Leto VIII. V Celji, dne 28. januvarja 1. 1898, Štev. 4. Izhaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankjrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserato se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., ^S pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji. i: t Podajmo si roke! Nečuveni dogodki in škandali, ki so se vršili v štajerskem deželnem zboru v Gradci pred kratkim, nas silijo, da spregovorimo o tem in onem par resnih besedij. Dr. Ivan Dečko prečital je v štajerski deželni zbornici neko interpelacijo slovenski. Na to je začela sodrga na galeriji in nemškonacijo-nalni poslanci sikati in vpiti. Culi so se klici: „Deutsch reden, nicht windisch! Hinaus mit dem Windischen! Wer versteht die Wendensprache! itd." To je prišlo iz ust onih, kojim smo mi „minderwertig". Človeku, ki je znano, da prebiva na Štajerskem tretjina Slovencev, in komur so druge razmere tudi znane, bi mislil, da se tem ljudem pač iheša v glavi in možganih, a čuditi se mora vsakdo, da ni niti c. kr. deželni namestnik kot zastopnik vsem pravične (?) vlade, niti deželni glavar našel besedice ali r- ■ ■ - lilij]* da bi v zaščito vzel zastopnike dobre tretjine • i|ia,jerja. Kuj bij^evzroči] na ^r. slučaj. Je J&, na Kranjskem se kakemu nemškemu poslancu zabrusilo v obraz, da noče nihče poslušati Šva-bov in da je njih jezik »Hotentotensprache?" Pretilo se je, da če se kaj tacega — namreč slovenska interpelacija — ponovi, da se bo poslovni red deželnozborski v toliko premenil, da se izreče, da, je poslovni jezik zbornice samo nemški. Tedaj tretjina dežele naj ne ima pravice, da bi smel nje poslanec govoriti v njih jeziku, kojemu je kot drugemu deželnemu jeziku pravica obstanka poleg nemškega postavno zajamčena? Seveda, če že tem ljudem niso državni osnovni zakoni nič več, če nimamo na Štajerskem pravice obstanka — dobro, mi nočemo več Gradca in njega zbornice, mi nismo za tje, mi smo za posebno provincijo. To nam narekuje tudi naš pravni čut. Prokletstvo je bilo to že takrat, ko so nas zvezali z Nemci, samo da bi bili mi njih hlapci in bi naše bolj rodovitne pokrajine jih preskrbljevale z potrebnim živežem. Slepcu jasna je krivica, da so malo številce Slovencev, razdelili na sedam pokrajin. Jasen pa je tudi namen. In mi, mesto da bi vedno kričali proti sleparski razdelitvi slovenskih dežela, še sami radi štejemo Štajarce, Korošce, Kranjce, Primorce, Goričane, Istrijane, Prekmurce, itd. Pri vsaki mali nepriliki radi vržemo v obraz temu ali onemu Slovencu, da ni domačin, zato, ker se je narodil v drugi vasi ali pa drugem delu Slovenije. Bože mili, k?ko smo malenkostni. Med Nemci, če se priklati Kaka razborita duša makari s Pruskega med nas, je nemški brat, dobro došel; vse mu gre na roko, vse dela zanj in nikdar ne bo čul, da je tujec, da je privan-dranec. proti tuiemu flasjlafam nas zopet privede na idtjje, kaiere stt gojili prvi voditelji naScga ^nafc*, pred I. 1846.— na »Zjedinjeno Slovenijo!" To bo jedina naša rešitev pred švabskim in lahonskim navalom. Za tem bi morali stremljeti vsi obmejni, kakor kranjski Slovenci. Obmejni narod tudi vedno kliče sredino na pomoč, a tam nimajo časa. Domači prepir požira vse delovanje; nemškutar pa se košati tako na Kranjskem kakor na Štajerskem in Koroškem, ter lahon na Primorskem, Goriškem in v Istri. Razumno bode vsakomur, ki čuti, kako nam je bilo pri srcu, ko je naš najstarejši dnevnik zarobantil, češ, pokrajinski Slovenci se nimamo vtikati v kranjske razmere. Mar niso raz mere med obema strankama v interesu (vox media) slovenstva, mar nismo mi Slovenci? In zakaj, da ne bi mi imeli potem pravice govoriti o lastnih svojih interesih? LISTEK. Križ in polumesec. Češki spisal F. J. Andrlik, prevel Podravski. »Bržčas čaka nekdo na melivo. Treba je požuriti se!" »Se vš, tukaj ne vztrajam niti ure več! Oj ti, Kuzma, potuhnjeni džaur, zopet kuješ nekaj proti meni! Toda gorje ti, če poizvem to!" Moka je urno zamleta ter nasipana v vreče. Azim ne mara, da pušča tu še nekoliko močna-tega prahu, katerega pometa dcugekrati tak<5 pazljivo. Urno, kakor bi se mu stavba podirala na glavo, beži od tod. Ivo mu pomaga naložiti in v nekolikih minutah odhaja Turek v vas. Potoma šepeta: »Pri bradi Alahovej, — džaur nekaj kuje, — da, kuje. Toda kaj? Ko bi imel svojo da masčenko, ne odstopil bi, dokler bi se ne prepričal do dobrega! Ah — aha — počakaj, — ne ujdeš mi, potuhnjenec; upognem ti nepokorni tvoj vrat; poznal bodeš še Azima, katerega si zasramoval." In škodoželjno se nasmihavaje, poganjal je vola nenavadno brzo. Ivo si je globoko oddahnil, videč zginiti-•Turčina v temi. Urno se je vrnil v izbo. Za dvermi pričakoval je sina oče. Roke so se mu očividno tresle, ko je zapiral. »Je li odšel ?" vprašal je šepetaje. »Odšel je." »Nu. idi zopet v mlin, vsedi se k oknu ter pazno premotrivaj okolico! Kajti slutim, da Azim je le zarad tega tak<5 hitel, da bi nas mogel prestriči z vojaki. Toda to se mu ne posreči!" Ivo je ubogal. Pozorno je gledal na zakrivljeno stezo k Draginici in na robasto berkoviško cesto. Dasi tudi je upiral pogled nepremično v bližino in daljavo, vendar je prezrl nizko senco, vlečočo se preko steze ter skrivajočo se časih pa časih za grmičje in kamenje. Ubogi Ivo ni vedel, da se je senca že ustavila na zadnji strani mlina. Ko bi jo bil videl! Takoj bil bi zpoznal Azima in hipoma naznanil očetu neprijetno novico. Toda v zadnji steni okna ni bilo. Urno in gibčno kakov veverica, popel se je izdajski Turčin na staro jelšo, stoječo tesno poleg zida. V gostem vejevju poiskal si je zakrito zavetje, vsedel se ter bistro opazoval. Povsodi vladala je tišina, nočni mir. Sam6 časih pa časih zagugal se je lahno zrak po poletu netopirja, Ne moremo si kaj, da ne bi tu zinili tudi o znani zvezi med narodno stranko in nemškim veleposestvom v kranjskem deželnem zboru. Na dolgo in široko stvari ne bomo razmotrivali, ampak odgovarjamo le na znani odgovor oziroma izgovor narodne stranke, da se zveza nanaša le na gospodarska vprašanja, da je pa njih stranka v jezikovnem oziru popolnoma prosta. To je do cela nemogoče, kedor pozna grozne obzire, katere imajo kranjski Slovenci z Nemci, ta bo vedel, kaj je še le v deželnem zboru. Tudi je nemogoče, da bi veleposestnik zastopal interese meščana ali kmetovalca. — Ali ne bi bila bolj zdrava zveza meščana s kmetom. — Naša misel je, da more slovenski narodnjak, z renegatom Žvegljem tako malo hoditi roko v roko, kakor more to angelj s hudičem. Tej okolnosti je menda pripisovati vsa zaspanost kranjskega deželnega zbora in njega ne-htižnostL-za velika aarodooatne boje. Vsi nem- s Ski dfcžbiiti abui-i sklepaiu in naročajo, kaj naj se zgodi | jezikovnimi .uredbami, vsi pojaaaa-jejo svoja stališča napram njim —le na Kranjskem nič. Koliko krivic, koliko žaljenja doživijo naši zastopniki vsaki dan po zbornicah v Gradcu, Celovcu, Trstu, Gorici, Pulju. A kranjski deželni zbor se ne gane. Nemci in lahoni držijo vkupe, kakor kit; če eden zajavka, tulijo vsi po Avstriji in vpitje se nadaljuje v Prusiji. Če pa med Slovenci napadejo koga, se pa nobeden ne zmeni zanj. Vsak si misli, si bode že pomagal. Kranjci le gledajo naš obmejni boj s tujcem, kakor nekdanji Rimljani gladijatorje in se nasmehujejo ali tudi ploskajo, če vidijo zmago, ne vedo pa, koliko materijelnih žrtev in kolikega napora take zmage stanejo. Sicer pa to ni napredek: jedna zmaga, deset porazov! Čuditi se pa našemu nazadovanju nihče ne more, ker ni jednotnega postopanja. Vsi smo ali oglasila se v bližnej mlakuži ohripela pesem žabe. Cele tri ure posedel je Azim nepremično na jelši. Že je hotel zopet tajno se oddaljiti, kar je nepričakovano doletel na njegova bistra ušesa polutihi govor. Napel je sluh in pogled. Na dvor vnišli so trije možakarji, — zginili in črez trenutek se zopet vrnili z napolnenimi vrečami. »Več nimam," sliši Azim. »Toda črez osem dni najdete pri Tungarjevi skali zopet nekaj. Upam da pridobim tudi nekoliko denarja!" Črez nekoliko minut opazil je Turek petero krepkih mož oddaljati se od mlina proti griču. Gledal je za njimi, dokler niso zginili v daljavi. »Prava, zvita lisica si, Kuzma!" dejal je šepetajoč. »Nu, to le mi poplača mudir z moš-njičkom, — da, mudir me za to nagradi — in jaz, brate, pograbim tvoje pijastre! Torej črez osem dni! Počakavši še nekoliko, spustil se je Azim konečno na tla ter skokoma dirjal k Draganici. V mlinu teklo je vse po prejšnjem produ. Voroščev je druzega dne zopet mlel; obiskalo ga je dokaj gospodarjev domačih in tujih. A proti koncu tedna pojavil se je zopet Azim, vozeč na garah samo dve vreči. Mlinar se sploh ni brigal zanj; zopet je moral Ivo postreči Turku. Azim Slovenci, pravimo mi, Kranjci nam pa odgovarjajo, da smo Štajerci, drugi so Korošci, tretji Goričani itd. Na Kranjskem tudi ni nič jednot-nega, tam so najbolj razkosani in ni ga narodnega dela, ampak samo delo za liberalno ali pa klerikalno stranko. Vedno in vedno ponavljamo prošnjo, da se zjedinite bratje na Kranjskem. Umaknejo naj se vsi osebni interesi, narodovi koristi. Oseba naj se žrtvuje za narod, in narod mu bo hvaležen. Kdor v resnici svoj rod ljubi, bo to to storil. To prosimo mi, ne želimo pa nikogar žaliti, ker vidimo, da je ravno v zadnjem času bratomorni boj bolj kot kedaj se pokazal kot izrodek osebnega sovraštva in prevelikega samoljubja. Mori-turi vos salutant! Na vsak način je treba, da si podamo roke v složno delo vsi brez razločka stanu, stranke, dežele in sploh, kar more roditi nasprotja. Stopijo naj kot posredovatelji pokrajinski poslanci v središče in naj spravijo bojujoča se brata in tedaj naj se postavi program za složno delovanje. Nemci so velik narod in so se složili v boju proti Slovanu, tudi Slovani na severu so se zjedinili, — le Slovenci tiramo še svojo separatistično politiko. — In če ne bomo nič druzega skupnega delali, kakor kričali proti vnebovpijo-čim krivicam, ki se nam gode, bo to izdalo. Slišati bodo morali vpitje naše konečno oni gospodje, ki imajo vedno govoriti zadnjo besedo. Naj nam bodo vzgled za to Nemci, Italijani. Le njih vpitje in pretenje jim pomaga. Ne dvomimo, da bode tudi pri nas izdalo. Naj ne bodo te naše besede povod razpo-rom ali žaljenju, ker to ni bil naš namen, ampak iztisnila nam jih je iz srca in narekovala peresu iskrena želja po slogi in po zlati svobodi našega naroda-trpina. V proroškem duhu je kralj Svetopolk vezal šibice in govoril o moči jedinega Slovana in o njega nemoči, če ni složen. Premnogokrat se spominjamo na to podobo, a še premalo — in bojimo se, da bodo zopet naše besede glas vpijočega v puščavi. V slogi je moč! Gospodarski shod v Mozirji. Premalo smo se brigali dosedaj Slovenci za svoj gospodarski napredek. Hoteli smo napredovati in prodirati v narodnem oziru, ne da bi bili pomislili, da je to do cela nemogoče, ker je prvi pogoj stalnega in uspešnega narodnega napredka odvisen in tesno zvezan s krepkim in neodvisnim gospodarstvom. »Glej stvarnica vse ti ponudi. Iz rok ji jemati ne mudi", — pel je Vodnik Slovenec. Da bi bili mi ubogali Vodnika, ne pa oholega in zavidnega nam ptujca, kje bi že bili danes. Kako bogati denarnih virov so naši lepi kraji, to sta pokazala Nemec in Italijan, ki sta hodila in še hodita si polnit praznih žepov v naše kraje. Preslepila sta naš narod, da je ustvarjen samo bil je temu tudi hvaležen. Za radovedno poti-kanje Turkovo po mlinu se Ivo ni brigal. Kuzma sam bi sicer zakričal nanj: »Kam ležeš? Sedi ter čakaj!" Konečno se nalaščno vleže v mlinu na tla in črez trenutek objel ga je trdi spanec. Zrno je že davno zamleto, a Turčin spi še vedno. Sprebudil se je komaj ob devetih zvečer. Pak ošteva Iva, da ga ni poprej zbudil ter hiti k volama in ž njima naprej v vas. Komaj da je odšel, prignal je Kuzma dva mezga (osla), naložil vsakemu na hrbet dve vreči, zataknil za širok pas dva kosova puške zadnjače ter prekrižavši se, napotil se potihoma k Tun-garjevej skali. Dobri dve uri pota od draganiškega mlina moral je Kuzma poganjati osla, predno je dospel k strmi nepristopni skali. Prosti, toda previdni živali, znali sta se skrbno ogibati propadov in velikih skal, ležečih na cesti. Nataknivši skupaj puško ter napevši petelina, oziral se je Kuzma na vse strani ter napenjal sluh. Na okrog bilo je tiho kakor v grobu. -- Vsede se na skalo ter čaka. — Naglo pak zavoha smrad po dimu. Ozre se. Aj, tamkaj za hrbtom vali se nakviško dim. Hajduki so pripravljeni. Da jim znamenje. Komaj pak zadoni sovino ukanje v tretjič, kar se pojavijo na skalah temne za kmetijstvo, da naša zemlja ni za obrt in trgovino. In verjeli smo jim. Zato smo narodno spali. Kedo ima tovarne po naših krajih, kedo velike trgovine, kedo vso veleobrt? Ptujec, ki molze našega km sta in delavca, katera naj bosta vesela in hvaležna, da služita par grošov na dan pri njihovem podjetju. Ob jednem mu po-tujčujeta deco in nas črtita, krepki zarod se germanizuje. Dolgo časa je trajalo, predno smo prišli do spoznanja, da to ne gre več, da se moramo sami nekoliko pobriniti za svojo zemljo, svojo goro in svojo vodo. Če je kateri del Slovenske tako pripraven, da se izbija iz njega narodov in narodni dobiček, je gotovo Gornjesavinjska dolina, o tem ve soditi oni, ki ve, koliko lesa je nakopičenega po on dotnih gorah, in koliko milijonov se od tam po Savinji in Savi izpelje v lesu na Hrvatsko, Srbsko, Bolgarsko itd. ^ Milijone je vreden tisti les, a če se za svojo ceno tudi proda? Ne: naši splavarji ali flosarji splovejo ob ugodnem vremenu in ugodni vodi vsi naenkrat svoj les v znane jim kraje in se peljajo tje na dobro srečo. Tam še-le začno iskati kupcev in ker je prodajalcev mnogo na enkrat, delajo si drug drugemu konkurenco, in tako se proda ^več kot polovico lesa za slepo ceno, ker je pot nazaj nemogoča. Tem nedostatkom odpomoči, sklicalo je »Občeslovensko obrtno društvo v Celji" na željo več vrlih in zavednih narodnjakov 23. t. m. pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja narodno gospodarski shod v Mozirje, katerega shoda sta se udeležila oba deželna poslanca Savinjske doline gg. dr. Josip Srnec in dr. Ivan Dečko, in na katerem se je jasno in odkrito govorilo zakaj propada lesna obrt in tudi navedlo dokaj po-močkov spraviti to trgovino v pravi tir. Na tem shodu je gosp. Ivan Selak iz Šoštanja, strokovno predaval o nedostatkih spla varstva in o odpomoči, ki bi se našla s tem, da se osnuje lesna zadruga. Namen te zadruge bodi, stopiti z lesnimi trgovci zunanjih držav z zvezo, katerim bi zadrugiT <6s; prodajala, kolikor bi ga potrebovali. Tako bi'zadruga določala ceno lesu, ne pa kupci, kakor do sedaj, ko so videli, da prihajajo splavarji na dobro srečo v njih kraje in so veseli, če se splavov znebe. Odpomore naj tudi zadruga nedostatku, da kupci lesu precej ne plačajo, nego ona bo les takoj plačala in pridržala les v svojih skladiščih, od koder ga bo prodajala po naročilih in proti gotovemu plačilu. Ob koliko denarja oziroma obresti so prišli na ta način naši splavarji, to ve vsak, ki je količkaj v dotiki z lesno trgovino. Prisilila naj bi tudi zadruga naše Žagarje, da bi rezali les po kubični novi meri in ne stari, kakor se drugod kupuje, tako, da ne bodo mogli več pehariti kupci splavarjev s proračunom iz stare v novo mero. postave ter urno drve raz strmin. Kuzma se čudi, da je bilo poslano toliko mož; drugekrati zadostovalo jih je samo nekoliko, a danes pa se vali za prvim krdelom še drugo znatnejše. Urno odlaga vreče, da bi prišlecem ne bilo treba se muditi. Ho, hoj! kaj je to ? Na višini nastal je naglo šum, ki je hipoma vzrasel v krik in truš. V hrup vmešavajo se streli iz pušek, kaj urno jeden za drugim. V Kuzmi je zaledenela kri; spoznal je, kaj se godi: perišče hajdukov bilo je tam napadeno od Turkov! Brez pomisleka spusti osloma uzdu ter spusti se v beg, kajti le z begom je še mogoče rešiti se. Toda, — o groza! — komaj napravi nekoliko korakov, kar se pojavi pred njim tolpa oboroženih ljudi, zastopivših cesto. »Stoj, džaur! Niti koraka dalje!" zagromi debeli glas. »Pri samem svetem Demetriju!" zakriči Kuzma, povznašaje puško k licu. »Odstopi sicer strelim, borče!" Spoznal je bil Azima, kateri, postavivši se na cesto, je pomignil vojakom, da bi ga zajeli. »Hahaha! Ti si pogumen, kakor krt!" po smehuje se mu Azim. »Toda šalo na stran; odloži puško, sicer slaba ti bode predla!" Z vidno pazljivostjo so sledili zbrani splavarji, Žagarji in posestniki gozdov, katerih smo našteli nad 150 mož, predavanju. Pritrjali so, da je v resnici potreba ustanoviti tako zadrugo in posegali so v debato posebno gg. dr. Sernec, Hribar, Zidarn, Rajšter, Goričar i. dr. Konečno se je sklenilo, da se ima ustanoviti taka lesna zadruga in se je volil vstanovni odbor, Kateri naj čim preje izdela pravila in jih zopet predloži zbranim lesotržcem v Mozirji na jednakem zboru. V ta odbor so bili jednoglasno voljeni sledeči gospodje: dr. Jos. Sernec kot predsednik; nadalje dr. Ivan Dečko, Dragotin Hribar iz Celja, Ivan Selak iz Šoštanja, Jožef Kranjc iz Gornje-grada, Franc Kolenc, župan na Ljubnem, Martin Zidarn iz Šmartnega, Anton Sevar p. d. Erjavec iz Bočne, Florjan Milavc iz Št. Janža, Franc Štiglic iz Rečice, Alojz Goričar iz Mozirja, Franc Rajšter iz Šoštanja, Jur Rušter iz Zreč, Anton Turnšek iz Nazareta, Franc Petrin iz Spodnjih Pobrež, Jožef Praznik p. d. Jakop iz Kokarja. — Precej na to je bila prva odborova seja in je bilo poverjeno podpredsedništvo g dr. Ivanu Dečku in tajništvo g. Ivanu Salaku. Izvoljeni odbor je porok zato, da to ne ostane ideja v ustih in na papirju, nego da se vresniči, kakor se je vresničila prekrasna ideja o posojilnicah. — Treba se bo boriti s predsodki, a tem lepši bodejo sadovi, katere bode pobrala Gornja Savinjska dolina v svoj in vsega naroda blagor. — Bog daj srečo! Nekaj o društvu v 'splošnem. m. Spregovorili smo v zadnji števdki nekoliko o slovenskih narodnih društvih, povdarjali, da jih imamo po številu sicer obilo, pa da le malo teh deluje tako, kakor bi moralo in bi tudi lahko delovalo. To pa trdimo iz sledečih razlogov. Večino naših društev imenujemo »narodna društva". Pridevek »narodna" gotovo ni brez pomena, temveč je splošni izraz, ki pomeni namen naših društev. Ne glede toraj na to, ali je v pravilih izražen ta splošni namen ali ne, je naloga vsacega društva gojiti narodnost. Kaj pa je to narodnost? Ako hočemo narodnost gojiti, moramo vsekakor vedeti za kaj prav za prav se potegujemo, potem je nam mogoče izmisliti si šele sredstva, s katerimi nam je mogoče ta namen doseči. Narodnost je skupina ali količina posebnih navad ali pravic, katere si je ta ali oni narod v teku več stoletnega skupnega bivanja prisvojil, kot nekaj posebnega in sicer prisvojil si na ta način, da je te navade čislal in gojil, se za nje potegoval, jih varoval kakor svoje svetinje ter jih v teku časa premenil v svoje pravice. K tem posebnostim prištevamo v prvi vrsti jezik dotičnega rodu. Navade ali posebne pravice slovenskega rodu, v prvi vrsti jezik slovenski, to je naša Ne odgovorivši na to, je Kuzma naglo poskočil ter z nekolikimi skoki znašel se za hrbtom osupnenih vojakov. »Urno za hudirjem!" zakričal je Azim, spa-metovavši se. »Kdor ga ujame, dobi sto pijastrov nagrade I5, Vojaki so se urno razpršili ter hi poma dr vili beguncu za petami. Kuzma je naglo zabočd na stran ter strelil med preganjalce. Toda slabo je pogodil. Za jed-nim strelom odzvalo se jih je deset ... Ko se je dim razkadil, ni bilo več videti Kuzme. Poleg ogromne skale ležalo je mrtvo njegovo telo, če gai desnica je stiskala puško. Nad truplom pa stoji tolpa vojakov. »Kaj početi ž njim!" vprašal je vodja Azim. »Vsaj ga je vendar hotel berkoveški beg videti!" »Hotel, toda ne bo ga videl. Mrtvega džaura mu ne ponesemo. Poznal si ga in to je dovolj!" »Torej navzgor k mlinu!" zaklical je Azim. Razpršeni vojaki so se zopet zbrali ter z hrupom drvili k Draganici. Na višini je takisto že umolknila streljba in ropot. Že se ne kadi več dim k oblakom. Za prvo tolpo Turkov drvi druga, v čiji sredi vleko tovariši dva zvezana hajduka k strašnej pokori. Predno pak je dospela druga tolpa h Kuzmo-vemu stavbišču, že je razsvetljevala okolico ši- slovenska narodnost. Ako hočemo, da nam naši nasprotniki ne zatrejo teh naših svetinj, moramo se za narodnost brigati. Ni pa dovolj, da se te svoje dolžnosti le posamezni stanovi zavedajo, temveč, potrebno je, da se tega zavedajo vsi in s skupnimi močmi branijo to, kar je bilo našim pradedom od nekdaj sveto. Slovenci pa imamo več stanov, kateri se iz raznih vzrokov za narodnost ne brigajo in se tudi brigati ne morejo, ker je njim sploh narod nost nepoznana. Revni smo in se pehamo za vsakdanjim kruhom. Najslabše godi se našim kmetom in pa delavcem sploh. Oče kmet ali delavec ne more se brigati za narodnost in sin njegov nastopi pot očetovo, ne imajoč prilike se izobraziti duševno ter se navdušiti za kaj vzvišenega, k čemur prištevamo tudi narodno zavest. Tako pride, da se ta dva stanova malo brigata za narodnost in sicer ne toliko iz mlačnosti ali malomarnosti, marveč vsled nevednosti. Vsa skrb za varstvo naših narodnih svetinj, naših pravic, posebno našega jezika, prevzeti morajo toraj izo-braženejši stanovi. Ves napor in trud naših slovenskih izobraženejših stanov pa nima nasproti onim, ki ne pripoznajo nam nobenih posebnih pravic in nam celo našo materinščino hočejo iziuvati, nikdar istega vpliva in iste moči, kakor če bi se tudi priprosto ljudstvo z isto odločnostjo potegovalo za svoje pravice. Naloga izobraženih stanov je toraj dvojna. V prvi vrsti morajo se sami za narodne pravice potegovati in jih toli bolj vstrajno braniti, ko se priprosto ljudstvo za to ne briga in v drugi vrsti morajo gledati na to, da se zavednost in navdušenost za narodnost mej priprostim ljudstvom razširja in se tako pripravlja skupna moč proti nasilstvu onih, ki hočejo naše pravice vničiti. To razširjevanje narodne zavesti in navdušenosti pa je posameznim zelo težko. Kar posamezni ne morejo lahko, to je lajši storiti skupnim, združenim močem, ki so vprizorjene v narodnih društvah. Narodna društva, imajo toraj v prvi vrsti splošni namen lazširjati narodno zavednost in navdušenost ter tako združene moči vsi h stanov pripravljati v bran naših posebnih narodnih pravic. Da pa narodna društva dosežejo ta svoj prvi in glavni namen, ni dovelj, da delujejo samo v dosego posameznih, posebnih namenov, katere so si postavila izrečno v pravila. Da se res narodnost goji, ni dovelj da ali čitalnica ali bralno društvo skrbi le za dobro berilo v obilici, da pevsko društvo goji slovensko pesem, da so kolsko društvo goji telovadbo, in da vsa taka in slična društva skrbijo za zabave in veselice in tako vzbujajo mej društveniki narodno navdušenost in zavednost. Ti posamezni, v pravilih izraženi nameni, kakor berilo, petje, godba, telovadba, so :e sred stva, s katerimi društvo, kedar pride mej narod ali mej priprosto ljudstvo, to ljudstvo vabi k sebi in potegne ga slednjič toliko na svojo stran, da mu je mogoče delovati v prospeh razširjenja narodne zavesti. Društva morajo toraj podajati se mej pri-prosti narod, zvabiti ljudstvo ter razširjati narodno zavest. Skušnje nas uče, kako radovedno ali bolje rečeno, ukaželjno je naše ljudstvo. Kedar se poda to ali ono sokolsko društvo v svoji društveni obleki na deželo; kedar razvije svojo zastavo, zbere se povsodi cela množina ljudstva. In to so edine in najprikladnejše prilike, pri katerih narodno društvo lahko deluje v dosego svojega prvega in glavnega namena ! Srca ljudstva so odprta in jeden govornik v kratkem času v prospeh narodnosti lahko več stori, kakor deset in deset dobrih časnikov, koji žalibože mej ljudstvo niti ne pridejo ne! Isto tako zbrana pesem ljudstvo skupaj privabi, ga navduši in pripravi srca v vzprejem navduševanja za narodnost, koja je isto tako namen društva, kakor petje. Društva podajati se morajo toraj mej narod, ako hočejo doseči isti glavni namen, kateri je izražen stem, da društvo imenujemo »narodno društvo." Toda ravno v tej zadevi smelo trdimo, da društva zelo malo storijo. Vsako leto napravi to ali ono društvo jeden ali dva izleta. Pojejo, telovadijo, razveseljujejo se, to je vse. Ljudstvo gleda in posluša, slednjič pa odide isto tako nezavedno kakor je prišlo. — Ravno tako odide potem tudi društvo domov, ne da bi bilo doseglo svoj namen! V koliko so naša posamezna narodna društva ta omenjeni namen dosegla, prepuščamo sodbi udov in želimo, da bi te naše besede našle pravo mesto ter spodbudile vsa ista narodna društva, koja v dosego svojega splošnega narodnega namena še niso veliko ali nič storila, k res pravemu delovanju v prospeh naše narodnosti. Celjske ^novice. (Okr. šol. svet celjski) je v svoji seji dne 17. t. m. vzel na znanje uradne dopise (med temi tudi ta, da je v Petrovčah dovoljen poldnevni poduk, dokler se ne postavi novo šolsko poslopje); odobril navodilo za šolske veselice in svečanosti, ter za poduk v petji; dovolil, da se smejo velike počitnice na Frankolovem preložiti na čas od 16. septembra do 3. novembra; rešil nekaj rekurzov in nekaj proračunov kraj. šol. svetov ter imenoval za prov. učitelja na paralelko celjske okoliške šole usposobljenega podučitelja v Št. Juriju ob juž. žel. g. A. Munda itd. (Za »Spodnještajerski jubilejski zaklad") dovolil je okraj ni zastop^šmarski pri svoji skupni seji dne 23. dec. 1897 prispevek po 400 kron. Nadalje so vplačali g. dr. M. Šmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu 20 kron; si. gornjegrajski okrajni roka zarja. Leseni mlin bil je naenkrat v pla menu. Toda notri počivata mati Alina in Ivo! Za Boga, vstanita! Ali mar ne slišita rjovenja ukajočih sovražnikov džaura? Nečutita mar peklenske vročina, šireče se po okolici ? »Tu je džavrica in njeni gad!" zaklical je naglo Azim, pokazavši na gologlavo ženo, pojavi všo se sredi gorečih tramov. »Hitro po nju!" Nekoliko vojakov planilo je v goreče stav-bišče, pograbilo ženo in fanta ter doneslo oba k tovarišem. »Kuzma! Za Boga, Kuzma! Kje je mož — kje je Kuzma?" kliče prestrašena mati, obupno lomivši si roke. Niso ji povedali niti spregovorili. Pač pa so vrgli ubožico na tla ter zvezali ji roki na hrbtu. To so storili tudi z Ivo. Glasno tarnanje nesrečnih in na vsem telesu tresečih žrtev ni utihnilo niti takrat, ko so ju posadili že na osla ter tirali od pogorišča. * * * Berkoviški beg se je po mastnem obedu baš valjal po prižasti preprogi ter spuščal oblake vonečega dima iz dolgega čibuka. S poluzaprtimi očmi! sanjal je bržčas zopet o okusni večerji. Iz prijetnega snu vzdramil ga je naglo sluga Hissar. »Vojaki so že tukaj, effendi!" »Dobro! — Pošlji t<5m Ferika, da poda poročilo." V tem hipu vstopil je poveljnik vojakov ter globoko se priklonil čakal, da beg spregovori. »Nu, Ferik, kako si opravil?" »Oh, effendi, dobro, jako dobro.? »Torej draganiški Azim ni lagal?" »Pravična usta mozlimova ne poznajo džaurske laži." Opisavši za tem ves pohod, končal je z besedami: »Dva lopova smo vjeli, a to, kar se je dalo iz mlina odnesti, leži v ko naku (gostilniškej dvorani). Na to bilo je poslopje spremenjeno v pepel in skrivajoča se v njem džavra pripeljana le-sem k tvojim službam." »Škoda, da ni tukaj Kuzme," omenil je Hanli. »Rad bi mu bil posvetil na strah drugim. Toda kje je žena in pankert Kuzmetov?" »Sedita že oba v ječi, effendi." »Pripeli najpoprej ženo!" Sprovajana od straže, priropotala je najpoprej nesrečna Alina. Ni bila več prvej podobna. Drugekrati bila je vesela, danes pa je potrta, vsa ohromljena. Zagledavši bega, padla je na kolena: »Milost, effendi, milost! Kuzma je ne dolžen! Kuzma ni učinil nič hudega! Daruj mu svobodo, on ti plača odkupnino!" zastop 2. obrok po 200 kron; Jože Škerlec, posestnik v Gornji Radgoni 6 kron; in preč. g. Andrej Podhostnik, župnik v Dramljah 10 kron; si. trg Mozirje 100 kron; si. hranilnica in posojilnica v Ljubnem 20 kron; si. posojilnica v Mozirju 200 kron; gosp. profesor Božidar Štiftar v Kalugi 20 kron. (Za družbo sv. Cirila in Metoda) darovali so mesto venca na krsto očeta Jcsip Kupljena pri Sv. Jurju ob Ščavnici hvaležni otroci 5 gld. (»Učit. društvo za celjski in laški okraj") ima dne 2. febr. t. 1. svoje redno zborovanje ob polu 11. uri dopoludne v okoliški deški šoli z nastopnim vzporedom: 1. Petje. 2 Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Društvene zadeve. 4. Refleksije o govoru gosp. Petričeka »Iz moje šolske prakse" podava g. F. Brinar. 5. Iz vprašalne Skrinjice. 6. Nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Predpustna maškarada »Celjskega Sokola") se bode vršila kakor smo že svojedobno na kratko omenili, na pustno nedeljo dne 20. svečana t. 1. v »Narodnem domu" v Celji. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina znaša 1 krono za osebo. Izvršujoči člani »Celjskega Sokola" v društveni obleki ali v maskah so vstopnine prosti. Istotako so vstopnine proste garde-dame. Vsak nemaskiran ali nekostumiran vdeleženec dobi pri blagajni čepico, ktero mora imeti na glavi ter plača za to kot globo 20 krajcarjev, s čemer se pokrijejo stroški za te čepice. Odbor prosi, da naj blagovolijo priti bratje člani in p. n. vabljenci v kolikor mogoče jvelikem številu ali v sokolskih oblekah ali pa v kostumih in maskah, da zadobi ta tekom let tako priljubljeni ples zares opravičeno ime sokolske maškarade. Za ples najeta je vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27 iz Ljubljane in se delajo za istega doma in v okolici obširne priprave. (Kje so oblasti ?) Zadnjo nedeljo so se peljali celjski gasilci na 4 vozovih na neki ples. Ob polu 4. uri po noči so se vračali nazaj ter so med potom od Vojnika naprej trobili na gasilsko trobento, pa ne kako koračnico, ampak v dveh tonih, kakor če k ognju kličejo. Če bi kak fant po noči zaukal, ga vojniški obč. urad kar kaznuje — celjski gasilci pa smejo cele vasi in trge z trobento iz spanja vznemirjati ? Naj se drugokrat učijo »manire!" (Celjska »pinčarija" skuša posnemati graško.) Graško mesto je proslulo vsled prega-ganjanja in zasmehovanja avstrijskega vojaštva. Seveda bi bili radi Celjani takoj za njimi, a za to so se čutili vendar še »prepolzke", pa tudi povoda niso mogli najti za preganjanje. Zadnji čas pa je jelo v Celji nemSkutarsko vohunstvo tako cveteti, da se je čutil sam »slovenski" ravnatelj Končnik primoranega poslati nemškemu lističu pouk, da mora biti vsaka taka denuncija tudi podpisana. Kaj čuda, da je zapadla tukajšnja vojaška posadka ovaduhom. Čorbar Golič in njegov pes mnogokaj zvohata. Zadnje večere po »Zares?" zamračil se je beg. »Potem pa je res škoda, da leži pod Tungarjevo skalo." »Pod Tungarjevo skalo, moj mož Kuzma? Oh, ne zbijaj šal, effendi, reci, prosim te za vse, kar ti je drago in sveto, kje je Kuzma." »Že sem rekel." »Mrtev?!--Zares?!" zakričala je Alina ter prijemši se za glavo, omahnila k zidu. H.-poma pa se je spametovala ter zaklicala: »Pa se tudi jaz ne bojim smrti! Nii, ukaži učiniti z menoj, kar ti je drago!" »Ho, ho, nekoliko prenagla si! Treba še bode nekoliko pomiriti tvojo vročekrvnost." Ko se to zgodi, spregovorim zopet s teboj." Pomignivši vojakom, da bi nesrečnico odpeljali, obrnil se je beg ter slastno srkal črno kavo. — »Sluga!" odzval se je črez nekaj časa. »Slišišli, Ferik, pripelji sfem mladega džaura! — Aj, pa nisi več tako droben, kakor sem se do-mišljeval," dejal je beg, zagledavši Iva. »Kakd se imenuješ?" Ivo je molčal ter pobešal oči. Sklenil je, da ne odgovori. (Dalje prih.) sedmih slišalo se je iz vojašnice lepo ubrano narodno petje naših slovenskih korenjakov. Prva sta bila omenjeni čorbar in njegov pes, kojih kosmata ušesa je to petje nevarno zadelo. Začela sta cviliti — pes namreč, a gospodar je žvižgal ter se priduševal, da je kaj takega „škandal", pa še enkrat „škandal", da si upajo vojaki peti v domačem jeziku. Kmalu se jima je pridružilo še nekaj „glihe", ki so na vso moč žvižgali in sikali proti oknam vojašnice. To pa še ni vse. Ker se niso marali vojaki brigati za napenjajočo kliko, prinesla je »vahtarca" drugi dan pritožbo, naj se vojakom prepove slovensko »tuljenje", ker je »nezaslišano" motenje nemškega spanja. Povedali smo že, da se popeva le med 7. in 8. uro zvečer. Kdo bo verjel, da se ziblje celjsko nemštvo že ob 6. oziroma 7. uri zvečer v mirnem spanju. Kaj pa opraviči motenje miru, ako napravi mestni zastop ob 11. uri pred polunočjo Wolfu bakljado, ter se vali razdivjana množica še po polunoči med bobnanjem in tuljenjem po celem mestu? Naši vojaki pa bodo tudi v zanaprej popevali ter se navduševali za dom in za cesarja, ker jim je takorekoč velevano, da se vadijo v ubranem petju. Kakor pa ne more slavec krokati, tako seveda naši slovenski vojaki tudi drugače peti ne morejo, nego v mili materinščini. Goliču in njegovemu psu, kakor ostalim barabam pa bi svetovali nujno, naj ne hodijo več pred vojašnico cvilit in žvižgat, ker bi jo znali konečno skupiti. Deželni zbori. (V štajerskem dež. zboru) pobijal je v osmi seji dne 21. t. m. grof Kottulinsky na dolgo in široko jezikovne naredbe ter zahteval, da se zbor jednoglasno izreče za njihovo odstranitev. — Druga točka je bila prememba viničarskega reda, kojega § 4 naj se glasi zanaprej: »Viničarje vzprejemati je navadno na jedno leto, in sicer z 1. novembrom. Čas za odpovedbo med lastnikom in viničarjem je od 15. do 31. avgusta, za potovanje pa od 1. do 11. novembra. Ako se v tej dobi ne zgodi odpoved, ostane prejšnje razmerje kot umevno. — Na dnevnem redu devete seje dne 24. t. m. so bile sledeče predloge: Uvedba pristojbine za mrliške oglede, ustanova posebnega deželnega zaklada za odpomoč po ujmah prizadetim. Štajerska dežela bila je pretečeno leto tako vsestransko prizadeta po toči, povodnji in drugih elementarnih nezgodah, da je državna podpora le kupica vode v gorečo streho. To po-polniti imel bi namerovani deželni zaklad, h ko jemu bi prispevala deželna vlada z možno visokimi svotami, a ostalo izposlovalo bi se od države. Nadalje je predlagal poslanec Hagenhofer, naj pretrga Štajerska privažanje moke iz Ogrske, ker le tem potom opomorejo si dotični domači obrtniki (mlinarji) in naši poljedelci, a oholega soseda Mažarja pa tem načinom zavrnemo. Deželni odbor predlagal je, naj se ustanovi nekaj javnih bolnišnic, med temi tudi v Slovenjem-gradci. Nadalje je predlagal dež, odbor, da se pri pozna vdovi dež. komisarja gospej Olgi Balon primerna pokojnina ter prispevek za odgojitev hčerke Ivane. V seji dne 25 t. m. predlagal je poslanec dr. Rosina, da nakupi dežela iz lastnih troškov bakren vitrojol in škropilnice za naše vinorejce; nemški poslanci pa so predložili predlogo, da se ptujski gimnazij razširi v višjega. Težko pa so pričakovali interesovani krogi zadnjo točko dnevnega reda 9. seje: »Vravnava uči teljskih plač." Predloga se je sicer predala do-tičnemu odseka, vendar se nam je zdelo, da se je kazalo premalo resnega zanimanja v zbornici. Saj debata, ki se sicer razpne tako na široko celo kadar se gre za katerega konjederca, bila je pri tej, za steber našega narodnega napredka potegajoči se točki nekako utrujena. Predloga, kakor jo je izdelal deželni odbor res ni vsestransko zadoščenje učiteljstvu, a bilo bi vendar nekaj. Seveda se ni pri tem prezrlo za nekaj pri-boljška tudi istočasno svoj odstotek si nazaj odščipniti. Zvišano učiteljsko plačo pokriti bo-deta morala dva novadavka. Vpeljala se bode v tem slučaji namreč zopet 1.) šolnina, 2) šolški davek. Seveda davka sta oba, z razliko, da bo plačevati šolnino le onim, ki imajo res otroke za šolo, in sicer od vsakega otroka posebej, a to v ljudskih javnih in zasebnih ter v meščanskih šolah. Za eno- in dvorazrednice odmerjena je. šolnina dokaj nizko, za več raz-rednioe in meščanske šole seveda več. Sicer bode revne roditelje oproščal okraj, šolski svet šolnine, vendar ne več teh, kakor znaša polovica pred pisane šolnine šolskega okolišča. Šolski davek plačevati bo 1) vsem rodbinam, ki so brez otrok, 2) vsem možkim samcem od 30. leta na prej, koji imajo saj 600 gld. letnih dohodkov. Po visokosti dohodkov delili se bodo v tri davčne razrede. Kakor vidimo, ne bo se mogel niti učitelj tem davkom vzogniti; kakor hitro prestopi 30. leto — a pfrča se mu bo do tačas saj toliko zvišala — zgrabi ga ali prvi a!i drugi davek. Dobiček brez zgube ridi, koliko ugleda ima in koliko zaupanja. Volilci rojstne rnu občine posvetili so mu tako raz županskega stola, da se ne bode vjel do smrti. So pa bili tudi možje ti volilci. Junaki, sokoli, trdni kakor skala. Takih mož nam je treba, in kmalo na vsem Spodnjem Štajerju ni enega nemčurja več. Zato pa tem vrlim volil-cem slava, gromovita slava! Z Gomilskega. Zopet nam je neizprosna bela žena prizadela bridek ndarec. Dne 20. prosinca t. 1. preminil je bogoslovec gospod Ivan Cukala, najstarejši sin tukajšnje obče čislane rodbine Cukalove. Kdor je poznal pokojnika priznati mora, da je bil uprav uzor slovenskega mladeniča. Marljiv kakor bučela, poleg tega pa nadarjen, pobožen, ponižen in pohleven. Že tekom svojih gimnazijskih študij je bil vedno dika svojega razreda. Tudi zrelostni izpit je dostal z odličnim vspehom. Iz lastnega nagiba posvetil se je potem duhovskim študijam za katere je čutil poseben poklic. Navdušenja so se mu vselej iskrile oči, kadar se je govorilo o zvišeni misiji, ki jo ima izvrševati svečeništvo v človeški družbi. S posebno gorečnostjo se je lotil teologičnih študij ter tudi v bogoslovnici v Mariboru prednjačil z najlepšim vzgledom. Koliko je bilo njega prizadevanje, spričuje naj okolnost, da je razven latinskega, slovenskega, nemškega in grškega jezika gojil tudi hrvaščino, italijanščino, francoščino in hebrejščino. Dovršivši prvi letnik bogoslovnice v Mariboru, vrnil se je domov, da se nekoliko odpočije od silnega duševnega napora, ter se znebi sitne bolezni na želodcu, ki ga je začela nadlegovati. A kmalu je jel hirati. Zastonj so mu iskali skrbni roditelji leka. Potuhnjena bolezen vgnezdila se mu je tudi v pljuča ter mu pretrgala nit življenja. Danes pa smo ga položili k večnemu počitku. Pogreb je bil veličasten. Vdeležilo se ga je 11 gosp. duhovnikov, dokaj odličnega občinstva iz širne Savinjske doline ter nebroj žalujočega ljudstva. Častiti gospod dekan braslovški, vodeči sprevod, govorili so lepe besede ranjkemu v slovo, gospodje dijaki iz Celja pa so mu zapeli ganljivo nagrobnico. Ob pokojnikovem grobu pa žalujejo zdaj ne le nevtolažljivi roditelji, sorodniki in prijatelji, marveč tudi vsa župnija Gomilska, ki je tudi nanj stavila svoje nade. Vse žalujoče pa naj tolaži zavest, da je pokojnik onkraj groba zadobil venec slave, katerega mu tukaj doseči ni bilo usojeno. — r Iz Vojnika. Vojniški občani, siti predolgega čakanja, vposlali so nam ponižno prošnjo, ali nam je znano, dali se je res zasnoval v Celji nekdanji »absolutizem celjskih grofov", ker si sicer nikakor ne morejo tolmačiti, zakaj se tu c. kr. glavarstvo nič več ne briga za narodne prošnje in pritožbe, temveč se kratko presliši — ljudski glas. Pa ne da bi ljudstvo zahtevalo kaj izvan-rednega, kako milost — ne, prosi le kompetentni urad, ako je še navezan na državne zakone, da člane istega spolnuje! A baš tega Vojničanje vzlic prizadevanju do sedaj niso mogli doseči. Pretečenega leta 1897, meseca aprila imele bi se bile že vršiti v trgu Vojniku občinske vo litve, isti čas pretekla je namreč doba treh let sedajnemu občinskemu zastopu. Po vsestranskem dreganju doseglo se je pač, da se je sestavil imenik volilcev. No, najbrže se je pokazalo v istem preveč špranj, ali pa je bilo med volilci še preveč »mehkuž", pri kojih je počakati, da ^se jim utrdi lupina, predno bodo sposobni, da se položijo pod nemčursko »valilno kokljo". Naj si bodo naše slutnje prave ali ne, vemo le, da čakajo Vojničanje že skoraj deset mesecev, ne da bi jim bilo znano, bodo li sploh še kedaj nove volitve v Vojniku, ali je postal Stallner vazal celjske grofije za neomejen čas. Vsekakor je dvomiti, da bi c. kr. okrajnemu glavarstvu pri tolikem uradništvu ne bil znan »občinski volilni red". Ker je o tej, nekako »krimski" zadevi bil često javni glas v »Domovini" kakor v »Siidst. Post", spomniti bi se bila morala merodajna gospoda na »kidanje voj-niškega hleva", ko bi ji bih tudi občinski §§ iz spomina prešli. Tu je možno le dvojno, ali dotična oblast vedoma ne spolnjuje predpisanih določeb, ali pa se ji dozdevajo zadeve plebejskega ljudstva — premalenkostne. Možno je sicer oboje, a bilo bi pa tudi oboje v nebo kričeča krivica kmetskemu narodu, ki bi bila mogoča na Ogrskem, a avstrijski državni ustavi je — pest po zobeh. Iz Rogatca. Wolfova kulturna prosveta prodrla je že celo do — Sotle. Ista šteje zadnji čas tudi v obmejnem Rogatcu nekaj vnetih »jogrov". Da je Rogatec gnezdo pruskih sršenov, znano je bilo vsaj bližnjim sosedom. Miroljubno slovensko ljudstvo hodilo je okolu tega gnezda vedno tiho, previdno, donašalo sršenom sok za prehranitev ter se vsikdar brzo odstranilo. To je taktika slovenska, koje ne moremo dosti pre hvaliti, da si bi bila Slovencev dolžnost, malo globje pogledati, koga pitajo v tem nemčurskem panji. Slišali so opasno mrmranje in brenčanje, poedini iz zalege začeli so že prav oblastno brneti okolu ušes slovenskega kmeta — še se ni maral pobriniti. A sedaj razljutili so nemški »bobnači" sami nevarni panj, nehvaležna zalega jela je napadati svoje slovenske hranitelje. Kmetje so postali pozornejši. »A, a, kaj pa ko bi bili mi ves čas pravcatega vraga pitali in zalagali? Dobro bo se panja vzogibati, dokler ne zleze ta mrčes nazaj v svojo duplo". Tega pa ta zalega sedaj, ko je enkrat videla sijati „Wolfovo solnce" nikakor ne misli storiti. Ne, zasedla je slovensko podstrešje, a od tam name-ruje pikati in vznemirjati mirno slovensko ljudstvo toli časa, da ga prežene tudi iz sobe. Do tega pa upamo, da se naš slovenski kmet ne bo dal pritirati, da bi ga razposajena svojat dražila in begala na lastni zemlji. Trg Rogatec slovi kot nemška naselbina. Po kateri ceni in vagi se je nabralo tam nemštva, ne bomo razlagali. Nemci so seveda le med seboj pri obedu Nemci, kakor hitro pa vstanejo in začnejo poslovati za svoj obstanek, govoriti, dobrikati se ter — kleti morajo slovenski. To je jasno; sami vendar ne morejo drug od druzega živeti kakor — klošč na psu. Obesiti se morajo temveč skupno na slovenskega kmeta. Mnogi teh so to tudi uvideli ter so imeli do zadnjega časa krempeljčke lepo stisnjene — pod kožo. Nakrat pa jih obsenči duh proroka Wolfa. Sramota bi bila, mislili so si, da nas imenuje svet »nemške Rogačane" a mi niti — tuliti še ne znamo. Da jih bratci ne bodo imenovali celo »na-zadnjake", požurili so se zadnji čas, da se »prosvitlijo". Iz previdnosti obesili so se zvonci v za četku »privandrancem", kateri itak nimajo kaj zgubiti, ako se ljudstvu zamerijo, a ker so ti tujci ob enem državni uradniki, zna jim to na drugi strani še koristiti; v kvalifikaciji našla se bo že rubrika, kamor se pripomni »stramme Gesinnung" (odločnega mišljenja). Drugače bi bilo mesarju, krčmarju in kramarjem; splošna zamera zarisala bi jim celoletne kvatre preko zob. Možički, kojim je okrogli trebušek ljubši od samega nemškega proroka, capljajo prav pre vidno zadaj, ter založijo le hinavsko brco slovenski narodnosti. Od dne do dne pa stezajo dalje svoje rožičke, spod kože pa zabliskajo vedno odločnejši ostri kremplji. Ondotna požarna bramba napravlja vsako leto na praznik sv. Štefana tombolo v korist društvu. K temu povabijo vselej tudi »petične" slovenske in sosednje hrvatske posestnike. Iz gmotnih ozirov storili so to tudi letos. Vendar pa se je takoj videlo, da so jim slovanski gostje le molzna krava. Ko so menili, da so jih za ta večer dosti zmolzli, začeli so se nekako čuditi, česa še pač čakajo v družbi. Nezaupljivo opazovali so slovanske goste ter iskali povoda, da se jih iznebe. Iz povedanih vzrokov ni si upal noben nemčurski obrtnik in trgovec prvi začeti. Zakaj pa so tudi uradniki ki so izkušeni v taktnem postopanji, in ki poznajo pravice in dolžnosti državljanov. Dva spoštljiva Slovenca razgovarjata se pri svoji mizi. Tja skoči nek uradnik ter zakriči: »Tukaj nima nobeden slovenski govoriti". Sicer je moral ta Wolfov »joger" čudno hitro odskočiti, a bojni klic je padel, bojne vrste so razpostavljene. Slovenski okoličani! Ste li sedaj spoznali, da so se jeli nemški sršeni buditi, da je dobil rogaški nemški gad zobe! Ne bo ga varno več v roke jemati in na ledje pritiskati. Kaj ko bi vam po tem receptu uradnikov začeli kmalu tudi rogaški kramarji in gostilničarji govoriti. »Tukaj nimate slovensko govoriti!" Tega sicer ne bodo storili, ker se jim sicer naselijo pajki v želodcu, a v javnem življenju, kjer imate vi enake,> da po številu in davku še mnogo večje pravice, nosijo vam nasproti take nazore v srcu in na jeziku. Žalostno je, da ste jih tako dalječ spitali. A od sihdob iz javne varnosti za vaš narodni slovenski značaj — roko proč od njih! V trgu imate požrtvovalnega slovenskega trgovca, g. Berlisga ter še jednega mlajših, ki je vsaj vaš kmečki domačin, rojak. K tema dvema in k nobenemu drugemu! Tudi glede gostiln in drugih obrtnikov bodite jako previdni. Le kdor se javno izreče za naše geslo, ta je naš — vsi drugi so proti nam, nevarni naši narodnosti. Narodno-gospodarske novice. Sadjerejci pozor! Na Dunaju sklepajo sadjerejci osnovati zadruge, katere bi imele namen, inozemski konkurenci staviti mejo. V ta namen nameravajo o priliki cesarjevega jubileja napraviti državno sadno razstavo na Dunaju ter s tem dokazati, da imajo avstrijski sadjerejci dovolj izobražbe v umni sadjereji, in da posamezne pokrajine pridelajo zadosti sadja. Vzrok tega sklepa tiči pa tudi v tem, da ima kmetovalec, kteri je ob enem sadjerejec, za svoje blago premalo dobička, zakaj dobiček shranijo prekupci. Zadruge imele bi namen posredovati med sadjerejcem in kupovalcem, oziroma konsumen-tom ter skrbeti za to, da se sadna cena doseže v primer obroditve in kakovosti sadja. Spodnji Štajer obsega iadjereji jako pripravne lege posestev, ter ima jako rodovitno zemljo. Akoravno se naši kmetovalci s sadje-rejstvom pečajo, dosežejo o priliki obroditve sadja in njega razpečacja le jako nizke dohodke. Treba bo torej, da se tudi na Spodnjem Štajerskem zjedinijo sadjerejci in osnujejo zadrugo, ktera bo imela nalogo, v njih prid delo-lovati in doseči zvezo z zadrugo, katera se bode na Dunaju osnovala, in katera slednja bode zastopala koristi vseh avstrijskih sadjerejcev. Naša naloga je torej, da se kakor hitro mogoče spo-razumemo in zasnujemo omenjeno zadrugo, zakaj s tem korakom koristili bodemo našemu kmetovalcu kot sadjerejcu. Torej poprimite se umni sadjerejci te misli in skusite osnovati za vaš blagor zadrugo. »Občeslovensko obrtno društvo" v Celji posre dovalo bode rado, če se najde dovolj zanimanja. Koledar. Petek (28.) Marjeta, d. — Sobota (29.) Franc Sa-lezij, škof in cerkveni učenik. — Nedelja (30.) 4. po razglašenji Gospodovem. — Pondeljek (31.) Peter Nol., sp. — Mesec svečan. Torek (1.) Ignacfj, škof in mučenec. — Sreda (2.) Svečuica. — Četrtek (3.) Blaž, škof. — Prvi krajec 29. ob 3. uri 38 m. zvečer. Sejmi. Dne 29. januvarja v Št. Juriju ob Taboru in v Poličanah (za svinje). Dne 31. jan. v Vojniku in Dobovi. Dne 1. febr. v Jurkloštru in Radgoni. Dne 3. febr. pri bv. Jakobu pod Kalobjem,„na Zelenem Travniku, v Lu-čanah, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Jarenini, na Spod. Polskavi, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Imenem (za svinje) in na Vidmu. Dne 4. febr. na Spodnji Polskavi (za svinje.) Loterijske številke. Gradec 22. jan. 1898: 11, 33, 74, 7, 15 Dunaj „ „ 54, 42, 64, 38, 25 Listnica uredništva. Gg. Alojziju Žehelju in Ognjesl. Šijancu učiteljema v Gornjemgradu ozir. na Rečici potrjujemo, da ni nobeden njiju pisec dopisa „Iz Gornjegagrada" v štev. 3. z dne 21. januvarija t. 1., ozir. onega „Na Rečico". Dražba. Dne 5 februvarija t. 1. ob 10. uri predpo-ludne prodale se bodo na javni dražbi v poslopji tukajšnje c in kr. vojaške preskrbovalnice jedna brizgalnica na kolah in dve ročni brizgalnici starega zistema z nekaj metrov konopljenih cevij. Kupci se k dražbi vljudno vabijo. Celje, dne 26. januvarja 1898. C. in kr. upravna komisija št. 17 v Celji. Zahvala. Tem potom izražam najtoplejo zahvalo prečastiti duhovščini, svojim sorodnikom in celemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu nepozabnega sina IVANA. Posebno pa se zahvaljujem darovalcem vele-krasnih vencev, kakor tudi onim, ki so mi blagovolili izreči svoje sožalje pismeno. Speci-jelno hvalo dolgujem tudi požrtvovalnemu slovenskemu dijaštvu, ki se je kljub mnogih ovir udeležilo v lepem številu pogreba rajncega in mu zapelo znano in ganljivo žalostinko slovensko: „Nad zvezdami'-. Priporočam i nadalje ljubljenega sina v blag spomin! _ » Žalujoči oče (20) i Cukala Prane. w r»®r % >ŠC V Dr. Hinko Suklje praktični zdravnik v Celji ordinuje zopet od dne 24. januva-rija t. 1. vedno kakor poprej od 9 do 12. ure dopoludne in od 2. do 4 ure popoludne. (io) 3—2 w >š< >|r >lr M Ueenea ki je končai ljudsko ioio, je star vsa/ M iet, zdrav in krepak, sprejme takoj v učenje 3. Josek (6) 3—3 tapetar in dekorater v Celji. Pravitrpotčev sokjejedino oni, kateri se pripravlja v lekarni priZrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 20. Trpotcev sok nepresežno deluje pri vseh prehlajenjih dušnih organov, ter j e najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo. lahko spijo in na ta način hitro okrevajo — Izmed mnogih zahval navajam tu samo naslednjo: „Velecenjeni gospod lekarnar! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. HvalaVam. Priporočal bom ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897." Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana NikoleZrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri nosi to varstveno znamko. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti pred plačilu (priračunši 20 k r. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna pri Zrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg Stev. 20. 30 „Južnoštajerska hranilnica" v Celji obrestuje hranilne vloge kakor do sedaj tudi _ od novega leta 1898 naprej po 4 odstotke, li brez da bi odtegovala rentni davek. Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsa g kega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu. (293) 7-7 Ravnateljstvo. Učenca Svoji k: svojim i Anton P. Kolenc trgovec v Celji v »Narodnem domu" in „pri kroni". Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, la-neno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi že fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajce in ku-retnino. (159) 52—27 Z velespoštovanjem 'Anton P. Kolenc dobrem pastirju.* | Dr. Kamilo Bohm S c(J okrožni zdravnik v Št. Pavlu v S. dol.K <4 ordinuje vsaki dan od 8.—12. ure do- fe •^•J K* * poludne in od 2.—4. ure popoludne. ^ (22) 3-1 p Najnovejše stroje za pridelovanje ži-vinske krme, kakor: stroje za rezanje zmesi, rez-nice za repo in krompir, mline za drobljenje in mečkanje, za parjenje živinske piče, prenesljive štedilne kot-lene peči z emajliranim ali neemajliranim vložnem kotlom, stoječe ali vozeče, za kuhanje in parjenje živinske krme, krompirja, za mnoge kmetijske m domače potrebe itd. dalje stroje za turšico lušiti (robkalnice), čistilne mline za žito, trijere-stroje izbiralnice, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe in vozeče, izdeljuje in razpošilja z jamstvom izvanrednega dela, pri riajizvrstnejšem in najbolj pripoznanem izdelovanju (233) 10-10 Ph. Mayfartli & Comp. c. kr. izrecno priv. tovarna za kmetijske stroje, Hvalnica za železo ii\ parna kovačija Dunaj, II. Taborstrasse 76. Odlikovana z nad 390timi zlatimi in srebrnimi svetinjami. Ilustrovani katalogi z mnogimi priznalnimi pismi brezplačno. — Iščejo se zastopniki in preprodalci. Dva učenca ^ y $ dve prodajalki 2 sprejme takoj trgovina mešanega blaga. ^ 2 Ponudbe na ^ H Ivan Končan fi H (14) 3-2 v Šoštanji. || Hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom, ako se želi tudi njivoj in travnikom, se da v najem. Zbok jako ugodnega mesta v sredi velike vasi, blizu cerkve, ob stiku dveh okrajnih cest, je pripravna za trgovca kakor nalašč. Tudi kakej upokojenej obitelji jo je v stanovanje kar najbolje priporočati, ker je v jako zdravem, složnem kraju. Oglasiti se je pri sosedu g. Jož. Podkubovšeku, posest, v Žičah, pošta Loče pri Poličanah, ki bo dal iz prijaznosti druga pojasnila. (13) 3—2 lllllllllllllllllllllllllll V h Zivinozdravnik j I u osip v Žalci se priporoča vsim posestnikom in živinorejcem, ki potrebujejo njegove pomoči. (žijU-i lllll 11IIIIIIII ■ ■■■■■■■! ki je dovršil par srednješolskih razredov ali pa meščansko šolo vzprejme takoj Dragotin Hribar v Celji. Dragi "bralci „Domovine"! Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge .(12) 3-2 p® 4°|0 brez odbitka novega rentnega davka. prej Fr. Velkaverh v Levčevi hiši sv. Petra cesta v Ljubljani priporoča svojo veliko zalogo doma izdelanih navadnih kmetijskih, finih angleških in ogrskih (Brustgeschirr) konjskih oprav. Imam v zalogi popolne jezdne oprave, sedla, biče, brzde, vajete, uzde itd. Jermene za stroje in mline kilo po gld. 3 15 in 3 60 in do 4 gld. iz dobrega domačega in dunajskega usnja. Izdelujem jako trpežne kovčege (Reisekoffer), torbe in druge usnjate reči. Vse poprave se hitro in vestno izvršujejo. Cene zmerne. Solidna postrež"ba. (4) 8—3 Vnanja naročila se takoj izvrše. Lastnina in tisk D. Hribar-ja v Celji. Odgovoren za tisk Ivan Špindler. Odgovorni urednik in izdajatelj Ante Beg.