lahko, ker hnamo pro-m, neprostovoljnih viM^ Tukajšnja opekarn* nam je namreč odpovedal^ delo. Valed tega ite avetujem nikomur, da^/i «pi-šel iskat delo v tukajšnjo naserl bino, ker istega »e l>o našel, kot ga tu# mi u* moremo.
Tukajšnje društvo SNPJ napreduje prav dobro. Društvo šteje toliko Članom kot je Slioven-ccv naseljenih tukaj- H takp bi moralo biti v sleherni slovenj naselbini.	,,'. •..
Ii^ ti^di v drugih oairirh impre du jemo: n. pr. počitnic ima m t dovolj, kot aom Že ome»iU,iaut*i -je in dekleta ae rade Ženijo; štor kija skrbi, da alovenaki narodi no bo izginil. foročSi ao ae nasledki Alojz Vali« J IfdČ. Angelo Paru-šek inJLeopold Lah z g4č. BmiU-jo Jerklč. — Novopvročonfaua parom» obilo areče v zakonskem ^anm dtprisU* i« pa ^aks^ d rutino ?Jpeter Veael<?yo in " stila brhko hičerito; mati in hčer ka »ta adravi. Nadalje se je Hia i družino Rudolf Čer-inelj in ji puatila krepkega ka. ki ata tudi oba *4r*va. -ititam. — Naročnik.
te siromake In sami sebi. V resnici so vredni'vsega usmilje-
m
Tei Jr pripovedovala moja ne .|v>0aia. ki j^|riŠU,pred kratkim iz stare domovine, 1* krajev Id so sedaj píxl HWljanükim Jarj mom. A* I
Ha\tta. tod. - Nekako <1**	if «inulo, ko je ne
ka* njrrvka' dr*1ica atara pet let <|obtla take opnMii*. ko je pa dla v tkaf napolnjen z vrelim lu-gota, da je ftc isti dan umrla * bolnišnici za opeklinami. • I In člorek bi pričakoval, da lii bila taka neureša svarilo SmH starišem. da pazijo na avoje otra ke lu da jih ne pustijo same. Toda nič. .
TiAaj se je sedaj pripetila druga taka r,ne*re#a. Rojakinja Julija Kodelja (sedaj drugič po. ■ Mrišek) je 1. marea t. f. postsvila škaf poln rrele rmle na
Bomaraalk Golo. — V časnikih nem čital, kako ao kradli požtn uradniki v Jugoslaviji denar pisem, katerega »6 pošiljali roja ki v Ameriki svojcem v. staro do m^vino. Poročali so tydi, da so Že uvedli prebkavo in* odslovil uradnike, katerim so dokazali tatvino. Toda iz slučaja, kjih*r ga )»Očem omen^i, pa sp^vidim. da pe te vttrte manipulacije še vit
7. januarja 1.1. sem poslal neki gotovi osebi v Terbovljah pripo-rOČeno
pismo in priložil nekaj flolarjev. 38. februarja sem pa dobil odgovor od te osebe, ki s? mi zahvaljuje za pismo toda za< denar se mi pa ne more zahvaliti, ker je že prej izginil iz pisma
Valed tu»a bi jaz priporočal g. Majcenu v Ljubljani, da vzame bikovko in pošteno pretepe dotie ne "požUne" uradnike, ki pre gledujejo pisma in iz njih pobi rajo denar, meato, da bi grozi kmetu, ki ia poročal resnico.
In radoveden aem, kdo mora hvaliti Uko dršavo, v kateri po-št ni uradniki kradejo denar is pi sem. Mogoče Majcen sam T
Nadalje naj omenim še to, d» mi je pisal nek prijatelj ia Tar-hevelj, df ao nekateri tamoinji rojaki dobiti denar od svojecv v Ameriki aa potovanje v Aroeri ko. Ko ao Imel« denar ao takoj pozabili na Ameriko in toliko časa prav dobro Uveli, dokler «o i meli kaj dolarjev, potem so pa «opet " jamraU"» Tako znajo nekateri iakonKaii, tukajšnje rojake. ki bi pomagali. U te, us jaz apnevm», da je Jtolje nič poalati v Jugoslavijo, ker amo tako ali tako. — Vidor
it r,
nobene tvrdk». ki M *0iäjßa&m Maca r
-	Z irske fronte: Trije črnor- .j javei ubiti zadnji petek, «tirje irski repufoličani obsojeni na j smrt po r vojnem sodišču.	i
-	Romeo RemUlard v OUawi (Kanada), J«i je izvršil umor, jo bil obsojen v zapor, njegov (»¿e pa, ki je svetoval aiuu, da naj k- ^ vrši umor, je bil obsojen na visli
ee. •„.	;1
—	Stawkokazi ao zavozili elek-
tf^BdlB V 02 V	^ liiili V Jll,
N. Y. Rezultat: Štirje pasa ml «o ranjcnJi '	i'''^'¿i
-	Poročila o "ruaki revolti" so zadnji teden zelo ugodno «vplivala na runke državne bonde im borzi v Ne«w Yorku. Vrednost ca r »stičnih bond o v ae je dvignila na dvajset pik. Zato ao bila poroči- j
MM .i
—	V Springficldu, 0., kjer so petek izbrUiintti plcmenaki iz
«redi, je zopet mir. Vojaške čete so v mestu. Štirinajst zamor «ev je bilo ranjenih. , u -> £
-	Reakeionarji na Danskem poskušavajo oživeti smrtno kazen
—	Trije Egipčani ubiti pri krvavih demonstracijah proti (An gležem, ki ao bile zadnji petek v Kairu, ko je Ohurdhiil, novi kolo nijalpi minister doapel v Bgipet.
—. 180 let atara banka goven che ic Co. v Londonu je propad tla:
Predsednik Harding je objavil apcsJ na ameriško ljudstvo, da naj pomaga stradajoilm Kitajcem.
—	V Fairbanksu, Alaska, jo bil
v soboto močan potres. "-'¿^ J
m Bivši ministrski predsednik Salazar jc nasledil umorjenega Data na Spanakem. Drua»h & promonib v kabinetu ni bilo. . I*'— Rumunel protestirajo proti gospodarski in militaristični po- 1 godbi s Poljsko, katero je podpi- ' aala romanska vlada, i
—	Justlčni tajnik Daugherty jo ' razveljavil okrog 406 obtožnic proti protfitarjem z <HUf ko je vrhovno aodišče razsodilo, da jc Leverjev protfcrofitarski »kon neustaven. • , u-	j
—	Veliki požar v Šangaju na Kitajskem je untfil skladišča avi le v vrednosti šest mfljonov do-larjev.
Vi POMOČ BOLNIKOM V
VppjMr a.
• Chicago, 111. — (Federated Praaa.) — ČrkaAki svet Ruskem sovjQlskega «Uavniškega pomožnega odbora v New Yorku je A prispeval za tisoč dolarjev eepil. s katerimi t>o pomaga no 25,000 o-sebam. Poalal je tudi 500 lii'l<> permičuih brizgalnic (sirinlev, fe mnogo medicinskih knjig.
Zdravniški pomožni odbor v Near Yorku ja poalal apel za pri-apevke za našeup kvimna, katero ga zeld manjka t sovjetski Ru*>-ji. Frofeaor Ha«aaovakij v akvi je brmjavil, da okrog miljonov ljudi trpi na malcriji. toda kvinina v vaej Rusiji ie komaj rnmiP* funtov — kaplj»«» v Škafu vode. Odbor porabi vi* denar, kar ga ima adaj w rok»? k okrog ajooo — za nakup aina. Pamik. ki bo nalaJeu * zdravniškimi potmhičinami " sovjetsko luiaijo. odpluje i* Yorka 20. macca.	HH
Vsi priap«v4i «s i^ffl ** SoviH Russia. Medical Comndjt*, Boom 806, IU ^ 40th Street, New York, N.
* fájfiUi)* r

PROSVETA
-—-_
KANADI
Pedptna Jednoti
V DRŽAVI 9UH JS P&IPO
(Nadaljevanje a 1. atranL) A
kot ae je to »godilo v &druioiuh driavsh, auupak «m poaluiijo t Me poti, ki jiiu ni bila nikdar vlot.
K^ko m»dej» PMOiauja, je teiko prerokovati Aeliisnftsrji «o odločni m njili aabtova je. do no psi volijo v auiianje sseadi'. dokler ne padejo oeoe. I*reje «no-rajo pssti cene, prsvijo Mesni £sxji, in ae le po tem bo mogoče govoriti o rnHanju menje. Ncura njo je pa govoriti o aojjUnju me-ude. dokler postoji sedanja dra-, ginjs.
GLAVNI IT AN i 2SS7-SS SO LAWNDALE AV*„ CHICAGO.IUJNOIS
roaoTNi OD* L K. «•• H»r Sin tatoM
Amtm MUA, lu t», wm m i «solili Amim Aalar, Rm hm, ur«*, K«
Nadioroi odbor.
■ ui| - -j---i-»t- aaai«	> _»	^
■vis« pi^MvnPH ipp■ ■ fvsisniif sms , lmiih
Rv*to«k. sU, Nrnr Bmm. »IM S. «tortM*
Tiskovni odbor.
Združitvoni odbor, ti pmfc am. aia* s*	cku«
oVSd^i «Rti UMi Jti^fi®^ J**k* 0«M. ms Hali I I lil. l>.lr»li. Mlak.
3
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Km/% MM It. CUlr Am« CkMM, Okto. OOOOVOaNI UREDNIK 'TR(MVKTl"iJ«Aa Sav«MaAk ' r
po—....................11 fi. .».raim, m s** v s»*«** «o*. m v»« uk«to<
ViA JMMiA	m milila m	jft. m^^MU m ■ooIotr i PraiaaiaiAlva
"•{P^^SP	'	Vr	SMO	••• ^Pf^^mPUJi SM HpHrfvV k
L	OkSos^^f lit«
vas samvs solniakk podpori at naslovb. bsnns» ****** s. n. p. j. •aa a*, i mait a«*» csi«*«*. iu.
dknasns potiljavtc in stvari. lik	al* uvimvil^bi
to m «MtoMi	a. n. P. j. acsT-s* s«. Um^i* Av^, ckiw iu.
vas ZADSVS v svssi i BUkuAjNSkiflttPosM ..	M «Mir». stoaal»
M S. n. P. SSSf«SS S* LatnMtoto Av».. Chk«fl% Kf^'' / V i "
l/*^ ^^^Ak.	a^Imuam^ a» al iM*«laltaiMNAaMI| —	«aIHIaIa || BaImbIIu
"fo pnpsif s»ono po»wvaajB jr |i« pvrsovsMiM oooorn «v MJ psin^sjo w /'•»rsfiBii
M«aSw ltoin>M> iSi», *l»v Mttov J* mrl). "
Vol arlalul	naratni -J^u. M „ »_	Jsks lls^Masl. aaa ti.y
▼ o» p»isivi m« pi« poirmi p*sw oo pvoiijojo m nnsirvi imi udowwwssi oho iiojr
860 JC 660 .K 1,800 .K 2,626 ,;K 6,660 jao.ooo
K60,000
*mw>
Vsomlto v roko
dnflm^U^nMiTt.^iSS
Mj ^n^U^UhkojJ». t), nn jin otioaviili nHO
Ud potni I lat. č. to-»ta v n«Vollko me*«»olh ari kraj. vloiiu i»r»*»do
¿las dolarjev
FIBARNOj
ANTON ZBASNIK,
tOS Bakawali ftldg» filUkarfk. Pa. (Nasproti AUaphanjr Couafcr todiMs) ali ppplsff na dasiui *0i—67th and ""„i , Butler «Is. ...
1 <■——
i1 Slmnsk
Krik. HftuM) m n.
Dob.rU«
y ELIJKANJ p <:
NASA MSLUaiOST
^MfMlItf- i	> !7 -»> •S/
6IFKARTE PRODAJAMO	*
JAVNA NOTARSKA	"
PREJEMAMO DENAR
iS ws pefrasutla t» padrakaaart »H»a oai'
AMERICAN UNION BANK.
^ IVAM NI.MKTM, .1^.1	r,|,uWt^f
MnwroRK cnr.

. 4 . ■
Novice iz Ji^oshfije.
Zborovanj« Radičsvaf r ZmtoUl 10. lob. «o zborovali HadtfevirV Zagrebu. Zborovanja ae je udeležilo tudi odpoelanatvo asbekih repdbUkaacev. «rbijaoee dr llič je v avojem govora ras-lotil program in taktiko srbske republikanske stranke in nssns» Čil atališče stranke napram kon-štitoanti in regentu. Dalja so sklenili, ds bo belgijski list "Republika" skupno glasilo obeh frakcij. Ust ae bo uradi tega tiskal v cirilici ki v latinici. Poseben odbor naj isdela uatavni na-trt do 5. marca. JUdilova politična organizacija obaega nad 2000 davčnih oMin^-Mcd vaend skle pi jc nsjsnačikiejši ta, ds bodo KadiČevAi fcrielaJi svoj rntavnl naJrt. Če bodo to storili, potem je logiino, da ga bodo fadalali sato, da aa pred lože konštituan-ti H tem je pa Urejeno, da tndl Radl^evci priznavajo konštituan-to.
Ljubljansko prebivalstvo. Na podlagi zadnjega štetja, Id se je izvršilo v Ljubljani SI. januarja t. I. ima Ljubljana 53 tiso« 72 prebivalcev (bree predmestij). Moških js 28.288, «enak pa 28.-804. Po veri je velika večin« katoliška (48.248), okrog 0000 jo prsvoalsvnib in blizu 100 judov (neobresani verišnlki to niao všteti)! Jugoslovanov js nad 50,-000, Nemcev Ja 1890, Lakov pa imamo 175.
Isid ljudskega štatja v Kari-bora. HluDbeni podatki o Ijud skem JMin izkazujejo v. Mari boni v celem 30.73» prebivalcev bi alcer: 28.278 civilnega prebl-vslatva in 2483 vojakov. Mod civilnim preMvaletvom je bilo 13,-807 moških in 14,808 lom\. Z vojaki dcupaj je bilo 18.(170 moških. Med temi prebivalci je 24.-840 jugoalovenskih državljanov, tujcev je 1702, ša neopredeljene državne pripadnosti ps 1880 civilnih oe<4> in 18 vojakov, * Uad
MaribcHfaoi ja rimSkSh katolikov 27.068 civilistov in 1008 vojakov; pravoslavne vere je 1360 vojakov in 222 civilnih oseb; gr-ko katolikov je 10 civilistov in 4 vojski; protestsntake vere je 812 civittetov in 9 vojakov, mo-hamedanakcga • oeroispovcdanja je 185 vojakov in 2 civilieta, I z-raeiitake vere ja 81 civilistov in 1 vojak, drugim veram pripada 5 civilistov in dva vojsks, l.n z vere js 32 civilinih oseb. Za avoj materni jezik je primai o alovea-šftno kot materpi jezik 20.374 civ. in 556 vojakov, arbohrvaWi-no 778 «iv. in 1784 vojakov, droge slovanske jesike 404 civ. In 32 vojakov, nemtfino je priznalo sa svoj materni jeaik 0455 civ. In 57 vojakov, italijanščino 94 otteh, madžarščino 82 oeeb, albap-«fino 33, jisssanfflao 9. k» drugo jesike pa 104 oseb.
Roparski umor aa Laverci. 12. februarja zjutraj ao aoaedje v Dalji vasi pri Laverci «»pazili, da pri Molkiovih, kjer jc Uvela adinoJe všitkarica Ivana Mošina in vodila celo goapodaratvo, nenavadno mirno k» da ni ¿uti žive duše. Po daljšem opasovanju ao odprti glovna hišna vrata. Na pragu iz veže v hišno ebbo pa ao onasill grozen prlsor. Na pragn je letala mrtva starka I. Modna, zaklana v vrat. V aobi in drugod je vladal največji red. 8tar-ki je bilo vzeto le 7000 K «oto-vme, dočiat je rasbojnflr pustil na postelji hrwRnifao knjižico, v ksterl je bilo opravljenih 3000 K. Domnevajo, da je zloMn izvršil nek sorodnik, ki je izginil iz
Va*ovi predsednik pokrajinska vlad« m Slovenijo posUns dr.
VBkoSJIalttf. sedaj načelnik pr-vs klaae v ministrstvu notrsnjih zadev. Dr. Vfiko Baltlé je rojen Ljubljani in eden najapret-nejših slovenskih oprsvolh urad-nikov.. ■ f ' '' k* Ljubljana* škof « komunist? V avojem pastirskem listu zs novo leto zastopa ljubljanski škof
stališče, da se mora imetj« raz deliti. Mandkdo bo radoveden, kako prihaja cerkveni knez do takega nasiranja. No, to je naraven procea. Podpiaal je precej avstrijakih vojnih poaojil, prodal graočino Gornji grad itd., no in aedaj mn je pa^ — neprijetno. Radovedni amo .kaj bodo rekli drugi knezi in tinti, ki imajo kaj pod palcem. Najbrfe ae mu bodo ti hudobneži še amejali.
Umrl jo Matija Kune, strok. Uiitdj zs krojsštvo v Ljubljani. Pokojnik je bil ustanovitelj pr-v«ga ribanja eoc. dem. stranke na Slovenskem. Bil jc uotanovihtel j del. izobraževalnega društva.
Talko ranjen vojaški beguna«. Orožniki ao prijeli «tarega vojaškega Iheguntca Venleslava Ga/nika v Krškem. Pripeljali so ga v Ljubljano in krotili komandi mests. Vrojak te komsnde je s puško apremil begunca v garnizijaki zapor v šentpeterski vojašnici. Pred vojašnico je Ga-žnik vojaku spremljevalcu pobegnil. Vojak je za njipn za vpil stoj in nato atreljal. Ranil ga je telo težko. Gačoiks *> takoj prepeljali v garnizijfcko bolnico.
MAZNAMELO IM ZAHVALA
tužnim srcem naznanjam žalostno veet, da nam je za vedno zaapala naša preljubi jena hčerka
ALOJZIJA BLAftIOH.
Preminula je po 8-dnevni mučni boleani. v «tarooti 1 leta 8 ntese-cev in dni. Najlepša hvala vsem, ki ao nam pomagali v času njene bolezni, nadslje vsem onim, ki ao darovali kraane vence ,ter vnem, ki ao jo spremili k ssdnje-mu poMtfcu. Žalujoči o#tali: Anton in Joscfa Blasich, atariši; Charles. brst.v
farHn^illc. 111... (Advcrtiaement.)
mšmmmmšrn
Črne kose v Duplici pri panika so se pojsvile. Doalcj jc o-bolela družina 4 glav, od kate-rih pa še nobeden ni umrl. 0o-alej ss položen nI Širila.
Majden arhiv. Te dni so v ftu-botiei odkrili arhiv bivšega h v stro-of^nskega guvemementa v Cetlnju. Ostali del arhiva je ftftj-bržc f privatnih rokah v Oseku sli 'Sarajevu. Najdeni del sc bo izročil v pregled isti komisiji, ki jo pregledala arhiv beograjskega guvemementa.
% Črne koal so se pojavile v Trbovljah in ponekod v Savinjski dolini. Oblast je prepovedala vse •prireditve, «hode in enako.
Saga v Boki KotorsU. Baktc-riologi so konotstirali, da gre v Tivat/u res za kugo med frstico-ak farni vojski. &	«flV
SAMA.
. ^Povest, 8 pisal V, 8. Pinlfar.
ïMaAaljevsoja.)
"Ds toga ns vsi In se ^udišf " "NI* se ne fadim, ker ima dat», saka3
|HH
ima grehov na plritth, da M zasluti) že sto sod-njih dni. Toda ¿udim se, ker ga je vendarle zs- ( tels zanka."
"Zadela ga j« pa*", je raslagsl Hahne, stoje* ob misi, "toda Jok se izmusme."
"Kakor kane," js povzel bessdo Zsseljsn št n par. 'Tudi Bmrekarja prevefi nkrbi ta reí."
i "Ali nrfallšf No verjamem." ja popravljal krlmar, ki se je rad Štuiil med vaško gospodo, "Ne verjamem, da bi ga kaj akrlielot"
"Štupar , Utegneš imeti pravi Rkrbi gal Zakaj tudi njega sem potfn^l na «emuju. Ali je1 m priJoî"	1 '.
"Ni!"
"Torej — ga akrbil Vsako loto je ns U dan/f Im» ram al s nami hribovci sa hlode, sakaj pa nI let(wt K, Hmrckar je Bmrekarl Toda ¿lovek ne ame govoriti."
"Veš kaj, Andrée," je prijel tehtno. Zaae-I jan Markovee, ki js doalej molčal, "ali se muc govoriti, sli ss ne sme, meni vaeeuo, Toda zapomnite «i val, tudi ti Rahna, Smrekarju bo šs to*a bils. da ga bo bolelo. Kakor kušk* naa je Imel na vrvi ter naa oestinll in strHicl kot svezsno jag-nje. Te strilfmom biti konec." J,__"Konce," ja pritrdil fttupar in udaril po miši.
"In safotak konca ja bil še narejen — na sv. Treh kraljev dan t Saj veš. Andrée?-
" l'ofcojilnioo misliš I' *
"Da. t lata I"
"Je nevanw raè", ja ako^mlgnil Rahnc.
"Za Hmrekarja in sate tudi nekoliko) Zato ai proti ven in ta ni bilo blisn."
Kahne'ss ja Obrnil in šel k dnigi mizi, da se ne bi «snteril dobrim gostom. bi ugovsrjal.
"Kajkrat smo le v Bukovju o tem govorili In rekli, da amo aa ašff, kar ai «ami ne anamo pomagati. Kaj pa je Imel Rmrekar. ko je prišel eemkajf Niš. In aedaj je bogatin t"
"Bogatin, da, od naših žuljev, bogatin," je poudarjal Markovee, ki Ss je prttel razvnemati, "In taka je ta atvar, da aa vnk tujec med nami odriiril. mi pa hujšamo od dne do dne."
"Ree je. V stiski ai poproail. ds ti je prelo-lil ns, pa si bil mvesan. Tskoj ti j« priAel «am ali Jok in allil vate, da al prodal — «evada napol ssNtouj. Konec nmrs biti In tor« naj mu bljel"
"Ali no aaaso sa tal Tudi to lasa na veati,^ da je pregnal la far* vaakega. ki mu je bil na poti In »"daj «s afttaljieo Mlako, katere nam je žal. kar imamo loa aa glavi 1 Kajne. Markovee f*
Stupor ja porinil kozarec pred «œeda in i-akal na licu modrijana patrdila, «U je pravdo govoril.
"Je taka," ja saJel pofel Msrkovee. Toda Arndts gaje
"Ni taka — in sato, ¿e je reankkio Hmrckar to načinil, naj ga Bog blagoslovi in zato naj nao toša ne bije!" - /D:' C.
"Andrec, ali ai znoreli" ac jc raiztogotll' štupar. "Da ao takelo iznt4>išT Mar ni ros, možje, govorit«, da je s tem «kodovsl vsej fariT"
"Naši pa koristil, haha, korkdl, kot bi ^u-del poslal vanjo! l.c ,privolite nam Mlnko, asj imate vi drugo."
"Drwgof aeveda, tiato Smrckarjevo pnnco, ki Mlnki ne seže niti do .kolen."
"Novoišljlvec," j* je amejal Andrec. "ni* nam ne privoliš."
"Kako to, da vam ne privoščim? Prav ¿e,' da imate šolo. kakor drugod! AH imi imamo samo mi stroike? Dosti neumen je bil gospod Boštjan, da a« je ukvsrjsl tako dolgo z vašimi otroki in sa prašen ni*. Ampak naj bi dali drugo za ss*etek, ne ps naše."
"Jas pa tako pravim, da jO je sam Bog prinesel k nam. Povem vam, da aem avojega fanti prej n palico gonil v šolo, po mi jc trma ušel v borovnice nsmcNto pred gospoda, ffedsj je pa tak. da i{ brez kosila uide k pouki* Takole je, Prve dni ao ao otroci puntaH. da smo «že stari kil t Le <*emn ženoko k nam, zs nsšc otroke, ko jih trden moŠsk komaj devs v ria, ns, aedaj pi tskoleTVse dere za njo in sagotovo, da jo imajb otroci mjši kot nas, Isstne nt a rine."
j "Cuds, ksj eit*lovek naredi v fsri, *e je 81 prsve moke pe*«n I" so mu pritrjevali Zaseljant
"In Še veš je *udo je to", )prj>dodenc Msr^ vcc, 'da so ljudje is Iste šole in iatlh naukov, kakor no* in dan.'Naš ni bil prej sa Minke nikoli zaprt in prvi j« bil. ao rokll. No, "odkar jc prišla tk Alena, ac priemeri vaak teden vsaj cokrat domov ia aapora, potom torbo za p<«*, — in knjiga mu amrdl. kot le kaj. Ali ni to *udof"
"Markovee, moder al, nW ne re*em, ali da se temu *udlš. nc razumem. Raj vendar vsa fars gt»voi4i Brcgtovkin Atinlcnt — in novs u*iteljics! R, ssj ni«i pet let atar; Ali ne veš, kaj je ljubezen 1 POmetnfga zhega, bi pa takega <lokli*a ne, ko je komaj Is povojev. Kako ti bo potem sa delo, le kako. prendari!"
Andrec se je veselo sssmcjsl.
"Zahvaljen Bog stokrat sshvaljen, in Smrc-ksr s njim vred, *e ims ksj delešs pri tem. da je Mlnkapri nas!' '
"TI po pravici govoriš, fttupar," je pri*el Msrkovee, ko js Andrae od veselja preanll kosa-rce.
" Oans je zbegana. Je bila moja tudi. ne <la M jo (javljal ali ji o|tonsšsl. Ko sem ji razodel med Mirinrf o*mi in ji naravnoat povedal: Mleka, rad ta imam in vzamem te, je bila taka, da je šla zjutraj g jaifcaaom na korito po vode."
"Vlahahs." ae jo amejal Andree židane vo/ I je In pomikal kozarec aoeedu. "Ta bo lepa. Atu-par, l»e ae vaša Alona tako ri»eas, da bo otroke I m a nnošila, Hahab«, Babilon v Zseetjii!"
Rakne je vlekel na oko oh «oaatnji misi in se priklišal pogledat. *e je «teklenlea že praana.
¿"Andm. ne verjemi vw«a. Vsi knsmo žene In jih nlamo ns sejmu kupili sli is Amerike ns-ro*ilL Waj ss imata rads Bremov in u*Heljiea. Ali «ia M Ml to lep pari* ' v TT^11
"Lep, seveda lep, ampak. .."
(Dalje frikodajU.)
nssssssssssssssssssossosssaiOBi jsjž
Oblekepo'32-
Izdelane po po vaši meri in cenejše kot izgotovljene v trgovinah.
Čistka, likam in popravljam obleke po najnižji ceni. Pribit« in se prepričajte Za obilen obisk se vam priporoča
FRjANK ERZN02NIK, ii0 krojni,
^ Frontenac, Kana.
!

dela MATIJA
POOBLASTILA TIJA SKEMDE
DER še 12
LIT sa rojake po osli Ameriki. On že mora vedeti, kako se po-oblaatila izdelujejo. Piši mu in razloži svojo zadevo, pa ti bo na redil vse pravilno, da ti n« bo mogofe grunt prodan s nepravil-
Izčisti svojo kri.
¿1 vjjeuj«, r.uj.	r»*-—
v tobi in mu manjka zraka ingman-
tÄTW
manj natfibdni.

(pre.o Sevtro' obnovijevainc blagodejno na atema. ki aa
evera's Blodali
U» Severov Kriäatilec) ja pravo ' i zdravilo, ki bo dalajo
as
1PSBB
do popr.ve n«nar»Twh
»tac tšrM I
Pri vseh
zur»vii0, ai ÜO aeiaio izmenjavo vaftega »i-tako UUv. Pomaga
nenaravnih razmer m
VINI
Hi VAkovrMI a* farm ab v
P A R N I K
—m
odpluje dne 19.
T DUBROVNIK » TRST
Cena tretjem razredu
Dubrovnik ... .$125.( Trat..........$11&00
in $5j00 vojnega davka.
OaUMto mi pri ajafa.
INSKA TRTA
Ia obilo r*|L V .lov. (¡9 'Kupit* farno
Povratno «adje u.pcvii
—__«ab V North Carolin!.
mar«ki naaoUiínl M bo *ul«. *] od
A. H. SKUS1C a CO.. Vïmumrnu, M. C.
PRISELJEVANJE V AME-
RIKO VTECNE BITI PREPOVEDANO t, v i
Kdor hote «obiti svojce v Ameriko, asj si ds hitro pri meni narediti potrebne Uetlne» tako da oseba v atarem kraja dobi dovoljenja od ameriškega konzulata prej kot foêe.	" ï • v.'!
Za sHiBOjrmsiispnlooil sit losti prošenj
. MATIJA SKENDER
Jsvnl notar ss Ameriko la atari kraj.
ftt7 Balise St. . Flttebargk, Pa.
■■■■■wimispww
ii> 1.11 ¿.i . .i.
TIÜ ČRKE B-O-B.
ai|AA|| eadavallalk ^iMalasv Mm vi Im i
^¡u bSJSTÄo TE« v b-TIT
SUS	(OenrtJ aa
) Z Tnal po
M uporablja.
BOB Sel* >Mt(*
II» pUa&am. kot
Rbbi BrI®jaree, Torkalj, flttwJ vlea, 2aaaje, Kiaeal |a Hmik^vec.
Poalullt« M a po.kuMM BOB le Se-HI/ Co J« MUM lue Mf
ra d* Štiri «etam. pile««.) trebnimi navodil kSke Pot eev^v ateno to M.M.
Poiljito vale oaroiil« I« daae*. prito-tlto dpnar. Sour «rdet e« «e Mm,..
GLENWOOD PHARMACY,
Freak MeeBarae, aat (N) Second Ave^ PitUburyh, Pa.
i	i , ii	)
POTMI LISTI Zadnji čas smo imeli ikoro vsak ted«q,dirnge določbe glede dobavo jugoalovanaldh potnih listov. Od t spaasa pa j« sopet nova odred-ba, ^a/mora Hi vsaka prošnja potni list naprej v stari kraj na m t . Vslod tega bo sssoav, prsdno bo mo« potni Ust Kdor toraj ipašovati na poletje, ta mora nlošiti prošnjo, ako hode dobiti svoj potni , list pravočasno.
Sa Italijanske in amariške potne 4M ostanejo stare določbe. Bojaki s ameriškimi potnimi listi lahko potujejo v Jugoslavijo, kadar hočejo. Za nadaljna pojasnila o potnih listih, o kretanju parnih kav itd., pišite na na! naslov.
PBI0BUBVAHJE. *
Vkljub temu, da so nekateri naši 1 'vss-vadstt'' I« vsi mesecev la-gall ljudi s trditvijo, da bb s 4. priseljevanj« ustavljeno, da je 4. marec sa
vodno kimamo In tudi ns vemo, kdaj jo bomo imeli. Sadaj j« še stara postava v veljavi in bo v v*lj*stwsaj šs n«kaj moseoev, ako vač ns. VsU rojaki imajo to-raj šs vedno dovolj prilike, da daba k sebi svoj« sorodnike. Pišite po nadaljna navodila
Zanesljivo in hitro
poskrbaj« denarna izplačilo v stari domovini in opravlja druge bančna posla
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Gortlandt Streot, Naw York, N. Y.
Bojaki, poslužujte ae v vseh zadevah te alovanake banke, ki je pad stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnica in: $50,000.00 rezervnega zaklada.
Za cena denarju glejta list "Glaa Naroda"
y. , U FRANK SAKSER STATE BANK '	■ Frank Saksor» predsednik.
DENAR.
Priproata pamet nam pove, /Ca sedanja vrednost dolarja napram jugoslovanski kroni ai naravna, aš opravičena, temveč umetno vsdrfana ia vsUd tega ni trajna. Po našem mnsnju dolar ni več vreden kakor 40 jugoslovanskih kron. Kolikor dobimo sanj več do. Maso takorakoč "aa šenk". TO n«. varno bk\ neopravičeno razmerje s« a« mor« vadriatt. Krone akoro no morejo Utt oea«jše kakor so Ako Vam j« na tea^ da ss okori rtito S aedanjlml cenami, tu tanate avoj "abanos'as samodlte ga. imamo isvrstna direktno 'a ttarokrajskbni denarnimi aavodi in Vam sato lahko tečno postrsleno bodisi, da hočete posla-ti denar na kako osebo ali pa, da ga aalattte v kak sanasljiv ds-vod. V tem alnčajn Vam al preskrbimo hranilni knjiüeo in do «ej, da dobite v. hraailno knjlüoo v roka, smo mi odgovoiv al aa denar. Vaše saod «aj^ij^ffi
Sa vsa dñgo ss abulte na sše-
ŠTAR LINE,
DIREKTNA ČRTA - NEW YORK-HAMBURG Zelo ugodna Toinja t Ceho«lov»kijo in JugMlarijo. PHILADELPHIA—GDANSKO ria HAMBURG VELIKI MEDKROVNI PARNIKI
S. S. Gothland
V«iJ. auno Inti««*
*.......Marc 25
potnikati'; JHBE^Im
Mnogo prilike aa iprshajsnjs na kroi soba. Prijazni uprti prostori sa dve štta reservffojo. , • .•
Offlaalte ae pri drnlblnsm ssetopaOra rbora St^ CUeaaa, OL
aH pa ne 14 Na.
AMERICAN LINE
DIREKTNA ČRTA - NEW YORK-HAMBUR6
VELIKI MODERNI MEDKROVNI PARNIKI
.S. S. MANCHURIA......pluje Aprila 14
8. S. MONGOLIA........pluj« Marc 17
S. S. MINEKAHKA (nov) plujs Marc 81
. aadnjl Ima asms
— Najkrnjla . te ugodno v<
ea««,0fll",ili	dn,ibhl#" QrAda ns 14 M.
▼tflnje. Prvega in tretjega raaraáa patra rearada potnikom etrašeje aaiakarji aaprta aobe aa ienaka Ia otroka.
St.. CU-
♦ ♦IIIIIIM.............S............................
* 0BSABX, 70—4Kb Avs. I WBW TOBE, V. T.
NAZNANJAM
FRANK ZAJEC»
471 National Ave.,	tafofoi
I ; - Mihvnnkna, Wla. ..............................