Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 6. junija 1940. — Leto XIII. — Št. 24. fmCfl GLASILO KRJČANJKE G A DELOVNEGA LJUDSTVA Budno na straži! Krvavi obračun sedanjega časa bo brez dvoma prinesel marsikako spremembo v človeškem življenju. Vsakdo izmed nas že dolga leta čuti, da bo prej ali slej nujna neka spremembu v človeškem družabnem življenju. Življenje delovnega človeka je bilo iz dneva v dan slabše. Velika brezposelnost je že stabilnega značaja, ki nujno vpliva tudi na gospodarski položaj še zaposlenega delavstva. Brezposelni stalno trkajo na vrata, tako da službe oddajajo večinoma po protekcijah in pod roko, in da naša Bor/.a dela nima več posredovalnega značaja, pač pa le še podporni, kolikor ji sredstva še to dopuščajo. Vpliv gospodarskih krogov na meščanske politične stranke je že tako velik, da celo delavski zavodi ne predstavljajo več delavske volje. V njo so se vrinili ljudje, ki imajo svojo zaščitno oporo vse drugje, samo v delavstvu ne. Tako delavstvo izgublja vsak vpliv na pravo delavsko socialno politično borbo, ki je danes v prvi vrsti potrebna. Svobodne delavske strokovne organizacije se v sedanjem času le z veliko silo, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo borijo, da iztisnejo vsaj drobtinico pravice za svoje članstvo. Po tej poti smo prišli že tako daleč, da gospodarstveniki enostavno več ne priznavajo zakonitih delavskih strok, organizacij in večkrat se pripeti, da mora delavstvo voditi boj najprej za priznanje svoje zakonite pravice, da sme sploh biti organizirano, potem pa šele pridejo na vrsto najnujnejše delavske potrebe v stroki in obratu. Ti primeri, ki niso redki, dokazujejo, kako malo današnji svet upošteva delavstvo in kako malo razumeva njegove težnje. In ni čudno, če se na videz zdi, da je delavstvo le zgolj objekt izkoriščanja, pa bodisi v gospodarskem ali tudi v političnem pomenu besede. Le poglejmo, koliko je dandanes raznih »delavskih« zastopnikov, ki so se znali na razne načine preriniti do lepih mest in do lieodpovedlji-vih služb, pri tein ko nimajo niti volje niti srca za res pravo delavsko borbo, kaj šele za kake žrtve, ki jih v današnjem času prava in iskrena delavska borim nujno zahteva. To so žalostna dejstva današnjega časa. V času, kot je sedaj, bi delavstvo potrebovalo prav povsod idealne in res Iskrene zastopnike, ki bi v današnji družbi bičali njene pregrehe nad delavstvom in dvigali delavstvo duhovno k zavesti in res krščanski borbi za pravice ter jih vodili v pošteni in pametni borbi od koraka do koraka k uspehom. Toda pri vsein tem ugotavljanju moramo vedeti, da se časi sami ne bodo Prav nič spremenili. Vedeti moramo, jo človek čas, v katerem živimo, sam napravil. Kakršni so ljudje, taki so tudi časi. In če se zavedamo, da živimo v sedanjem vojnem času na prelomu, ce smo prepričani, da bodo prišli novi casi, se moramo istočasno tudi zavedati, da leži največja naloga na nas samih. Ce bo delavstvo malomarno, brezbrižno in naravnost leno zn Jvoja lastna vprašanja, bo tok časa sel naprej brez njegovega sodelovanja in tudi njemu v škodo. Zato pa mora danes odpasti vsaka nejevolja do dela v organizaciji, vsako godrnjanje in morda celo kako brezplodno pričakovanje večjih sprememb v življenju v kakršni koli obliki. Danes je prišel čas, ko mora delavstvo pokazati vso svojo zrelost za pametno delo v zakonitih delavskih organiza- Načelno vprašanje (Aprila meseca je preteklo leto dni, odkar je ljubljansko Delavsko zfboirnioo zasedel slo venski del Jugorasa — Zveza združenih delavcev. Z odredbo ministra za socialno politiko in inarod.no zdravje je bit razrešen dolžnosti prejšnji izvoljeni upravni odbor in plenum, na njegovo mesto so (bili pa postavljeni ljudje iiiz vrst J ugorasa. Povsem razumljivo je, da s talkini odlokom ni moglo 'biti zadovoljno delavstvo, ki je včlanjeno v svobodnih delavskih strokovnih organizacijah. Po svojih sindikatih je delavstvo stalno zahtevailo, da se ponovno vrne tako važen 'delavski zavod 'kakor je Delavska zlbornica pravim delavskim zastopnikom, ki — izvoljeni po svobodno izvedenih vollitvah — v resnici zastopajo delavstvo. Toda ka.kor je videti, so (bile vse zahteve in resolucije do danes zastonj. Po preteikn enega leta pa vidimo, da bo treba to vprašanje ven-dariTe nujno urediti. Kajti ne moremo si misliti, da bi mogli Delavsko zbornico uspešno voditi ljudje, kii so bili na mesta, na »katerih sedijo, le imenovani, to se pravi enostavno postavljeni, in da v doglednem času ne bi pokazali, Ikoliilko imajo v resnici pravice do vodstva takega zavoda. Delavska zbornica ni noben gospodarski niti zavarovalni urad, pri .katerem bi limenova-na uprava eventualno lahko na leta sedela brez izrecnega pristanka delavstva, kot sc to godi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Pa še tu ni brez škode zavoda. Delavska zbornica je po svojih pravilih razredna zastopnica delavstva, ki v najožjiL povezanosti z njim stremi za izboljšanj eni socialnega položaja vsega delavstva. Torej ni ta zbornica nobena zastopnica kakih političnih ljudi, ki so slučajno na važnih političnih mestih kjer kdli si bodi, ampalk je zastopnica delavstva. Ce pa jo ta zibornica zastopnica delavstva, potem mora delavstvo govoriti, kdo naj ga zastopa v njej. Zaito si mi ne moremo misliti, da bi bila imenovana uprava v tem zavodu mogla sedeti celo večno sit, ne da bi dokazala vsaj javnosti z volitvami, da ima do tega zavoda od delavstva tudi podamo pravico. Zato smo mi popolnoma upravičeno po vseh svojih načeliiih, tako delav.skih !kot tudi krščanskih, zahtevali, da se čim prej izvedejo volitve v ta zavod. Svobodna odlbčitev mam je sveta in je 'tudi predpogoj pozitivnega in uspešnega dela ikjer koli. In le čudimo se, kako more Zveza združenih delavcev, ki se na slovenskih tleh neprestano hvali s svojimi znaniirni načeli, zavzemati v zlbornici položaj, ki ji ga je pred dobrim letom dal politični položaj še pred sporazumom s Hrvati, n'e da bi clo kazali a svojo popolno upravičenost. Nova vtlada, katere sad je bil sklenjeni sporazum, je v svoji prvi izjavi podala popolno demokratično načelo za podlago svojega dela. Upravičeno smo takrat pričakovali, da bo demokratični duh vladne izjave vplival tudi na socialno politično področje, torej tudi na delavsko zavode. Tako nam je položaj v ddlavskili zavodih popolnoma nerazumljiv iz katoliških načel Zveze združenih delavcev kakor tudi vladne izjave. To pa še prav posebno ne glede na eno ali na drugo stran, pač pa iz zamotanega evropskega položaja, ki nujno zahteva, da vsaka država, predvsem pa male, hitro uredijo vsa svoja notranja vprašanja, da kot en mož stojijo ma braniku za obrambo svojih koristi proti komur ikolii. Zadovoljnost delavstva in ureditev socialno političnih notranjih razmer ni tu majhno vprašanje, ampak nasprotno velikega pomena. Saj je prav delavstvo pri nais vaižen črnite!j v notranjem državnem vprašanju. Važno pa je pri item tudi vprašanje poslanstva vdbče, ki. ga ima gibanje, h kateremu spada Zveza združenih delavcev. Mi dobro vemo, da je ZZD. prestopila v Jugo-rats, ki je imel po bivšem predsedniku g. Stojudinoviču značaj fašističnega sindikata, Iki naj po razpustu vseh svobodnih del. strokovnih organizacij prevzame po tujih vzorcih v rolke vse delavsko gibanje v državi. Naši Združeni so se v zvezi s tem vprašanjem neštetokrat ogrevali za enotno delavsko organizacijo. S tem v zvezi je bil tudi olbiisik v Hamburgu in darilo dr. Leyu, katerega se je udelležil tudi zastopnik ZZD. To vprašanje je bilo s padcem dr. Stojadinoviča rešeno, z doseženim sporazumom s cijah. Vsako izogibanje temu delu pomeni veliko škodo delavski borbi sedaj kakor tudi pozneje. Zato je dolžnost prav posebno vsakega našega tovariša da ima pred očmi svojo lastno strokovno organizacijo, njen procvit in njene uspehe. Nuša skupnost mora biti v bodočih dneh tako močna in trdna, da l»omo nove čase, ki jih pričakujemo, videli samo v borbi naše skupnosti. V delu za našo JSZ pokažimo, da smo zreli in da gremo z odprtimi očmi v bodočnost. Naša načela o krščanski družbi naj nam bodo osnova dela, obenem pa tudi poroštvo za zmago. Srečko Žumer. Hrvati pa je zgubilo sploh ves svoj pomen. In vendar danes ti ljudje, ki so pripravljali pot enotnemu de-larvskemu sindikatu, še vedno sedajo po delavslkih zavodih im ovirajo, da zavod ne pride v prave delavske roke. Talko je tudi vsakomur raz umljivo, da svobodne delaviske strokovne organizacije niso mogle '.sodelovati pri takem vodstvu zavoda, ker bi s tem priznale in podpirale stremlljenja, ki so njim popolnoma tuja. Delavska zlbarnica je razredna predstavnica delavstva. Njo vzdržuje delavstvo s svojimi lastnimi prispevki in nihče drugi. Zato je ta zavod last vsega delavstva in le ono v prvi vrsti more in imora odločati. o njenem vodstvu in delu. Zaradi teh razlogov je vprašanje Delavske zbornice za nats načelno vprašanje. Nikoli nismo prosili v takih zadevah miloščine, ampak smo vsikdar zahtevali samo pravico. In tudi danes zahtevamo, da se vprašanje Delavske zbornice po 14 mesecih reši talko, da bo vse delavstvo zadovoljno. Ln samo in edino to bo v splošno in veliko korist zdravega notranjega razpoloženja v naši domovini v sedanjih usodnih dneh evropskega položaja. Pokojninsko zavarovanje raz* širjeno tudi na trgovske pomočnike Minister za socialno politiko in narodno zdravje je 'razširil z naredbo z dne 28. marca t. 1. pokojninsko zavarovanje tudi na trgovske pomočnike. Zavarovanje se prične izvajati s 1. julijem 1940. S 'to uredbo je bila izpolnjena večletna želja trgovskih sotrnd-nikov in so ž njo dobili končen značaj privatnih nameščencev. Do sedaj šo bili nekako v sredi med delavstvom in nameščenci. G. minister je s (tem rešil zelo veliko socialno vprašanje. Obseg zavarovanja Pokojninsko zavarovan jo je razširjeno na vse trgovske pomočnike, ki so zaposleni v trgovskih obratih, v prodajalnah obrtnih in industrijskih podjetij ali zadrug pri trgovskih posJih, če jo ta posel njih glavni poiklic in imajo potrebno izobrazbo. V dokaz izobrazbe velja dvoletno učenje v katerem izmed omenjenih obratov. Učno doba pa nadomeščajo dovršeni štirje 'razredi meščanske, srednje ali tej enake strokovne šole. Dokup let Trgovskim (pomočnikom se všteje v pokojnino tudi čas od‘1. januarja 1938, če vplačajo naknadno v enem letu od dneva uveljavitve te uredbe tozadevne prispevke za pokojninsko zavarovanje s 6% obresti v tistem plačilnem razredu, v katerem so bili na dan vstopa v obvezno pokojninsko zavarovanje. 2 — Št. 24 — 1940 DELAYSEA PRAVICA Naše stališče do Delavske zbornice Pred nekaj dnevi se je mudil v Ljubljani načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje g. Petrovič. Namen njegovega prihoda je bil, da preišče postopanje Delavske zbornice v Ljubljani nasproti strokovnim organizacijam. Saj je bila Strokovna komisija v Celju celo deložirana. Deložacijo pa je morala zbornica na odredbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje preklicati. Načelnik je povabil na razgovor tudi zastopnike strokovnih organizacij. Za JSZ sta se udeležila razgovora predsednik tov. Žumer in tajnik tov. Grošelj. Pri razgovoru se je razmotrivalo tudi vprašanje nekake sprave delavskih strokovnih organizacij s sedanjo upravo Delavske zbornice. Priznanje in sodelovanje s sedanjo upravo Delavske zbornice sta kategorično odklonili JSZ in Strokovna komisija. Zaradi tega je prav, da pri tej priliki navedemo nekaj vzrokov, zaradi katerih JSZ ne more sodelovati s sedanjo upravo Delavske zbornice. 1. ZZD ni bila niti moralno niti stvarno upravičena, da je dosegla razrešitev izvoljene uprave Delavske zbornice. 2. Dosedunje postopanje uprave Delavske zbornice je skoraj nepretrgoma izzivanje delavskih strokovnih organizacij v vseh mogočih oblikah. Saj je bil njen namen, da jih ubije gospodarsko s tem, da jim dela težave pri stanarini, da jim je odtegnila podporo in podobno. 3. Hotela pa je zavreti ali vsaj otež-kočiti tudi njihovo strokovno delovanje s tem, da je predsednik Delavske zbornice prepovedal vsak oseben stik strokovnih funkcionarjev z referenti Delavske zbornice ined uradnimi urami. Prav tako je hotel onemogočiti stik referentov s strokovno organiziranim delavstvom. V ta namen je nastavljena posebna moč, katere naloga je, da pazi na referente, ki so pripadniki svobodnih strokovnih organizacij. Tako postopanje je nečastno nasproti referentom, katere moramo prištevati med preizkušeno veterane v delavskem strokovnem gibanju. Nič manj nečastno je uapram delavstvu, ki naj razkriva svoje težnje posebnemu na-stavljeucu, pa najsi da išče strokovne pomoči ali pa da prosi za podporo, in ki je odvisno od tega nastavljenca ali bo prišel do referenta. Vse to se godi v instituciji, katero je delavstvo samo zgradilo in katero tudi samo vzdržuje. 4. Sicer nimamo vpogleda v gospodarstvo Delavske zbornice, videz pa je, da ni posebno dobro. Kajti ko so prosili uslužbenci za draginjsko doklado, so bili zavrnjeni, češ da ni sredstev. To je znamenje, da je izčrpana že proračunska rezerva ali pa da je že blizu izčrpanja, dasi še ni preteklo polovico proračunske dobe. 5. Predsednik Delavske zbornice je postal prokurist tvrdke Stupica v c£twk&ima fu%meila— Stavka stavblncev končana Banska uprava je v ponedeljek dopoldan; pozvala k pogajanjem zastopnike delojemaliskih združenj, kot tudi zastopniko delavskih strokovnih organizacij s pozivom, da skleinejo kolektivno pogodbo ter da v slučaju, če se medsebojno ne slklone pogodba in štrajk konča, bo ban predpisal tarifno lestvico, ki bo za obe strani obvezna. Banska uprava je v soboto zvečer Coizvala delodajalska združenja v jubljani (Inženirska izbornica, Združenje pooblaščenih graditeljev, Združenje tesarskih mojstrov in Združenje zidarskih mojstrov) ;ter vse štiri delavsko organizacije (Jugoslovanska strokovna izveza, Narodna strokovna zveza. Zveza združenih delavcev in Sa-vez gradjevinskih radnika), naj sklenejo do ponedeljka do desetih dopoldne kolektivno pogodbo, ker to izalite-va nad polovico delavcev, v nasprotnem primeru pa bo ban predpisal tarifno lestvico v smislu člcina 14. Uredbe o določanju minimalnih mezd. Na podlagi tega poziva je prišlo do pogajanj v palači banske uprave. Ta pogajanja, ki .so se pričela pod vodstvom inšpektorja dela, inž. Barage, so trajala od desetih dopoldne pa do pol treh popoldne. Končno jo M dosežen sporazum ter jo bil podpisan dodatek h kolektivni pogodbi z dne 15. juilija 1938, ki je stopil v veljavo z dnem 4. junija 1940. Pri tem so bile postavljene naslednje glavne določbe: a) delavstvo prvega, drugega in ‘tretjega razreda dobi poviške, in isker: 1. kvalificirani delavci po 75 par na uro; Ljubljani. S tem je postal faktično vodja te tvrdke ter jo podpisuje, odreja ukrepe v imenu podjetja in nastavlja nameščence. Torej mora braniti interese podjetja uapram uslužbencem in javnosti. S tem }e izgubil značaj nameščenca in upravičeno smatra delavstvo, d« je predsednik zibor-nice prav za prav oseba, ki spada no svojem položaju med delodajalske vrste. 6. Predsednik zbornice je osebno odredil, da ne smejo uslužbenci praznovati 1. mnia, ki je nriznan kot delavski praznik od vseh organizacij. Samo nekaj vzrokov. Toda še ti so take narave, da nujno izključujejo zavedne strokovne organizacije od sodelovanja s sedanjo upravo, ker bi s tem direktno priznale ustvarjeno stanje z vsemi posledicami vred. Ker na JSZ ve. da je tako napeto razmerje nezdravo, je tudi sodelovala pri akciji, ki ima namen, da se to stanje odpravi. Sedaj ima pa besedo pristojna oblast. Načelstvo JSZ. Jože Gostinčar: Škof Ketteler (Konec.) Delavsko vprašanje je važnejše kot tako imenovana politična vprašanja Kdor posluša zborniška posvetovanja in bere dnevino časopisje, bi imoral verjeti, da so politična vprašanja najvažnejša stvar za človeka. To je pa velika zmota. Prava politična vprašanja so pomenljiva le za majhen del ljudstva, namreč za delavce s peresom, za tisti del, ki največ govori in piše in zato tudi vlada na govorniškem odru in v časopisju, in med terni je zopet le neka stranka, ki skuša izkoristiti to vprašanjo v svoje strankarske in osebne koristi. Ta stranka gospodari na obojnem polju in se povsod enako postavlja, kakor bi na svetu nič drugega ne živelo in kakor bi ne bilo nič drugega poštenega kot njihovo mišljenje in delovanje za blaginjo ljudi. Časopisja in zbornice delujejo le v strankarske namene, in sicer ma enak način. Naši časopisi so pisani, zborniški govori in inašo izborniane razpravo so govorjeni časnikarski članki. Vse pa, kar se v sejah obravnava, je ile malo v dotiku z življenjem pravega delavskega stanu. Kar mislijo, čutijo in govore delavci in njihovo družine od jutra do večera, kar se res 'tiče njihovega življenja in kar zboljšujo ali slabša razmere življenja so omenja lo malo v političnih vpra- 2. ]>omožni delavci v prvem razredu (Ljubljana, Maribor, Jesenice, Kranj, industrijska dela v občini Stražišče pri Kranju) dobo po 90 pura na uro; 3. pomožni delavci v drugem in tretjem razredu po 75 par na uro; 4. vse delavstvo v četrtem in petem mazdnem razredu (podeželje) po 50 par na uro. ib) S 30. avgustom 1940 se zvišajo plače vsemu delavstvu za nadaljnjih 25 par na uro. 1. Za državna javna dela, ki so bila oddana pred 1. aprilom J940, pa veljajo staro mezde do 30. avgusta 1940. Po tem dnevu pa bodo veljale tudi za dr- žavna javna dela move mezde. Delavstvu se bodo tedaj mezde zvišale za 1 din na uro. Končno je bila vnesena določba, da se industrijska dela iz tretjega mezdnega razreda plačajo po tarifi drugega mezdnega razreda. Delodajalci so pristali tudi na to, da ne bodo zaradi stavke tevajali nikakršnih 'konsenkvenc proti delavstvu. ^Stavkalo je sedaj po vsej Sloveniji 5320 delavcev. More se reči, da jo stavka uspela, ker .so delavci dobili takoj v prvih treh razredih 25 par in bodo 30. avgusta t. 1. dobili po vsej banovini še nadaljnjih 25 par več, kot so ipodjetniki na zadnji poravnalni razpravi 15. maja bili pripravljeni dati. Uspeh delavstva gradbene stroke bo brez dvoma dvignil borbeno zavest tudi ostalemu delavstvu ter naj bi it ud i delavci ostalih strok po zgledu stav-bincev uveljavili kolektivno pogodbo za vso banovino. Stavka v podjetju ^Standard66 v Kranju Žo januarja so delavci podjetja »Standard« (bivša Polakova usnjarna v Kranju) poslali potoni JSZ podjet ju zahtevo, da se plače povišajo za 25%. JSZ je nato hotela prijateljskim potom doseči s podjetjem sporazum o tem predlogu. Ker vsi poskusi niso uspeli, ter je podjetje odklanjalo vsak splašili povišek, je bila organizacija prisiljena prositi za poravnalno razpravo, ki se je vršila na sreskem načelstvu 24. in 31. maja. Na prvo razpravo je prišel za »Standard« dr. Sa-bothy, ki je pravni zastopnik navedene firme in obratovodja inž. Knoch. Dr. Sabat hy jo navajal, da dela »Standard« le za plačila firmi »Jtigoknoch« iz Zagrebu, da »Jugoiknoc.il« plača vse režijsko stroške in da poleg tega še 5%, ki jih pa »Standard«, ki je v likvidaciji nujno potrebuje za plačilo obresti od ogromnih dolgov. Rekel je, da »Standard« torej ne more povišati plač delavstvu, razen, če »Jugoknoch« hoče plačevati toliko več režijskih stroškov, kot bi znašal ta povišek. Ker je zastopnik »Jugoknocha« inž. Knoch to odklonil, jo hotel dr. Sabothy v imenu »Standarda« vsemu delavstvu odpovedati. Ker je bil pa opozorjen na uredbo o minimalnih mezdah, poravnavanju in razsodišču, ki prepoveduje izprtje delavstva, dokler traja poravnalni postopek, jo to namero umaknil. Pri drugi razpravi je bil za »Standard« navzoč dr. Karmišič, ki sicer ni prišel z namero, da bi delavcem odpovedal, toda zadevo zvišanja plač je dal v rOke zastopniku »Jugoknocha«, navzočemu inž. Knochu, ki^ je zopet odklonil splošni povišek, in že po končani razpravi pristal na nadaljevanje pogajanj, ki bi se vršila v podjetju. Tekom teli pogajanj je inž. Knoch sestavil »protokol«, kjer navaja, da bi dal draginjsko doklado od 20 do 40 par ina uro in to samo pri urnem delu. pri akordu 'bi znašal zaslužek 20% nad določeno urno plačo, vendar pa ile te- daj, če bi delavec pridno in marljivo vršil. delo. Kuj je »pridnost« po definiciji inž. Knocha, je delavstvu dosti znano, ker m,ora sedaj eden izvrševati delo, ki sta ga prej, dokler njega ni bilo, vršila dva. Delavci so med opoldanskim odmorov soglasno odklonili iiuvedeni »protokol«, sestavili Ikotnčne pogoje, v katerih so popustili od prvotnih, še v januarju stavljenih zahtev za 25% poviška plač, samo na skromno draginjsko doklado od 40 do 60 par na uro. Ko je bilo inž. Knoclm sporočeno, da odklanja delavstvo njegov »protokol« ter pristane le na predložene (minimalne pogoje, je rekel, da naj kar talkoj začnejo štrajkati, kar je delavstvo it udi storilo. Drugi dan stavke je bilo delavstvo še vedno pripravljeno iti pod navedenimi skromnimi pogoji na delo, ki ne znašajo niti 15% poviška, pa gosp. ing. Knoch tega ni sprejel ter je nudil na uro samo 10 par manj. Ker je bilo delavstvo prisiljeno iti v stavko in sedaj stavko nadaljevati, je jasno, da sedaj pod navedenimi skromnimi pogoji ne bo šlo na delo ter vztraja pri prvotno predloženih zahtevah, da se zvišajo (plače za 25%. Tudi zahtevek ne odgovarja porastu draginje in tudi ne tistemu, kar so -na račun draginje dobili delavci po nekaterih podjetjih. Pa če bi bile plače pri »Standardu« res vsaj povprečne. Toda če je del delavstva, in to polnoletnega, Še vedno plačana po minimalni mezdi 3 din na uro, je dovolj povedano. Na drugi strani je pa vsakemu analfabetu jasno, da so se cene izdelkom podjetja povišale do 50%, saj delavstvo najbolj občuti draginjo usnja. Če vlada ustanavlja za vojne špekulante iin verižnike koncentracijska taborišča, je nedopustno, da bi tujec v tej stiski delavstvu nič ne zvišal plač, sam pa drago prodajal izdelke in tako iz stiske slovenskih delavcev sebi koval dobiček. šanjih. Izjemno se godi to samo tedaj, kadar politične stranke .iščejo delavca za svoje namene. Delavci služijo tedaj ne sebi, marveč drugim, sredstva so posumezinih strank, in ko se doseže strankarski inamen, jib zopet prepuste njih usodi. Ljudstvo se tako slepi. S svojo krvjo mora česito strankam priboriti veljavo, ki je zanj brez koristi. Zlasti vladajoča .liberalna stranka vara ljudstvo, češ, da je v njenih političnih mačelih njegova rešitev; med tem ko tako piše in govori, pa odira ljudstvo. Delavsko vprašanje je imnogo važnejše nego ta vprašanja. Res ima najvišji, najobšimejši pomen. Peča se s tem, kar ljudstvo vsak dan tare, s skrbjo, kako naj so preživi delavec in mjegova družina. In ta skrb tolmači mišljenje, žalost in veselje delavskega ljudstva. c) Za delo nezmožni delavci. Za delo nezmožen delavec, ki si ni mogel nič prihraniti, je vezan na pomoč drugih. In takih je mnogo. Do mala vsi reveži na svetu so za delo nezmožni udje delavskega stanu. Ti potrebujejo podpore. — Zavode, kjer se skrbi zanje, to je bolnišnice, ubožinice in hiralnice je pa ustanovil krščansik duh. Naš vek je sicer te izavode večinoma odtrgal od cerkve in jih izročil drugim, a v resnici žive še od nje. Liberalizem poskuša vse, da bi zatemnil spomin na izvor teh .zavodov, a če je tudi vse drugo dosegel, njihove zveze s krščanstvom ne bo mogel nikoli raztrgati, inamreč zveize po duhu. Poganstvo tega delovanja ni poznalo, šele krščanstvo ga jo vzbudilo. Gorje dela nezmožnim delavcem, čo bi se uničil vpliv krščanstva in cerkve! Krščanstvo skrbi pa še na poseben način za onemogle delavce. Ne zbira samo denarja v ta namen, marvečna-gibljo tudi ljudi, da popolnoma žrtvujejo svoje moči nadnaravni ljubezni iin se za vse življenje postavijo v službo siromakov — svojih sobratov in bratov Kristusovih. Neštevilno takih oseb je rodila cerkev in jih še rodi. Vsa humaniteta, ves .napredek, vse liberalstvo ni moglo dati niti enemu človeku moči svete ljubezni, ni še vzgojilo niti enega usmiljenega brata, niti ene usmiljene sestre. Države so pobrale mnogo cerkvenega premoženja. To je po cerkvenem pravu tudi premoženje isiromakov. Nekakšno zadostilo za storjeno krivico bi bilo v tem, da bi države ta denar porabile za ubožce. č) Kako se godi delavskemu stanu? Delavci se žjive s svojo mezdo. Mezda je pa z majhnimi izjemami sedaj samo tolika, kolikor je potrebna za najnujnejše potrebo — za hrano, stanovanje in obleko, iin sicer tako je treba, da bi brez nje ne mogel človek živeti. »Resnica tega stavka je po 'znanih razpravah med Lassallom in njegovimi nasprotniki tako razvidna, da jo more tajiti samo tisti, ki slepi ljudstvo. V nji je vse delavsko vprašanje.« Delo je namreč postalo blago in se ravna po zakonih blaga. Cena blagu se določa po tem, koliko je kupcev in koliko prodajalcev. Tako je tudi z delom. Zakon za ceno blaga se ravna naposled po tem, koliko stane proizvodnja blaga. Zaradi tekmovanja skuša vsakdo čim ceneje proizvajati. Včasih se tudi primeri, da kdo prodaja blago nekaj časa pod ceno, da 'izpodrine svoje tekmece. Cena delu so ravno tako stroški za proizvajanje dela, t. j. za najnujnejše človeško potrebe. Kadar je delavcev preveč, se ti stroški v medsebojnem tekmovanju, kolikor je mogoče zmanjšujejo. Delodajalci ponujajo delo za najnižjo plačo. Zato se tudi tned delavci večkrat primeri, da prodajajo svojo delo pod ceno, to se .pravi delavec zasluzi manj, kot nujno pot/re-buje zaise in svojo rodbino. To je vzrok nepopisnemu uboštvu. Tu imamo en del Kettelerjevih nazorov o delavskem vprašanju, kakor so napisana v Krekovem Socializmu. Iz tega se vidi, da je Ketteler postavil svojo misli o socializmu in posebej o delavskem vprašanju, na mnogo trdnejši temelj 'kakor Marles. Ketteler styji na nepremakljivi skali pravičnosti, ki je spojena z vero v Boga, na katerega zapovedih sloni vse blagostanje celotnega človeštva. Ket-telerjev krščanski socializem niso sanje, temveč dejanska resnica, katero zastopa pri nas Slovencih Jugoslovanska strokovna zveza. Nadaljnji spisi govore o sredstvih za zboljšanje delavskega istanu, katere naj bi priobčila »Delavska pravica«. DELAVSKA PRAVICA 1940 — St. 24 — 3 ^P^dika m tza Kako $e z dopusti hišnih poslov Ker mnogi -službodajalci, kakor tudi mnogo služkinjo niso na jasnem glede letnih dopustov silužkinj, do katerih imajo iste pravico glasom S 10. posel-skega zakona, navajamo besedilo ozi-romu določbe omenjenega paragrafa, ki sc glasi: Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico visako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Nastop dtpu-sta naj se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na osebne razmere iposla, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. Poleg redne mesečne plačo gre poslu za čas dopusta doklada za hraino v višini polmesočne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej. Če je iz o-kolnosti razvidno, da je odpovedat gospodar poslu službo le zato, da je preprečil pravico do posel-skega dopusta, je posel upravičen zahtevati odškodnino v znesku, ki bi jo bil dolžan plačati gospodar za dobo preprečenega dopusta. Novice iz organizacije Sv. inašn za služkinje bo kakor običajno zadnjo nedeljo v juniju ob 6 zjutraj v stolnici. Po sv. maši skupno sv. obhajilo. Udeležite se sv. maše prav vse, da bomo imele pri svojem delu čim več božjega blagoslova. Izlet v Škofjo Loko priredi Poselska zveza za svoje članice prvo nedeljo v avgustu. Opozarjamo vse, naj se pripravijo za to nedeljo, da nas gre čim več v Škofjo Loko. Točnejši spored bodo povedalo članicam naše zaupnice. Kadar bodo zaupnice povabljene na .sestanek, naj se ga gotovo udeleže. Služkinjam. Ker se dogaja, da nekatere služkinje ne vedo, kje ima svoje prostore Poseliska zveza, sporočamo vsem, da ima naša organiza-ciia pisarno v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti št. 22, prvo nadstropje, desno. V našo pisarno naj se dekleta z.atekaio po vsa navodila glede služb in drugih vprašani. Poselska zveza si prizadeva, da rešuje poselska vprašanja v obojestransko zadovoljnost. Svojo podružnico ima Poselska zveza v Križevniški ulici, v Domu služkinj, kjer so dekle- ]Ve delajte si nepo^ trebnih stroškov! (Dalje.) Nezgodne dajatve Delavec je tako kot vojak na fronti. Vsak trenutek ga lahko zadene nesreča. Kaj moram vedeti ob takih prilikah ? Prijava nezgode Vsako obratno nezgodo, čigar posledice so take, da onesposabljajo poškodovanca za delo nad tri dni, mora delodajalec javiti na posebnem vzorcu OUZD-ju v Ljubljani ali pa pristojni ekspozituri. Če pa ni vzorca, zadostuje navadna pismena prijava, najpametnejše v priporočenem pismu. Če pa izroči prijavo oisebno, pa si naj da do-tični potrditi, da je prijavo nezgode izvršil. Zakaj tako? To je važno zaradi zastaranja zahtevkov glede posledic nezgode. Tak zahtevek zastara v enem letu. odkar so se pokazale posledice nezgode. Največkrat teče zastaranje od dneva nezgode, ker se posledice nezgode takoj pokažejo. Torej največ zahtevkov zastara v enem letu od nezgode dalje. Če se pa posledice nezgode ne pokažejo takoj, pa od takrat, ko se po-kažejo posledice nezgode, toda največ pa v dveh letiih od dneva nezgode. Primer: Nekdo dobi udarec na nogo. Ni nikjer rane, razen kake črne li-se- Čez nekaj dni lisa izgine, pa je poškodovanec potolažen. Čez dalj časa pa ga prične boleti pri kosti tako, da mora iskati pomoči pri zdravniku ali Pa v bolnišnici. Potrebna je operacija, posledic© obolenja kosti so trajn© in . je ugotovljeno, da je bila pri tisti nezgodi udarjena tudi kost. V začetku ni bilo bolečin, pozneje pa ,se je razvila bolezen v takem obsegu, da ostanejo trajno posledice. tom, ki iščejo služb ali morajo zaradi kakega drugega vzroka prenočevati v Ljubljani, na razpolago snažna in najcenejša prenočišča po dva dinarja za eno noč. V Domu služkinj se dobi tudi cenena hrana. Tu dom vzdržujejo služkinje same oziroma njihova organizacija in je predvsem namenjen samo potrebnim služkinjam, ki so -članice organizacije. Trbovlje V ponedeljek 10. t. m. ob 5 popoldne bo plenarna seja skupine rudarjev, na katero vabi odbor vse člane in zaupnike. Izostati je upravičen samo tisti, ki je službeno zadržan ali bolan. — Predsednik Polzivamo vse člane, da v mesecu juniju store isto, kot so storili v mesecu maju, to je pridobiti vsak enega novega člana v skupino. V tem mesecu so mora število članstva zopet podvojiti. Opozarjumo organizacijske zaupnike, da se stalno ob uradnih dnevih sestajajo v tajništvu. Ti dnevi so torek in petek popoldne. Vse ipodblagajnike opozarjamo, da poberejo prispevek za KDM skupno za vse leto, ne pa po mesečnih obrokih, članstvo pa prosimo, da ta prispevek či-mprej poravna, ker ga mora blagajnik odposlati čimprej centrali KDM. Na bivšem Štajerskem smo še krščanski socialisti. Zakaj? Zato, ker mariborska škofija ni izdala pastirskega lista, v katerem bi izključevala krščanske socialiste iz katoliških organizacij. Ker smo v tem od Kranjcev nekaj na boljšem, se pogumno oprimimo krščanskih načel v delovanju krušne strokovne organizacije, Pri sv. mašah pa molimo za naše tovariše na Kranjskem. da jim ljubi Bog da milost spreobrnjenja in povrnitve nazaj k pravemu pojmovanju krščanstva, posebno takrat, kadar bo delavec lačen, pa recimo »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Kranj V poslovalnici OUZD-ja v Kranju -so nastale v ambulatoriju in kopališču sledeče spremembe: Renigenološko pregledovanje članov v ambulatoriju Brez dvomu gre v takem primeru za posledico obratne nezgode. Prizadeti more tudi sedaj uveljavljati nezgodne dajatve. Toda če je preteklo že dve leti od nezgode, je njegov zahtevek zastaran in je vsak korak za dosego nezgodne rente brezuspešen. Iz tega primera more vsak razvi-deti,_ kako važno je, da se nezgoda takoj prijavi. Kakor že omenjeno, mora nezgodo prijaviti delodajalec in je odgovoren, če ne izvrši prijave. To se pravi: Če bi poškodovanec zaradi ne-prijave ne prišel do nezgodne rente, mora to rento plačati delodajalec. Tak zahtevek zastara v treh letih od nezgode dalje. Vendar so taki procesi neprijetni, zato je pametno, da -se vsak poškodovanec pobriga, da ne pride do zastaranja. Prepričati se mora, če je delodajalec prijavil nezgodo. Če jo je, je v redu. Če je pa v dvomu, pa je najbolje, da jo poškodovanec prijavi sam ali pa -potom organizacije OUZD-ju in zahteva nezgodne dajatve. O obratni nezgodi a) Poškodovanec ima pravico do nezgodnih dajatev, če gre za obratno nezgodo. Če se -zgodi obru-tna nezgoda v obratu, je njen značaj popolnoma jasen. Po zakonu je pa obratna nezgoda tudi tista, ki zadene delavca pri delu, ki ga vrši po nalogu delodajalcu, četudi pri -delu, ki bi po svojem značaju ne spadalo pod zavarovanje. Primer: Delavec jo zaposlen na 'žagi. Njegov delodajalec ima. pa tudi večje posestvo. Košnja. Ker mu primanjkuje delavcev na travniku, odredi, da delo na žagi počiva en dan ali več in da morajo iti delavci na travnik. Pri nakladanju sena pa pade delavec z voza in si zlomi nogo. Če bi se ta nezgoda pripetila hlapcu, ki je zaposlen stalno pri po-ljedeliske-m delu, ne bi bila ta nezgoda obratna. Pri tem delavcu pa je. Kajti on je delavec na Vse služkinje opozarjamo na Posel-sko zvezo, ki je njihova stanovska organizacija. V njej naj se organizirajo in ji tako pomagajo, da postane močna po številu, da bo lahko čim uspešneje reševala poselsko vprašanje in skrbela za -svoje članice. Marsikatera služkinja išče po Ljubljani v slučaju potrebe pomoč in nasvete, ki jih pa končno dobi le v Poselski zvezi, in sicer take, ki iso ji v resnici v korist. Zato naj se dekleta malo bolj brigajo za svojo organizacijo, ker ne vedo, kdaj jo bodo potrebovale in -kdaj jim pride prav. vrši g. dr. Bezič Josip vsak torek, četrtek in soboto od -pol 8. do pol 9. ure. V fizikalnem zdravilišču se vrši obsevanje vsak dan od 9. do 12. ure. Medicinske kopeli pa -se dajejo za moško v ponedeljkih in četrtkih od 13. do 19. ure; za žensko pa v torkih in petkih od 13. do 19. ure. Čistilno kopališče je odprto v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 13. do 19. ure; v sobotah od 10. do 19. ure; ob nedeljuh in praznikih -pa od 7. do 12. ure dopoldne. Od 1. junija 1940 dalje je zaposlena v fizikalnem zdravilišču v Kranju kvalificirana maser,ku, ki je maserske zmožnosti uveljavila v vseh važnih oblikah masaže. Maserka bo na razpolago članom OUZD-ja in članom Trgovsko bolniške blagajne, kakor tudi privatnikom. Vsako sredo je medicinsko in čistilno kopališče zaprto zaradi čiščenja in eventualnih popravil. Občinstvo se naproša, da se -poslužuje čistilnega kopališča po možnosti tudi mod tednom popoldne, ker je ob sobotah prepolno. Polzela V zadnji »Delavski pravici« smo brali v članku »Kako se godi delavcem, če sami ne vodijo organizacije« o razmerah v tovarni pletenin na Polzeli. Na ta članek nam je sporočila Narodna strokovna zveza, da oina nima na Polzeli -svoje organizacije ter da tudi trije zaupniki, ki pri volitvah leta 1938. nis-o bili izvoljeni na listi ZZD, nnsu pripadli NSZ, temveč da so bili to »napredni narodni« delavci, ki torej iz političnega prepričanja niso šli z ZZD. — Na stvari to nič ne izpre-meni ter je »Polzela« jasna priča, kako' so godi delavcu v podjetju, kjer vzamejo »brigo« za njega v roke naši »narodni«, »napredni«, »nacioana-lni«, »ljudski« in ne vemo še kaki krajevni žagi in je šel na travnik le na ukaz svojegu delodajalca. V takem primeru mora delavec zahtevati prijavo nezgode. b) Obratna nezgoda je tudi tista, ki zadene delavca pri poslu, ki ga vrši v interesu obrata. Primer: Deluvec je svoj običajni delovni čas že izvršil. V svojem prostem času pa gre mimo obrata in vidi, da -preti delodajalcu škoda. Les je zložen ob vodi, ki narašča. Če ga takoj no preloži, ali pa pomaga ostalim delavcem, bi odplaval po vodi. Pri tern delu pa si pokvari rolko. Čepruv se ni nezgoda pripetila pri delu, katerega je dolžan upravljati n"a podlagi svoje službene pogodbe, gre vendar za obrat-on nezgodo, ker je upravljal to delo v interesu obrata odnosno delodajalca. Če bi pa vršil to delo delavec, ki ni zaposlen v tem obratu in -bi se poškodoval, ne bi šlo za obratno nezgodo. c) Za obratno nezgodo se more smatrati tudi tista, ki zadene delavca bodisi na potu od doma na delo ali pa -Obratno iiz dela domov, če ni -delavec prekinil tega pota v svoje lastnem interesu. SUZOR v Zagrebu odklanja običajno opravičenost do nezgodnih dajatev v vseh navedenih primerih, če -niso -popolnoma jasni. Posebno je strog pri nezgodah, ki se -pripete na potu na delo ali pa iz dela. V takih primerih mora delavec dokazati, da je res utrpel nezgodo tako kot navaja. Ce je utrpel nezgodo pri delu, ki ga je vršil po nalogu delodajalca ali pa v interesu obrata, je tak dokaz običajno lahek, ker potrdi to delodajalec sam in ostali sodelavci. Težji je dokaz, če gre za nezgodo na potu. Na -primer delavec -se vozi domov na kolesu in pade, pa utrpi prelom roke ali -noge. Če se vozita dva ali več, je lahko, ker so na -razpolago priče. Če je ipa -sam, je pa težje. Opozorilo vojnim vpoklicancem in njihovim svojcem Ker pripada po uiredbi o -podpiranju družin vojnih obveznikov, ki so vpoklicani na vojaške vaje, predvidena podpora za žene in otro-ke le od dneva vložene prošnje, za nazaj od dneva vpoklica pa se more izplačati le v izrednih -primerih »veliko stiske«, opozarjamo še enkrat vse opravičence, da ne odlašajo z vložitvijo prošenj, marveč jih vložo še isti dan, ko je vojni vpoklicanec -nastopil vojaško vajo. Prošnje se vlagajo -na pristojni občini. Podražitev vseh vrst tiskarskih izdelkov Tiskarski kartel javlja, da se je zaradi -ponovnega predstoječega povišanja cen papirju in kartonu, zaradi polno vno podružitvo tiskarskih barv in vsega ostalega materiala ter zvišanja delavskih plač (ki ga doslej še nikjer ni; op. ur.) tudi grafična -podjetja kraljevine Jugoslavije prisiljena povišati v-se cene tiskovinam v knjigotisku, litografiji, off-set-u, bakrotisku, kakor tudi v kartonaži in knjigoveznicah za 23%. To odločitev motivirajo z velikim porastom cen na trgu celuloze (beljene) v inozemstvu, daljo z dnevnim naraščanjem cen vseh vrst -surovin pri izdelavi papirja. Nič bolje da ni z ostalim materialom, kot so n. pr. barve, svinec, kemikalije za litografije in cinkografije, poleg toga-pa je nastalo še občutno pomanjkanje nekaterih vrst materiala itd. — K temu dostavljamo, da so se -delavske plače povišale jeseni -za komaj 6%, vendar pa so tedaj grafična podjetja zvišala cene izdelkom za ce-lih 10% — s sedanjim vred torej 35%. Bojimo se, da bodo take razmere škodljivo vplivalo ne samo na preživljanje tiskarskega delavstva, ampak bo tudi skoraj onemogočeno izhajanje manjšiim listont in revijam, ki svojo naročnine kajpak ne morejo zviševati z izgovorom splošnega dviga cen. Zaključek tega bo splošen zastoj v tiskarski industriji in brezposelnost. strankarji. Tam -se tujec po mili volji požvižga na socialno zakonodajo in minimalne mezde. Kaj mora napraviti v takem primeru? Zapomniti -si mora ča-s, v katerem se jo pripetila nezgoda. Takoj prvi osebi, do katere pride,- mora povedati, kaj se mu je pripetilo. Isto tudi domačim. Če gre pa za -težji primer, na primer za težki pretres -možganov, morajo pa njegovi svojci ugotoviti, koliko časa je -bil v nezavesii, ali je tekla kri iz ušesa ali je bruhal, kdo ga je našel in v kakein stanju. Težje je dokazati -obratno nezgodo tudi v primerih, ki se pripeti na delu, ki ga opravlja deluvec sam. Gozdni delavec obsekuje les, pa -se useka. Ta mora o nezgodi istotako povedati prvi osebi, ki jo sreča, kalko se je pripetila nezgoda. -d) O prekinitvi pota v lastnem interesu na poti od domu na delo ali pa oid dela domov. SUZOR smatra večinoma vsako -prekinitev -pota za -prekinitev v lastnem interesu in odklanja nezgodno rento, če ugotovi kako prekinitev. Pred leti je bilo precej nejasnosti, kakšna prekinitev se -mora smatrati za prekinitev v lastnem interesu, kakršno -predvideva § 84. zakona o -zavarovanju delavcev. Danes je pa že precej -dobro razčiščeno to vprašanje. Pri -sodišču delavskega zavarovanja se namreč obravnavajo tudi spori o prekinitvah. Zato je važno, da vemo, do kakšnih zaključkov je prišla judi-ka-tura v tem oziru. Merodajne -so tozadevne rešitve vrhovnega stodišča kot vrhovnega sodišča del. zavarovanja. V smislu teh rešitev se -s-ma-tra za prekinitev pota taka prekinitev, iz katero nedvomno sledi, da je prizadeti opustil namen iti domov. Če je kdo mimogrede -stopil v cerkev ati v prodajalno ali na -malo okrepčilo v gostilno, se še ne smatra za prekinitev pota. Toda za obratno nezgodo se ne smatra ti-sta nezgoda, ki bi jo utrpel na zopetnem -nadaljevanju svoje običajno poti, ne pa tiste, ki bi bile v zvezi s -temi kratkotrajnimi prekinitvami. (Se nadaljuje.) nniik 4L — St. 24 — i940 DELAVSKA PRAVICA (ihizqjUdL Pretekli teden je potekel ves v znamenju ogorčenih bitk med Nemci in zavezniki na zahodnem bojišču. Nemcem gre za zmago in izato ne gledajo na žrtve v svojem stremljenju, da jo čimprej izbojujejo. Dočiim skušajo zavezniki vojno čim najdalj podaljšati, ker bi ile na ta način prišla učinkovito do izraza njihova gospodarska, pomorska in številčna premoč ter blokada, pa sta vi jo Nemci vse svoje upa-nje v čimprejšnjo »bliskovito« zmago, Po računih rimskega uradnega lista znašajo dosedanje nemške izgube že nad milijon mož. To je bilo sredi preteklega tedna. Od takrat so se izgube na oibeh straneh seveda še močno povečale. Rešitev angleško-francoske armade iz nemškega »žepa« je po soglasni sodbi vseh svetovnih listov nevtralnih držav in vojaških strokovnjakov eno najznamenitejših vojaških dejanj, kar jih poana zgodovina. Presekanim an-gleško-francoskim četam se je posrečilo, da so se spet združile in se prebilo do imorja, odkoder so jih prevažali Angleži z ogromno množico ladij — od velikih vojinih iladij do luksuznih parnikov in ribiških jadrnic — v Anglijo. Te transporte so neprestano napadala nemška letala, toda niso jih mogla preprečiti. Doslej so rešili Angleži štiri petine svojih in francoskih čet na tem bojišču. Ostanek te vojske se še vedno krepko brani v pristanišču Dunqerque, katerega okolico so preplavili. Na bojišču ob Somni pretekli iteden vikljub neprestanim lokalnim bojem ni bilo velikih odločitev, raizen da so Francozi znova zavzeli mesto AbeviUe. Pač pa pričakujejo, da bo vzplamtela fronta čez nekaj dni, ko bodo končani boji pri Dunquercjueu. Pričakujejo, da se bo siiner nemške ofenzive obrnila nato proti Parizu. Načrt generala Weyganila obstoji v tem, da bi vztrajal na sedanjih postojankah, ki so jih Francozi že utegnili v naglici utrditi, z defenzivnim bojevanjem do prihodnje pomladi, ko bo po francoskem mnenju stopila Amerika v vojino. Šele takrat naj bi zavezniki uprizorili veliko protiofenzivo. Razpoloženje v Franciji je resno, to- da hladnokrvno. Vršijo se velike javne molitve za zmago, ki se jih udeležuje na stotisoče J j udi vseh slojev s predstavniki najvišjih slojev na čelu. Isto se dogaja v Angliji. Italija bo po splošni sodbi stopila že v najbližjem času v vojno. To mnenje jo razširjeno tudi v Italiji. Francozi imajo na italijanski meji poldrug milijon mož. Mejo tvorijo Alpe, ki so po večini višje kakor Julijske Alpe. Balkan se je zaradi ruskih zagotovil in sporočil bojujočim se silam, da Rusija želi, da se sedanje stanje na Balkanu ne spremeni, pomiril. Nekatere državo so celo izvedle delno demobilizacijo. V Belgradu se je mudil ob priliki ratifikacije rusko-jugoslovanske trgovske pogodbo ruski poslanik v Sofiji Lavrentijev, ki je bil zelo simpatično sprejet. Rusko trgovinsko odposlanstvo je obiskalo Oplenac in položilo venec na grob kralja Aleksandra. Lavrentijev je bil sprejet tudi v avdienco pri knezu namestniku. Pričakujejo, da se bodo že v bližnji bodočnosti začela pogajanja med Rusijo in Jugoslavijo za vzpostavitev rednih diplomatskih stikov. Narvik je končno padel zaveznikom v roke Pri napadu so se zlasti odlikovale poljske planinske čete. Nemci so se umaknili v gorovje in gozdove. Nekoliko nedosledno se obnaša Špa- nija. Dočim poudarjajo njeni uradni predstavniki nevtralnost, se vršijo po španskih mestih protiangleško demonstracije, pri katerih padajo vzkliki »Gibraltar mora postati španski«, španska vojaška misija potuje med tem v Rim. Zdi se, da bi tudi Španija rada dobila svoj delež Možno je, da bo pri ugodni priložnosti tudi ona napadla Francijo, skoro gotovo pa je, da se ne bo branila, če bo skušala Italija zasesti Balearske otoke in ugodne podmorniške ter letalske baze na njenem obrežju. Portugalska slavi te dni 800-letnico svoje državne samostojnosti. Pred kratkimi je sklenila konkordat s sveto stolico. Amerika se je končno krepko zganila. Roota organizacija zakrivila tudi v njegovi fari, spoznal, da se je bridko varal. Tz mešanega zakona krščanskega socializma se je rodila 'sedanja Jugoslovanska strokorvma zveza taka, kakršna v resnici je — pravo zmcmfe. med tovarišicami, ki še niso članice Jugoslovanske strokovne zveze. Bili so ito dnevi nikdar dovolj pričakovani in nikdar ptozabljani. Lahko trdim, da smo bile in smo najsrečnejša dekleta — žene sredi duhovno, moralno in socialno umrlega Maribora. Pod vodstvom našega duhovnega voditelja 6. >p. Lavra, smo ise poglobile v življenje Njega, ki jo bil Delavec, kakor smo me delavke. Živele smo z Njiim v Betlehemu, v Nazaretu in končno na Kalvariji. Tudi s Kalvarije smo Ga spremljale do veličastnega Vstajenja zadnjega dne duhovnih vaj. Razumele smo naloge, ki nas čakajo doma, v družini in v svoji okolici, koder se udejstvujemo. Ko smo odhajale polne moči in zadovoljstva v mašili dušah in s trdnim sklepom, da bomo delale s pomnoženimi močmi za svoje tovarišice, ki še niso v našem krogu JSZ. Da jih skušamo vzgojiti v pravem krščanskem duhu, kakor jim tudi obenem vzbuditi čut, da se bodo znale boriti za svojo _ pravico na socialnem polju. Vsaj jo v tem zvezana bodočnost nas vseh delavk. Ob tej priliki se prav iskreno zahvaljujemo gdč. katehistin jam za njih prijazen sprejem in skrbno oskrbo. Upam, da bodo tudi v bodoče sprejele pod svoj krov nas ali naše nove .tovarišice, kateire bodo spoznale, (kako potrebne so duhovne vaje za dekleta in žene-delavke, 'bodoče vzgojiteljice slovenskih delavskih družin. Obenem se zahvalimo prav prisrčno č. g. p. Lavru za njegove žrtve in ves njegov trud. Vemo, da mu bomo najbolje poplačale s tem, da bomo njegove nauke ponesle tja v življenje tovarn, kamor je njemu pot zaprta. Ni nas veliko! Zavedamo se težkega dela zaradi brezbrižnosti delavstva v duhovnem in moralnem pogledu, kakor tudi zaradi njegovo brezbrižnosti v borbi za socialno-življenjsike pravice. Nočemo s tem obsojati delavstva in mu delati krivice, pač pa obstojamo tiste, ki pred Bogom im javnositjo nosijo odgovornost zn vse krivice, katere so po tovarnah dogajajo. Še to moramo pripomniti, da nas vsepovsod obsojajo zato. ker zahtevamo resničnih dejanj od ljudi, ki so po svojih mestih, katera v našem javnem življenju zavzemajo, najbolj poklicani, da izpolnjujejo večno veljavno resnico Delavca: »Ljubi svojega bližnjega, kakor saimega sebe!« Ni nas strah, ker je .resnica in pravica na naši strani. Drage tovarišice! Vedmo se zatecimo k Njej, ki mam je v Kristusu pokazala pot kot dekla Gospodova. Marija, ne pozabi, da smo Te prosile za pomoč in milost, da ostanemo večno mlade in Tvoje! Delavka. Slovensko delavstvo in kultura Po »Sloveniji« posnemamo: Ves boj delavstva za zboljšanje svojega položaja dobiva svoj globlji smisel in svojo pravo vsebino šele, če služi hkrati tudi njegovemu duhovnemu ter kulturnemu napredku. Zato je strokovna tarifna borba le ena izmed dolžnosti, ki jih ima organizirano delavstvo Fa zavest med delavstvom po nekod le počasi predira im niso majhne težave, na katere zadevajo kulturna prizadevanja, posebno tam, kjer ni delavske organizacije. Izven teh delavstvo le težko najde prave kulturne hrane. Lahko trdimo, da naše tri svobodne delavske organizacije res skrbijo za kulturni dvig svojih členov. Vzporedno z njimi pa delujejo v tej smeri mladinske oziroma kulturne delavsko organizacije. Najvažnjše kulturno dela pa opravlja delavski tisk. Vsaka organizacija ima svojo glasilo, ki ne obravnava le strokovnih zadev, ampak nudi bralcem nudi duhovno hrano. Drugo so sestanki. Kdo bi jih mogel prešteti! Odbori krajevnih organizacij skrbijo za raznovrstna predavanja. Čeprav niso vsa obiskana, kakor bi bilo prav, moremo mirno roči, da so sadovi tega dela že zelo vidni. Svoj pomen imajo tudi delavske kulturne prireditve. Ni jih sicer mnogo, kar pa se da opravičiti s težavami, ki jih inedeiavsko prireditve navadno ne poznajo. Zelo važna za delavsko izobrazbo je knjiga. Omeniti moram Cankarjevo družbo s poudarjeno socialistično smerjo. Tudi nekaj revij s pridom služi delavski izobrazbi. Škoda, da Krekovo knjižnice me moremo šteti med delavske ustanove. Krščansko socialno delavstvo se menda komaj zaveda, koliko napak je storilo, ko je brezbrižno pustilo pasti to za delavsko kulturo pomembno ustanovo'. Podobno jo bilo z »Besedo«, za katero pa smo dobili boljše nadomestilo. Ce priznamo pomanjkljivosti izobraževalno kulturnega dela med .našim delavstvom, moramo na drugi strani ugotoviti, da so med delavstvom posamezniki, ki so z lastnim trudom dvignili svojo izobrazbo visoko nad delavsko povprečje in se niso omejili le na to, kar nudi delavski tisk in delavske organizacije. Take primero imamo posebno v mestih in v večjih industrijskih središčih, kjer iima delavstvo več priložnosti za izobrazbo, bodi da posluša razna predavanja in obiskuje kulturne prireditve ali sega po knjigah v knjižnicah. Niso redki delavci, ki se naročajo na revije. Imamo nekaj slovenskih revij, ki so se osvobodile meščanskega duha in v katerih najde delavstvo marsikaj, kar je prej pogrešalo. Bere v njih sestavke in razprave, ki segajo v njegovo življenje, in v vprašanja, ki njega zanimajo in pečejo. Na splošno pa velja, da je naše delavsko izobraževalna delo šo v povojih. Med mnogoštevilnimi ovirami je seveda največja ovira tvarno stanje našega delavstva. Mnogi si težko kaj odtrgajo od ust za kulturne potrebe. Res je pa tudi, da se marsikje še vedno trosi denar za take stvari, ki s kulturo in izobrazbo nimajo nič opravka. Ni prizadevanje po samoizobrazbi pri vseli strokah enako razvito in kulturna stopnja delavstva posameznih strok je kaj različna. Prednjačijo v tem oziru kovinarji, rudarji in grafiki. Res je tudi, da ni vse »kulturno«, kar si med delavstvom nadeva to ime. Upoštevati je treba dobro voljo in težave, s katerimi se delavstvo bori. Slovensko razumništvo bi imelo tu mnogo hvaležnega dela. Samo da bi se ga lotilo z nesebičnim namenom in brez postranskih računofv! Jožko Jurač el(W$kn 8 LAS 1LO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izlui,la vsak Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Ur®društvo In uprava je v Ljubljani, MlkloSIfieva cesta 22-1. - ORlasi, reklamacije ln naročnina na upravo, MJ*tJoS'^®va Oglasi PO conikn. - Telefon stev. 4948. Številka pošt. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 meseo 4 din, za četrt leta 1(1 din, 7.a pol lela 2» din, za vse leto 4« din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdajo za konzorcij »Delavske pravice* Srečko 7,imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, TjrrSeva c. 17 (Maks Blejeo)