Varja Cvetko
Filozofska fakulteta v Ljubljani
CVET
(Poskus pomenske analize)
V slovenščini je beseda cvef izpričana v številnih pomenih. Nekaterih med njimi sploh ne srečamo v drugih slovanskih jezikih, ali pa so v njih redkeje zastopani. Se najbolj sorodno distribucijo kaže srbohrvaščina.
V starejših slovenskih slovarjih je cvet v osnovnem pomenu »Blume, flos« zabeležen že od Megiserja dalje. Hippolit ima poleg »Blüte« zabeležen tudi prenesen pomen (str. 31: cveif te mladusti). V prenesenem pomenu »najboljše, najlepše, najpomembnejše med« se ohrani tudi nadalje (prim. SSKJ I, 269). Pomenski prehod ni težak in ga kažejo tudi izrazi v drugih evropskih jezikih (prim. nem. Blume, Blüte J. — W. Grimm DWb. II, 158 d., 176; fr. fleur W. Wartburg, FEW III, 631 d. idr.).
Poleg primerov, ki jih navaja SSKJ I, 269 d., se v gradivu za SSKJ v Inštitutu za slov. jezik pri SAZU dobijo pod geslom cvet še številni primeri v pomenih, pri katerih ni vedno takoj ali popolnoma jasno, iz katerega osnovnega pomena naj bi izhajali oz. kako je do prenesenega pomena prišlo. Glavni primeri so naslednji:
1. cvet »alkohol, špiiit, esenca« v : vinski cvet, kisov / ocetni cvet, melisni cvet, lesni cvet, jodov cvet, kafrin cvet, sivkin cvet, milni cvet, salmijakov cvet, žganjev cvetj
2. min. železni cvet, žvepleni cvet, bizmutov cvet, kobaltov cvet, nikljev cvet, antimonov cvet, arzenov cvet;
3. vinski cvet / cvef na vinu »plesen na vinu, bersa«;
4. cvet »najboljša moka«;
5. cvet I cvet(l)ica »vonj, aroma«;
6. cvef »bele lise na nohtih«;
7. ženski cvet »menstruacija«, beli cvet »levkoreja, beli tok«; 220
8. cvet I cvetica »večja bela lisa na čelu živali«;
9. slabšalni pomen;
10. bolj izolirani ali manj jasni primeri: čreslov cvet, vodni cvet, rožni cvet »junij«, divični cvet.
Starejši slovarji imajo te primere redko zabeležene. M. Murko, Slov.-nem. in nem.-slov. roč. bes., 1833, ima v slov.-nem. delu str. 746 cvetna moka »das Blüt-henmehl«, v nem.-slov. delu, str. 786, pa Weinblüthe »vinski cvet« (toda: Weingeist »vinski, vinjen duh«!). A. Janežič, Voli. Tasch. Wb. 1851, ima v slov.-nem. delu na str. 470 vinocvet »Spiritus« (toda tudi : vinski duh »Weingeist«), v nem.-slov. delu, 1850, str. 470, Spiritus »žganjica, vinocvet, vinski cvet, duh«. Tretja predelana izdaja, 1889, ima več teh izrazov: 775 Weingeist »vinski cvet«, 633 Spiritus »vinski cvet«, 172 Eisenblüte »železni cvet«, 607 Schwefelblume »žvep-leni cvet«, 201 Essenz »cvef, jedro, esencija«. Cigale, 1872, I 167, navaja Blume der Unschuld »deviški cvet«, II 1009 das schönste Mehl, cvet, 1436 Schwefelblumen, -bluten »žvepleni cvet«. Po njem citira Pleteršnik, str. 89 d. črni cvet »Kien-russ«, beli cvet »was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf (dagegen, was bläulich ist, zeieni cvet) in dalje navaja še železni cvet »Eisenblüte«, cvet na vinu »Kahm«, vinski cvet »Weingeist«, žvepleni cvet, cvet »bela, čista moka«, rožni (režni / rženi) cvet, bobov cvet »junij«, ženski cvet »die Weiberzeit (Menstruation)«, beli cvet »der weisse Fluss«, vodni cvet »Eintagsfliege (ephemera vulgata)«.
Nekatere od navedenih pomenov dobimo tudi v sbh. Đ. Daničić, Rječnik hrv. ili srb. j. I, str. 886, navaja: cvijet od brašna »najbolje, najsitnije brašno« od 16. st. dalje; cvijet mlijeka »skorup, flos lactis«, cvijet rakije (pri nekem piscu 18. st.) »najluča rakija, prepečenica« in prav tako pri enem piscu 18. st. cvijet vina »najbolje vino«, cvijet »bijela bilega na čelu u vola ili kona ili zeca«, cvijet »menstruum«, bijeli cvijet, divstva cvit I cvijet djevstva, vodeni cvijet »ephemera vulgata«. Na str. 872 d. navaja še nekatere druge primere; cvjetan »maj« pri nekem piscu 16. st.; cvjetast »s bijelom bilegom na čelu«, cvjeteša »ime cvjet. kozi«, cvjetka »ime kobili cvjet.«, cvjetko »ime jarcu, ime cvjet. konu«, cvjetona »cvjetast vo«. J. Jurančič, Sbh.-slov. slovar^, str. 107, navaja še sumporni, vinski cvijet in na str. 108 vino cvjeta »na vinu se dela bersa«, voda cvjeta »nad vodo plešejo muhe enodnevnice«. To so skoraj vsi glavni pomeni, ki se dobijo tudi v slovenščini. Za stčeš. bi se dalo primerjati samo: kvet v al-chemii »nejmenši castky hmoty« (J. Gebauer, Slovnik starocesky II, str. 190).
Stcsl. cvefb se izvaja iz ievr. korena *k'wej-t- »leuchten, hell, weiss« (prim. Po-korny, lEW I. 628 d.; Berneker, SEW I, 656; Vasmer, REW III, 284 d.). Prvotni pomen je še ohranjen v let. kvitet »glänzen, flimmern«, kvietet »balet, balinät« (K. Mühlenbach — J. Endzelin, Lett. -deutsch. Wb., XV, 355, 356). Ruščina ima poleg »Blüte« razvit tudi pomen »Farbe« (prim. Vasmer, ibid. in V. Dal", Tolkovyj slovar', IV, 1255). Postavlja se vprašanje, ali je v slovenščini (in vzporedno s tem verjetno tudi v sbh.) še kje ohranjen pomen »svetel, obarvan«, ali pa se da vse gornje primere razlagati že iz pomena »Blume, Blüte«.
1. cvei »alkohol, špirit, esenca«
Primerjava z etimologijo za besedo alkohol (po sugestiji prof. F. Bezlaja) lepo osvetljuje pomenski razvoj pri cvet v istem pomenu. Arab. al-kuhul je prvotno
221
pomenilo »Bleiglanz zum schwärzen der Brauen«. V 16. stol. je izraz v alkimiji pomenil »zelo droben, najfinejši prah«. Od tod se je razvil abstrakten pomen »das Feinste von den Dingen« in kasneje preneseno na vino »das Feinste im Weine« (prim. Wartburg, FEW 1, 70; F. Kluge, EW der deutsch. Spr.'^ 13; C. Bat-tisti — G. Alesio, Dizion. etimol. ital., 115). Kot kaže, pri tem premiku pomen »barvilo« ni več sodeloval. Zelo verjetno je, da gre tudi pri cvet »alkohol, špirit, esenca« za isti pomenski prehod. Izraz ne more biti kalk iz nem. ali lat., ker oba jezika uporabljata Blume oz. flos v zvezi z »vinom« v drugačnem pomenu. V slov. je cvet v navedenem pomenu postal produktiven v določeni skupini strokovnih izrazov. Izhodiščni izraz je bil po vsej verjetnosti vinski cvet »špirit, alkohol«. (Podobno kot navaja Pleteršnik beli cvet »was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf«, pomeni v lat. llos olei »das erste öl, das aus der Presse fliesst, also das beste« (Wartburg, FEW III, 636). Primerjati se da še težji pomenski prehod pri lat. spiritus »Hauch, Lufthauch, Atem, Leben, Seele, Geist usw.«: nem. Spiritus »Weingeist, Alkohol«, kar se je tudi v 16. stol. najprej rabilo v jeziku alkimistov v pomenu »tekočina, destilirana iz rastlin ali drugih snovi« in se je v 18. stol. uveljavilo v pomenu »Weingeist« (G. Drosdow-ski, P. Grebe, Duden Etymologie, 661) in še nem. Geist v pomenu »Essenz, Alkohol« (ibid., 206).)
2. železni cvet, žvepleni cvet idr.
Ti izrazi so verjetno nastali po drugačni poti. Pri tej skupini smemo domnevati, da gre za kalk. Za lat. navaja Ernout-Meillet, Diet. etym. de la 1. lat.^, 429 flos nitii, aeris, aeraminis, plumbi (prim. še Wartburg, III, 637: »Bei den alchimisten des mittelalters wird sodann flos zum namen der bei der sublimierung sich bildenden niederschlage. Diese neue bed. geht in alle rom. sprachen über. Die germ. sprachen übersetzen ihn meist, daher d. schwefelblume«.). Pomen »žvepleni cvet« ima tudi ben. fior de solfaie (G. Boerio, Diz. del dial. venez., str. 223).
3. vinski cvet I cvet na vinu »plesen na vinu, bersa«
Predhodna stopnja tega pomena je verjetno »nekaj, kar je na vrhu, na površini«. V istem pomenu se uporablja ben. fiori del vin, flori (Boerio, ibid.), it. fioretta »plesen na vinu« (G. Devoto — G. C. Oli, Diz. della 1. it.^, 909) in fr. fleurs (de vin, de bieie etc.) »moisissures«. Skok, 282, navaja cviječe = cveće (Kosovo) »bijele glavice na vinu«. Enako pomensko ozadje ima tudi lat. flos vini »pena na vinu« že od Plinija dalje (Wartburg III, 636) in tudi lat. flos lactis (ibid.). Nem. Blume »das Erste im Bierglas, Schaum des Weins« je lahko kalk iz lat. (prim. Trübner I, 375). Za slov. je zanimivo, da starejši rokopisni slovarji tega nimajo, čeprav navajajo flos v lat. geslih (prim. Kastelec, Vodnik, Diet. Lat. — Carn.: ilos vini »kan na vini«, fJos lactis »ramelci ali škralub na mleiki«).
4. cvet »najboljša moka«
Lat. pozna flos farinae v tem pomenu že od Plinija (Ernout-Meillet, ibid.; Walde-Hofmann, LEW^ I, 518). V istem pomenu živi beseda tudi v roman, jezikih (prim. Wartburg, ibid.) in je tako ohranjena ben. fioreto I fior de farina (Boerio, 224). Primerjati se da še angl. flour »moka«, prvotno pomensko enako s flower »Blume, Blüte«, kasneje samo v prenesenem pomenu »flower (i. e. the finest part) of the meal« (Klein, Compreh. Etym. Diet. of the Engl. L., I, 603). ^^\?-
222
5. cvet »vonj, aroma«
Lat. pozna flos vini v pomenu »le bouquet du vin« (Ernout-Meillet, ibid.) in prav tako nem. Blume lahko pomeni »der Duft des Weins« (Trübner I, 375). V tej zvezi razlaga Wartburg I, 448, fr. bouquet kot »ce qu'une chose a de plus beau, parfum de certains vins«. Verjetno spada sem tudi muškatov cvet.
6. cvet »bele lise na nohtih«
V gradivu za SSKJ se dobi samo en citat (V. Möderndorfer, Verovanja, V. str. 17, 3) in se glasi: »V Medvodah bo tisti, ki mu cveto nohti, srečen. Kadar se podaljša »cvet« do koncev nohtov, bo imel pomembno življenjsko spremembo (...)«. Tekst je zanimiv, ker je zelo soroden tistemu, ki ga navaja Trübner I, 374: »Der Nagel blüht, wenn sich weisse Flecken darin zeigen, welches an Fingern der linken Hand für günstig gilt«. Na osnovi samo enega citata bi se težko kaj določnejšega reklo o primerjavi obeh izrazov in pojmovanj.
7. ženski cvet »menstruacija«, beli cvet »levkoreja, beli tok«
Za sbh. cvjet »menstruacija« domneva Skok (I, 282) napačni prevod iz lat. V istem pomenu se uporablja tudi nem. ßlume (J.-V., Grimm, DWb. II, 160). Itai. ima v rabi celo oba izraza: fiori »la menstruazione«, tiori bianchi »la leucorrea-< (G. Devoto-G. C. Oli, ibid. 909). Prim. še Meyer-Lübke, REW^ 3390.
8. cvet I cvetica »večja bela lisa na čelu živali«
Pri tem pomenu bi bilo ev. mogoče še domnevati stari pomen «bei, obarvan«. Vendar je taka domneva močno sporna, ker imamo v drugih jezikih razvite podobne pomene tudi pri korenih, ki nikoli niso imeli pomena »svetel, bel«. Tako Wartburg (III, 628 d.) pod geslom llorere navaja stfr. flori »blanc (des cheveux, de la barbe d'un homme«, dial. ilorir »blanchir, grisonner (des cheveux)« (prim. slov. pregovor: Kadar glava cveti (= »sivi«), srce nori!) ter številne oznake za živali, večinoma z belimi lisami. »Bele lise na čelu konja« pomeni tudi it. liore di Ironte (G. Devoto-G. C. Oli, 908) in nem. Blume (J.-W. Grimm, ibid.). (Prim. tudi lit. laükas »blessig, mit einem weissen Fleck auf der Stirn« ild. k ievr. *leuk-»leuchten« (E. Fraenkel, Lit. EW II, 344).)
9. slabšalni pomen
V istem pomenu kot slov. cvet, f. cvetka je tudi češ. kvitko (Slovnik spis. j. čes. I, 1052) in dalje ben. fior de virtu »Bigio, Agg. a uomo di male qualitä« in fior de baron (Boerio, 223) ter it. iior di mascalzone (G. Devoto-G. C. Oli, 908). (Prim. k pomenskemu prehodu gr. änthos v pomenu »the bloom, i. e. height of anything, bad as well as good« (Liddell-Scot-Jones, A. Greek-Engl. Lexicon'", 140.) Nemščina v tem pomenu uporablja Früchtchen, Früchtlein (Trübner, II, 458).
10. ostali primeri
a) čreslov cvet »sluzasta gliva, ki tvori rumene krpaste prevleke po čreslu, Fuli-go varians« (SSKJ I, 311). S tem se da verjetno primerjati it. iiore delle concerie (o /. della vallonea) (gl. G. Devoto-G. C. Oli, 908).
b) vodni cvet »muha enodnevnica«. Izraz srečamo tudi v sbh. Nejasno.
c) rožni cvei »junij«. Pleteršnik navaja še oblike režni /rženi cvet, bobov cvet v istem pomenu. V drugih slovanskih jezikih se da primerjati sbh. cvjetan »maj«,
22S
češ. kveten »maj«, polj. kwiecien »april« (gl. Skok I, 282). Podobno kot tudi slov. rožnik se v imenih nekaterih mesecev pogosto uporabljajo besede s pomenom »flos«. Tako nem. Blumenmonat »maj« (Grimm, II, 164), fr. floreal »osmi mesec po koledarju fr. rep., 20. april — 19. maj« ter drugi romanski primeri (Meyer-Lübke, ibid., 3378).
d) divični cvet. V Kalob. rokopisu je Marija dvakrat imenovana divični cvet in tako tudi v rokopisih pri Evang. in listih, 1672 (prim. M. Smolik, Odmev ver. resnic in kontroverz, tipk. dis., str. 84, 96, 104). Srečamo tudi sbh. cvijet djevstva, češ. kvet pannenstvi, polj. kwiat »panienstwo«. V cit. slovenskih primerih gre verjetno bolj za pomen »najboljša, izbrana med«, lahko pa je vplivala tudi raba v pomenu »devištvo«, ki ga kažejo prav tako lat. ilos, nem. Blume, it. fiore ver-ginale (o della verginita) (prim. Walde-Hofmann, I, 518; Trübner, I, 375; G. De-voto-G. C. Oli, ibid. 908).
Tako različni pomeni slov. cvet so, kot kaže, v jeziku nastajali oz. prihajali vanj na več načinov. Vendar se zdi, da je samo pomen »alkohol, špirit, esenca« skoraj gotovo samostojno razvit. Pri vseh drugih pomenih moramo upoštevati veliko verjetnost evr. ali roman, kalka, čeprav bi bil včasih možen tudi neodvisen razvoj. Ponekod se prenesen pomen lahko razširi na sinonimno besedo, ki je bolj v rabi (prim. Hippolit, str. 31 ženska roža »menstruum«. Prešeren, 2en. zvestoba: roža deklet, rez. rožica »ljubica, ljubi, izbranec srca, zakon, tovariš« (M. Mati-četov, Rožice iz Rezije, str. 11) in ljud. biti v rož'cah).
Tudi drugi slov. jeziki so v novejši razvojni dobi izoblikovali nekatere od pomenov, ki so zabeleženi v slovenščini. 2e citirani sbh. izrazi bi se dali razporediti po istih skupinah, če jih seveda smemo razlagati na enak način. Ceš. ima kvet pannenstvi, kvet »buket« (pri vinu) in min. zelezny kvet itd. (Priručni slovnik jaz. čes., str. 474), polj. pa kwiat mqki, kwiat »devištvo«, »bela lisa na nohtu«, kem. antymonowy kwiat itd. ter še nekatere druge prenesene pomene. (J. Kar-lowicz idr., SloAvnik j^z. pol., II, 622 si.).