Dopisi. Iz Gradca. (Deželni zbor) je imel že 12 javnib sej. Izmed razuib obiavnav omeuinio le oae stvari, kteie imajo za nas Slovence posebej ali pa za celo Stajersko večo važnost. Sprejele fo se štiri postave, namreč: o lovskih skaznicab, vsled kterib si mora vsak lovoc za tri goldinarje na leto pri okrajnem glavarju lovsko skaznico (Jagdkaite) kupiti, če hoče na lov hoditi. Slovenski in kon^ervativni poslanci so se zoper to postavo vpirali, pa liberalci so jo z večino spiejeli. Druga postava o nadzorovanji računov občinskih in okrajnih zastopov kakor drugih nižih javnib oblastnij se je z liberalno večino sprejela, dasiravno je poslanec Žoigar dosti tchtnib uzrokov zoper to postavo navajal. Tretja postava govori o zathovanji kmetijstvn škodljivih rasrlin. Slovenci so bili od kraja zoper to postavo, ker je preostre kazni imela. K sieči pa pri obravnavi dotičuega oddelka ni bilo zadostno število liberalcev v zbornici in slovenska 8 konservativno stranko je zmagala. Prav se jim je zgodilo. Po tem so slovenski poslanci tudi za to postavo glasovali, ker so odstianili, kar je preostro bilo. Cetrta postava pa govori o povzdigi živiuoreje, za ktero so poslanci vseh strank glasovali. Tudi razdelitev nekaj občin v slovenskib krajib se je eprejela tam, kjer so dotične obravnave skončane bile; za podobčini Ločica in Prekop pri Vranskem pa se je deželnemu odboru naložilo, dotične korake storiti, da se zaželjena razdelitev dokonča. — Srenjskemii zastopu celjskega mesta se je dovolilo, od vsakega psa v mestu 4 gl. na leto davka pobirati, 2 odstotka od najemniue pii stanovališčih jeinati in domovinsko pravico do 200 goldinarjev oddajati. Po takem se bodo mestni očetje še leži ko zdaj z visoko politiko pečali, ker bo dosti denaija. Kaj pa bodo meščani porekli, če bo vedno veči davek? Iz Celovca. Tukaj izhaja listič pod imenom ,,freie Stimmen'', kterega glavni namen je, vse kar je slovenskega z blatom onietavati in poštene Slovence giditi. V člankn ,,die nationaleScbulhetze in Karnten" piše take bedarije, ka mora človek, kteri ima še nekoliko zdravega razuma, strmeti nad budalostjo pisateljevo. Jezi se natnreč, da so se katehetje slovenskih šol prcd nekteriiui leti obrnili na slavno škotijstvo, tei* prosili odstranitev onih okolišein, ktere so krive, da naši slovenski otroci slovenskega katekizma brati ne znajo, ter smeši prositelje in miljuje pokojnega knezoškofa Valentiu Wiery-a, da je ono prošnjo uslisal, ter tudi korake pri naučnein mioisterstvu storil, akopram brez uspeha. Ker pa se možu dozdeva, da ona prošnja še ni odložena, ter da bi utegnili slovenski katehetje zopet enako prošnjo na novo škofijstvo odposlati, roti sedanjega knezoškofa Petia, da naj take nklerikalne heiss-sporne" energično zavrne. ter jim dobro posveti. Revček! Naš milostljivi knezoškof bodo prošnjo takoj temeljito preiskali in po temeljitem preiskanji se prepričali, da so pritožbe opravičeue, ter da je uže skrajni čas, da se razmere naše šolske predrugačijo. Mi Slovenci popolno zaupamo novemu knezoskofa in tudi nimanio uzroka nad Njibovo pošteuostjo dvomiti, ter smo preverjeni, da nas precastiti g. vladika od svojega, v prveui pastirskem listu izrečenega piiacipa ,,Vsakemu svoje" tudi nam Slovenceni iiaspioti uikdar odstopili ne bodo, ter tako pokazali, da znajo drugače narodnostni ruir okrepčcrati, kakor ,,Freie Stimmen." Namen celega člaoka pa je, pri nas Slovencih zaupanje v našega milostivega gospoda knezoškofa omajati, kar se pa uikdar ne bode zgodilo in naj ,,Freie Stiuiuiea" še tako napenjajo se, vsaj jib poznatuo kdo da so in kteri je njih pravi namen, vsaj imamo toliko zdravega razunia, da zamoremo pšenico od plev razločiti. Dobro je tudi to, da omeDJenemu lističu uže zadnje ure tcfeo, in v smrtnem boji ranjeai lev še uekoliko krog sebe bije, pa naj le bije, bojimo se ga nič in vkljub njegoveinu rujovenju bočemo se probuditi in delovati z vsemi silami za povzdigo naroda našega slovenskega, do sedaj tolikanj zatiranega. Preuzvišenega našega knezoškofa pa zagotavljamo popolnega zaupanja in odkiitosrčne nase ljubezni, ter prosimo, naj se tudi oni potegnejo za naše svete pravice, da tudi nam znsije milejše solnce srečne pribodnosti. — Vreme je tukaj jako slabo, dežuje v enomer, po planinab zapadel je sneg, a veudar se noče zjasniti. Kmetovalec vzdibuje, ker ne more vscga vsejati, ajdo je potreba požeti, a se ue da zbog slabega vremena. Bog nam pomagaj! U. Iz Šoštanja. (N e m š k n t a r s t v o.) Na Kranjskem ne najde v sredi slovenske zemlje mesto Kočevje, v kojein trdi Nernci prebivajo, ali tudi pri nas na slov. Štajarskem se bode sčasoma, kakor se kaže, trg Soštanj tako ponemčil, da se bi smel po vsej pravici nŠtajarsko Kočevje" imenovati. No, kmalu uže tukaj pošten kmetič piti in jesti ne bo dobil, ako ne bo znal nemsko, saj smo uže zdaj tako daleč, da naš občipski predstojnik besedice slovenski ne zna! Soštanjska gospoda se tako od nekdaj na uemčursko stran pomika, a dan danes uže vsak ,,spiesbUrgeru in rokodelček okolo nemškutarske zastave pleše, katero nekateri ueraški hlapčoni tukaj pridno razvijajo. — Zares, žalostno je za Soštanj, da tukaj v nobenej gostilni, čeravno je skoro pri vsakej drugej biši oštarija, ni najti slovenskega časnika, iz katerega bi si slovenski obiskovalci k*j novega prečitati zamogli! To je posebno za nase večje gostilne grdo, kojim izključljivo le slovenski kinetje pripomorejo k obstanku. Nemške časnike najdeš skoro v vsakej gostilni, v tukajsneni ,,gasthofu" še celo glasovito nCeljanko", kojej neki šoštanjski (?) dopisun tako pridno dopisuje, da mu bo morala gotovo kakšen ,,penzijon" za njegovo delavDost zagotoviti. No, s tein še vendar se tolažimo, da je ovi pisač ravno tako umazan, kakor njegova ,,Celjanka". Ta ,,gasthofški" oštarjaš pa res lepo bvaležnost kaže slovenskim kmetom, koji so mu v tako kratkem času na noge pripomogli, da ima za peščico nemčurskib pivcev dva nemška časnika, za slovenske pivce pa, kterih so skoro vedno prostori polni — nobenega slovenskega lista! Na noge toraj, gostilničarji in tržani, kteri imate še kako iskrico narodaega duha v sebi, naročujte si pridneje slovenske časnike, zanimajte se posebno pri volitvab bolje za slovensko stvar, drugače zna kmalu naš lepi Šoštanj v širokem nemčurskem žrelu izginiti! Opazovač. iz Konjiškega okraja. (Drago zdravništvo.) Moja bolena teta Neža Mraz, posestnica v Žičab, si je dala zdravnika g. Prerušaka iz Konjic v Žice, eno uro daleč, štirikrat pripeljati, in je srecno umrla. G. Premšak je računil za te štiri pote 158 gl. iu se je pri sodnijskej obravnavi dne 19. avgusta t. 1. s 100 gl. komaj zadovoljil. Revni njeni žlahti je pak ostalo vsakemu posebej 10 gl. dedšine. Slake, 27. Kimovca 1881. M i h a M r a z. Iz Konjic. (Šolstvo.) Šolske razmere pri nas v prejšnjih letih, dokler so podučevali sami nemčurski učitelji, so čitateljem ,,Slovenskega Gospodarja" uže dovolj znane in ni jih treba omeniti. Jako poboljšale so se razmere od časa, kar delata na naši petrazrednici_ vrla, narodna ucitelja gospoda D. Sarajnik in S. Cvabte. Vsa vneta za slovenski jezik si prizadevata, da se otroci v našem milem slovenskem jeziku izobražujejo. Pa tudi zvunaj šole marljivo slovenski narod podpirata. Nernški Konjičani se zarad tega zelo jezijo, mi pa kličemo tem vrlim narodnjakom iz srca donec rŽivijo", ter prosimo, naj delata še dalje krepko za narodno omiko, ne boj<3 se nem8ur8kih Konjičanov, pa tudi ne novega šolskega nadzornika. Od sv. Trojice v Halozah. (Uboj). nPosvečnjte mojo nedeljo in ona Varu bodi sveta, kteri jo bo prestopil, ta bo umorjen." Te svetopiseraske  besede ljudje le prerado pozabljajo. Zanikrni kerčmarji godce najemljajo, ter ,,pleseu narejajo in to tim raje, čim svetejša je nedelja ali praznik. Zbralo se jih je na kvaterno nedeljo 25. t. m. nekaj raz-  ujzdancev — so li bili pri službi božji se ne v6, pri popoldansnji gotovo ne — v neki krčmi na  ,,ple8a, kjer se začnejo prepirati, suvati in iz krčme zgnani, pod milira nebom pobijati. Janez Emeržič dobil jo je z polenom prek glave, da je še v noči svojo dušo izdehnil. — Sodnijska preiskava vbijavca spravlja ua dan. Zreli ptički so se poskrili; le enega zasači žendarm, mu naloži (5 po-  len in ,,rajkelnovu, s kterimi so se ubijali in ga  odpelje ua Ptuj v zapor. Ljudje srečevajč ga 8 poleni obložencga ,,Gala" majali so z glavami, rekoč: ,,S takim ,,rajkeljnom" vola vbije, ne le človeka" in ,,nesrečni otroci — nesrečnih starišev!"