p •
Mtmka iwwiea
				
ŠTEV. 25 LJUBLJANA,	DNE	17. J U N 1	JA 19 3 7	LETO X.
Majniška deklaracija
Zdaj, ko so slovesnosti minile in so priložnostni članki po časopisju izzveneli, je slovenska resničnost zazijala še z večjo praznoto. Ugotoviti moramo, da je praznovanje dvajsetletnice majniške deklaracije bilo za iskrene Slovence prej žalosten kakor vesel dogodek. Niti za korak se nismo pomaknili naprej, še nazadovali smo: to je naše spoznanje ob tem slavju. Način, s katerim smo namreč praznovali spomin na svoj veliki zgodovinski dokument, je strahotno značilen za našo nezrelost.
V Slovencih še vedno ni žive in temeljne zavesti, da so predvsem in najprej členi slovenskega občestva, šele nato udje te ali one stranke. Strast po razosebljenju je pri nas ljudi tako razžrla, da so izgubili življenjski zmisel za narodno enoto in njegovo usodno skupnost; v nas so od vsega ostale le še ideje, med njimi neka načelna ali idejna predstava o narodu, ki jo poznamo le kot navdušeni strankarji in jo kot tako lahko uporabljamo po potrebi in vrtimo po mili volji. Naše narodno občutje se je spremenilo v nekaj programskega, oziroma nenevarnega. Partizanstvo ni ujelo v svoje oblike le idej, ampak tudi ljudi in njihove zavesti. šele zgodovina bo pokazala, kako nas je strankarstvo razobličilo, kako nam je vzelo pamet, zdravo občutje in svobodo posebno v velikih človeških zadevah. Tu ni razlike med slovenskimi strankami, radi svojega bistva in svojih pripadnikov ni izvzeta niti naslednica tiste največje slovenske stranke, ki je nekdaj še najbolj opravičeno nosila svoje ime.
Dvajsetletnica majniške deklaracije pove več kot dovolj. Ali smo to slavje praznovali resnično vsi Slovenci? Ati smo ga praznovali kot narodnjaki, ki so za trenotek pozabili na strankarske koristi, na medsebojne razlike in prepire? Ali smo se dvignili na noge, kakor ob takih prilikah storijo vsi narodi brez izjeme? Ali smo se resnično že mesece in mesece pripravljali, da bi ob taki dvajsetletnici zbrali ves narod, postavim na Stadionu, kjer bi ga na mogočnem zboru zastopniki vseh slovenskih skupin potrdili v pravični slovenski veri? Ali smo se vsaj v toliko potrudili, da bi v sedanjem važnem tre-notku v državi poskusili zbrati vse Slovence in jim pred oči postaviti slovensko skupnost, ki potreba po njej ni bila še nikdar tako velika kakor danes?
Ne! Celo nasprotno se je zgodilo. Deklaracijsko slavje je vzela v zakup ena sama stranka, ves svoj strankarski aparat je vpregla v ta namen, da bi onemogočila kak drug videz. Na slavnostnem zborovanju je stranka preskušala uspešnost svojih sredstev in merila disciplino svojih privržencev. Tako se je zgodilo, da so namesto sto-tisočev manifestirali le desettisoči in da so namesto programatičnih parol dobili le spominske govore.
Morda so prireditelji imeli že od vsega začetka kak poseben, nam skrit namen? Kdor pozna naše stranke, ve, da bi moglo iti le za taktično potezo strankarske narave. Organizatorji proslave so se odločili raje za trenuten uspeh stranke, ne pa za nadstrankarsko pravico naroda, ki bi v tem sloves-
Iz kolektivne
pogodbe stavbincev
V	predzadnji številki »Delavske Pra-vice< smo poročali, da je bila podpisana kolektivna pogodba stavbincev, katera je stopila v veljavo dne 4. junija. Danes priobčujemo najvažnejši del kolektivne |m>-godbe — plače. Plače, ki 90 določene [>o tej pogodbi, so sledeče:
a) Za gradbeno stroko:
1. Zidarji, tesarji nad 3 leta od iz-
učitve:
1. razred: 5.50—5.75; II. razred: 5.25 do 5.75; HI. razred: 5.— ; IV. razred 4.50; V. razred: 3.75.
2. Zidarji, tesarji do 3. leta po izumitvi:
I. razred: 4.75—5.25; II. razred: 4.50 do 5.—; III. razred: 4.25; IV. razred 3.75; V. razred: 3.—.
3. Delavci:
J. razred: 3.25—3.75; II. razred: 3,— do 3.50; III. razred: 2.75—3.25; IV. razred: 2.50; V. razred: 2.25.
1. iMladoletni delavci do 18. leta starosti v I. in II. mezdnem razredu prejemajo najmanj Din 2.50 na uro, v ostalih razredih pa najmanj Din 2.—.
2. iJo tej tabeli so plačani tudi tesarji, ki so zaposleni in plačani pri gradbenih podjetjih.
3. Mezde, navedene v tej tarifi, so minimalne ter ee podjetja obvezujejo:
a) v I. mezdnem razredu bo najmanj polovico zidarjev in tesarjev z nad 3-letno dobo plačanih z mezdo Din 5.75, dalje najmanj l/;i zidarjev in tesarjev s pod 3-letno dobo z mezdo Din 5.— in nadaljnja tretjina z mezdo Din 5.25.
b) v I. mezdnem razredu dobe delavci za prvih 14 dni mezdo najmanj Din 3.25, katera se nato avtomatično zviša na Din 3.50. Najmanj ena tretjina delavstva pa mora imeti plačo Din 3.75.
c) v II. mezdnem razredu plačati približno eni tretjini zidarjev in teisarjev z nad 3-letno dobo višjo mezdo Din 5.50 ter drugi tretjini Din 5.76, odnosno s pod 3-letno dobo Din 4.75 ter Din 5.—.	*
d) v II. mezdnem razredu plačati delavcem za iprvih 14 dni mezdo najmanj Din 3.—, katera se nato avtomatično zviša na Din 3.25. Približno ena tretjina delavstva pa mora imeti plačo Din 3^50, za Maribor z gradbenim okolišem pa mora imeti tri četrtine delavstva plačo-Din 3.50.
4. Mezde se plačujejo po razredu, v katerega spada kraj, kjer se izvršuje stavbno delo, ne glede na to, če je sedež podjetja v kraju, ki spada v kak drugi razred.
b) Za tesarje na območju Združenja tesarskih mojstrov Ljubljana.
Tesarji nad 3 leta od izuritve:
I. razred: 5.50—5.75; II. razred 4.25;
III.	razred: 3.75.
Tesarji pod 3 leta od izučitve:
I.	razred: 4.50; II. razred: 3.75; III. razred: 3.25.
Podjetja se obvezujejo, da'bodo imela najmanj polovico tesarjev z nad 3-letno dobo zaposlenih s plačo Din 5.75.
nem trenotku lahko prišla mogočno do izraza. Tako pa je rodilo neslovensko strankarsko postopanje tragedijo, ki je pač nihče ni pričakoval. Deklaracija sama — ta skoro edini svetal zgled slovenske politične skupnosti — je prišla pod prizmo strankarske obdelave in — kot vedno v takih prilikah — postala na nasprotni strani predmet blatenja in kamen politične spotike. Vidni predsta-vitelji bi bili pač morali računati s tem, da so naši Jugoslovani vedno pripravljeni sramotiti slovenstvo in bi že radi
Mezdni razredi so razdeljeni takole:
I.	razred: Ljubljana, II. razred: Maribor, Bled, Celje, Javornik, Jesenice, Kamnik, Kranj, Lesce, Radovljica in Tržič, s svojimi ožjimi gradbenimi okoliši. Dalje občina Ježica, Št. Vid n. Ljubljano, D. M. v Polju, Dobrunje in Rudnik. V III. razred: srezi z razvito industrijo in sicer: celjski, dravograjski, gornjegrajski, kamniški, konjiški, kranjski, laški, litijski (levi breg Save), ljubljanski, mariborski, levi in desni breg, radovljiški, slovenjgraški in škofjeloški (spodnji del). Poleg tega še kraji: Brežice, -Kočevje, Krško, Litija, Novo mesto, Ptuj, Rogaška Slatina, Sevnica s svojimi gradbenimi okoliši. V
IV.	razr srezi: brežiški, kočevski, krški, litijski (desni breg Save), logaški, novomeški, ptujski in škofjeloški (gornji del). Poleg tega še kraji: Gor. Radgona, Ljutomer in Murska Sobota s svojimi ožjimi gradbenimi okoliši. V V. razred srezi: čmomeljski, dolnjelendavski, ljutomerski, murskosoboški, šmarski.
Za tesarsko stroko na območju »Združenja tesarskih mojstrov Ljubljana« v I. razred mesta: Ljubljana, Maribor, Celje. Srezi: Ljubljana, Kamnik, Kranj, Laško, Radovljica, Škofja Loka. V II. razr. srezi: Brežice, Kočevje, Krško, Litija, Logatec,
Novo mesto. V III. razred srez: Črnomelj.
0 akordih določa kolektivna pogodba sledeče: Podjetja, ki izvršujejo gotova dela v akordu, morajo vršiti ta dela le v lastni režiji in se vsako oddajanje akordnih del posebnemu akordantu ukine. Akordne postavke se določijo sporazumno med podjetjem in akordno partijo. V akordno partijo spadajo poleg profesionistov tudi stre-žaji ter se sestavi partija le iz pri podjetju zaposlenih delavcev. Alfo se akordno delo zaradi kakih ovir začasno prekine, se do-tične delavce prvenstveno zaposli pri drugih delih. Delavcu, ki dela v akordu, se garantira najmanj temeljna mezda, ki 6e mu izplačuje redno na izplačilne dneve. Diferenca med temeljno mezdo in akordnim zaslužkom se izplača po končanem akordnem delu in to procentualno med vse pri akordnem delu zaposlene delavce, upoštevajoč kot ključ za razdelitev delovne dneve in temeljno mezdo posameznikov, v kolikor se podjetnik in odjemalci drugače ne sporazumejo.
Kolektivna pogodba je po besedilu zelo obširna in vso ne moremo objaviti. Pogodbo je dala v tisk Delavska zbornica in bo v kratkem na razpolago za nabavno ceno.
K banovi odredbi
o minimalnih mezdah
Poročali smo že o poteku ankete, ki jo je sklical g. ban v svrho zaslišanja stališča delojemalskih in delodajalskih organizacij k osnutku odredbe, ki naj bi jo izdal na podlagi ministrske uredbe o minimalnih mezdah. Na anketi je bilo dogovorjeno, da se bodo delodajalci in delojemalci skušali v tem vprašanju sporazumeti in nato dati do 20. junija t. 1. banu rezultat razgovorov o predmetni zadevi. Iz razgovorov, v kolikor so se dosedaj vršili, pa smo videli, da ni veliko upanja, da bi se obe strani zedinili na enotnem predlogu. .Stališče JSZ k banovemu osnutku odredbe o minimalnih mezdah je znano. Ostale strokovne organizacije doslej niso zavzele k tej zadevi jasnega stališča, iz česar sledi, da tudi med delo-jemalskimi organizacijami ni enotnega gledanja na to važno vprašanje. Delavska zbornica si prizadeva ustvariti soglasnost v strokovnih organizacijah, kakor tudi, da bi med obema interesentoma, t. j. delavsko in delodajalsko stranjo, prišlo do sporazuma. JSZ odklanja pogajanja z delodajalci, ker za ta ni nobene stvarne podlage. To, kar je enkrat določeno kot najmanj, se po našem mnenju ne sme še zniževati. De-
■■■ncnHHMaNnnnHnnMB
tega ne bili smeli take narodne svetinje nositi v strankarski boj.
Ugodna prilika za naravno zbliža-nje slovenskih duhov je zapravljena. Duh majniške deklaracije, ki naj bi pomenila stvarni program združene Slovenije, je bil ob njeni dvajsetletnici potlačen. Toda kljub temu še živi, se vedno bolj dviga zahteva po sporazumu med vsemi treznimi in odločnimi Slovenci, ki naj skupno upostavijo temeljne slovenske zahteve, na katerih bo stala tudi prava slovenska politika.
lavsika zbornica sama priznava, da bi bil sporazum med delodajalskimi in delavskimi organizacijami za določitev minimalnih mezd mogoč samo v toliko, da se čim več strok izloči iz okvira, v katerem bodo minimalne mezde določene. V vseh drugih vprašanjih sporazum ni mogoč. Industrijci hočejo doseči pristanek delavstva v tem, da bi se predložena uredba le še poslabšala. Vsekakor se bodo delodajalci sklicevali na zelo nizke mezde v nekaterih strokah in zahtevali, da se uvede v odredbo nova mezdna postavka z Din 2.— na uro. V to postavko bodo skušali spraviti kategorije, kakor: izdelovanje dežnikov, upognjenega pohištva, pod-petnikoV, kopit in še celo vrsto drugih.
JSZ je z ozirom na ta razgovor in položaj, ki je s tem nastal, Delavski zbornici ponovno predložila svoje stališče. katerega je obrazložila tako-Ie:
Na vaše poročilo o razgovorih z tajnikom Zveze industrijcev, poročamo, da v pogledu odredbe o minimalnih mezdah, ki jo ho izdala Kr. lwnska uprava, ostajamo v principu na stališču, ki smo ga zavzeli v naši vlogi pod št. 1123/37. Smatramo, da hi to moral hiti cilj. katerega naj hi delavske organizacije skušale v okviru sedaj veljavne uredbe čim prej doseči. Edino v tem hi svoje zahteve lahko nekoliko omilili, da hi se pri podjetjih, kjer bi na podlagi našega predloga povprečni povišek znašal več kot 80%, to povišanje izvedlo v dveh etapah, vsakokrat za polovico celotne razlike med sedanjimi in novimi. po odredbi določenimi mezdami. Pri pominjamo pa, da je končna odločba glede minimalnih mezd nujno stvar oblasti, ne pa sporazuma delodajalcev in delojemalcev. Tam, kjer bi se delodajalci in delavski zastopniki sami sporazumeli, je oblastveno določenje mezd nepotrebno.
S tem smo samo ponovno podčrtali naše stališče, ki je bilo dovolj jasno obrazloženo tudi v »Delavski Pravici« od 3. junija t. 1.
Tečaj delavskih obratnih zaupnikov v Radomljah
Opekarsko delavstvo
Radomlje. V nedeljo, dne 13. junija, se je v prostorih gostilne Kaplja v Radomljah vršil dobro obiskan strokovni sestanek delavstva opekarne Kaolin-Žraj v Radomljah. Sestanek je bil namenjen, da se okrepi organizacija, ki so jo po lanski sezoni zrahljali delavstvu zelo neljubi dogodki. Delavstvo je še^ pravočasno spoznalo, da je velika pogreška, ako se oddaljuje od poti, ki je edino prava za dosego svojih pravic. Delavec mora biti najprej res pravi delavec, katerega prva skrb mora biti v tem, da uveljavi sebe in doseže svoj potrebni kos kruha. Šele, ko je to dolžnost izvršil, se more brigati tudi za druge stvari. — Zastopnik centrale je na kratko obrazJožil položaj opekarskega delavstva v dravski banovini. Ugotovil je, kako velika razlika obstoja med delovnimi in plačilnimi razmerami v posameznih opekarnah, zlasti tam, kjer delavstvo ni organizirano. Razveseljivo je, da opekarsko delavstvo vedno bolj prihaja do spoznanja, kako mu je strokovna organizacija nujno potrebna in da je brez nje le igrača v rokah delodajalcev. Velik del opekarskega delavstva je že vstopil v strokovno organizacijo. Samo JSZ ima v dravski banovini nad 400 opekarskih delavcev v svoji sredi in še vedno pristopajo novi. JSiŽ je tudi pripravila in predložila delodajalcem, odnosno njihovi organizaciji predlog kolektivne pogodbe, ki naj se sklene za vso opekarsko stroko v dravski banovini. — Na sestanku je bilo sklenjeno, da se bo vse delavstvo omenjene opekarne tesno oklenilo svoje organizacije. iKer doslej skupina ni imela svojih lastnih pravil, je bil sklep, da se pravila predložijo Oblasti v potrditev in bo s tem skupina tudi pravnoveljavno ustanovljena. Delavstvo navedene opekarne se v celoti pridružuje akciji za sklenitev kolektivne pogodbe.
Lesno delavstvo
Preserje. Napovedani strokovni sestanek lesnega delavstva dne 13. junija t. 1. se je izvršil ob navzočnosti lepega števila delavstva tvrdke Stare. Sestanek je vodil predsednik skupine tov. Drolc, ki je podal poročilo o namenu sestanka ter o razmerah v organizaciji in podjetju. Naglasil je zlasti željo vsega delavstva po zboljšanju plač z ozirom na občuten porast cen življenjskih potrebščin. Četudi so se plače v podjetju po zaslugi organizacije kakor uvidevnosti obratnega vodstva izboljšale, vendar so še vedno daleč za dejansko vrednostjo dela, ki ga delavstvo vrši v podjetju. Zastopnik centrale je v daljšem govoru obrazložil položaj lesnega delavstva v dravski banovini in naznačil potrebo, da se tudi lesno delavstvo pripravi na skupno akcijo za dosego enotne kolektivne pogodbe v lesni industriji. V lesni . industriji se položaj izboljšuje in tako tudi gospodarske razmere te industrije. Velike zaloge lesa in lesnih izdelkov so našle konzumenta in cene lesu so se znatno dvignile. Zato lesno delavstvo upravičeno pričakuje, da bo tega izboljšanja deležno tudi ono, saj je zadnja leta moralo vsa bremena krize v lesni industriji vzeti na svoje rame. Seveda pa bo pričakovanje zastonj, ako bo delavstvo držalo roke križem in se ne bo pravočasno potrudilo, da doseže vsaj tisto, kar mu je za preživljanje neobhodno potrebno. Sklep sestanka je bil, naj se pokrene akcija za izboljšanje plač in naj se vse delavstvo pozove v organizacijo.
Viničarji
Članom Posmrtninskega sklada moramo zopet sporočiti, da sta nas v zadnjem času zapustila dva člana, in to: tovariš Lenarčič (Matija od skupine Litmerk, dolgoletni zvesti član, v starosti 78 let. Svojcem se je izplačalo 1000 din posmrt-ninske podpore. V skupini Sv. Barbara v Halozah pa je umrla družinska članica Maroh Ivana — tovarišica Karo Marija, stara 79 let. Posmrtnine se je izplačalo 600 Din. Zato bomo te dni razpisali ponovno zbirko za 09+70 slučaj. — Od nekaterih članov, ki imajo plačevati za dvojne zbirke večje zneske, 6mo dobili sporočene želje, naj bi njim predpisovali zbirke za vsak posamezen slučaj posebej, češ, da bi tako lažje takoj plačali. Uprava »Posmrtninskega sklada« že dalj časa prakticira skupno dvojno zbiranje radi štednje 'na poslovnih stroških za položnice in vpisnice, kakor tudi poštnih taks, ki jih morajo plačevati člani pri vsakokratnem vplačilu. — Prosimo, da bi to upoštevali. Kdor pa res ne more plačevati po dosedanjem načinu, nam naj to sporočil Na zadnji strani vpisnice ali položnice naj napiše, da želi plačevati posamezne slučaje. — Člane opozarjamo, naj sedaj pohitijo s točnim plačevanjem prispevkov za »Posmrtninski sklad« kakor tudi članarine, katero bi. naj sedaj vplačali kolikor mogoče za več mesecev vnaprej. Pomislite, da bomo v kratkem že brez dela in tako tudi brez zaslužka. — Blagajnik.
Naročaj Delavsko pravico!
Poleg naše delavske mladine, ki je imela v nedeljo, 13. t. m., v Radomljah svoj praznik, so se zbrali na tečaj tudi delavski obratni zaupniki iz tovarn kamniškega okraja. Tečaj je bil dobro obiskan. Vodil ga je tov. Stare, glavni zaupnik tovarne »Titan« v 'Kamniku. Prvi je dobil besedo dr. Pokorn Jože iz Škofje Loke. Iz njegovega predavanja »Sodna zaščita obratnih zaupnikov« smo videli, da naša sodišča res nepristransko ščitijo interese delavskih obratnih zaupnikov, kadar jih delodajalci preganjajo vsled tega, ker vrše samo svojo zakonito dolžnost. Hvaležni smo dr. Pokornu za misli, ki nam jih je o tem tako važnem problemu delavske
Delavstvo, zaposleno v kemični tovarni dr. A. Kansky v Podgradu pri Zalogu, je po daljšem pripravljanju pogumno stopilo v vrste delavske organizacije JSlZ, da z njeno pomočjo doseže izboljšanje svojega položaja.
Z gotovostjo pričakujemo, da bo podjetje uvidevno in bo prav razumelo prizadevanja delavcev za zboljšanje svojega gmotnega položaja. V to sili zvišan je cen življenjskih potrebščin, ki so v zadnjem času porastle za 23%. Plače v podjetju, ki ki so itak nizke, so pa ostale iste. Zahteva po zvišanju plač je povsem upravičena, saj je delo delavcev pri izdelavi kemičnih predmetov težko, naporno in zdravju škodljivo. Delo zahteva od delavca velike spretnosti in je čestokrat tudi zelo nevar-
V	nedeljo, 20. t m., ee bo ob 9 dopoldne vršil tečaj delavskih obratnhi zaupnikov za celjsko okrožje v Celju v prostorih JSZ (Delavska zbornica, Razlagova ulica). Predavali bodo: dr. Aleš Stanovnik o temi: Sodna zaščita delavskih obratnih zaupnikov; tov. Lombardo: O tehniki mezdnega gibanja in tov. Pangeršič iz Vevč: 0 praktičnem delu delavskega obratnega zaupnika v obratu. Posebno obratnim zaupnikom je potrebna izobrazba — zalo vsi zaupniki na predavanje!
Tudi v Mariboru se bo v nedeljo, 20. t. m., ob 9 dopoldne vršil v prostorih tamkajšnje ekpoziture JSZ tečaj za delavske obratne zaupnike. Predavanja bodo ista kakor v Celju. Predavali bodo: dr. Jože Pokorn iz Škofje Loke, tov. Rozman iz Ljubljane in tov. Rozman iz Maribora. Skupine prosimo, naj zaupnike opozorijo,
socialne zakonodaje razvil in pojasnil. Tov. Pangeršič iz Vevč je na zelo poljuden način opisal delo in naloge obratnega zaupnika v tovarni. Tov. Lombardo iz Ljubljane je govoril o tehniki mezdnih gibanj. Predavanje, ki je za naše delavske voditelje izredne važnosti. Koliko mezdnih gibanj bi izpadlo drugače, ako bi delavstvo to težko vprašanje razumelo in prav uravnavalo. Po predavanjih se je razvila debata, v kateri so posamezni tovariši pripovedovali o težavah, s katerimi se imajo boriti v obratih. Slična predavanja so zelo važna in vzgojna, zato bi jih želeli čim več.
no. Vse to opravičuje zahtevo, da so plače vsaj tolikšne, kot so plače po tovarnah, kjer je delo bolj enostavno, zdravo in manj nevarno. Sicer je pa tudi interes podjetja, da se delo primerno plača po vrednosti blaga, ki se izdeluje. Sedanje plače še daleč ve odgovarjajo eksistenčnemu minimumu.
V	nedeljo, dn^ 13 t. m. se je vršil v Podgradu ustanovni sestanek, na katerejn je zastopnik centrale tov. Grošelj razložil pomen organizacije v boju za zboljšanje delavskega položaja. Pokazal je, da je Jugoslovanska strokovna zveza delavska organizacija. ki ne prosi, temveč zahteva življenjske pravice slovenskemu delavstvu. Treba pa je, da je delavec, ki se v njej organizira, zaveden in borben.
da se tečaja vsi do zadnjega udeleže — posebno tovariši in tovarišice iz mariborskih tovarn.
Kamniški kovinarji v mezdnem gibanju
Delavstvo tovarne »Titan« v Kamniku je pred časom stavilo podjetju zahtevo, naj vrne 6 odstotkov od plač, katere jim je pred leti znižalo. Takrat se je reklo, čim bodo boljši časi, se bo to zopet vrnilo. Sedaj je zaposlitev boljša, dela več, pa tudi draginja znatno večja. Zato delavstvo upravičeno zahteva, da se mu vrne teh 6 odstotkov.
Prihodnji teden se bodo v tej zadevi vršili s podjetjem in zastopniki strokovnih organizacij ponovni razgovori. Ze da-
Rudarji
Zagorje. V nedeljo, dne 20. junija, se vrši sestanek vsega članstva naše krajevne strokovne zveze rudarjev ob 9 dopoldan v Zadružnem domu. Ker je ta sestanek važen za slehernega člana, tako rudarja kakor apneničarja, naj velja zavest in delavska disciplina, da se ga v polnem številu udeležite. Vsak naj svoje posle uredi tako, da se sestanka sigurno udeleži i.n poskrbi za udeležbo drugih. Treba je, da delavec vsled naraščajoče draginje dvigne svoj glas, zlasti širom naše dravske banovine. Nič nam ne koristi izboljšanje našega gospodarstva, če se vzporedno temu delavstvu primerno ne izboljšajo delavske mezde. Zato je delavstvo tu in njihova organizacija, da pod-vzame temu primerne korake. Nova uredba o minimalnih mezdah ne ustreza življenjskemu standardu in je tu odločno zastavila JSZ svoje misli in predloge kakor vselej, in to tako, da mora imeti delavec od tega koristi. Delavstvo naj pa enkrat spoznava tiste, ki se resno in pošteno borijo za delavske interese. Zato je potrebna izobrazba, katero dobiš le v organizaciji in na sestankih. V nedeljo naj se vsi člani v polnem števihi odzovejo našemu vabilu. Pride zastopnik iz centrale!
Kovinarji
Jesenice. Sv. mašo za naše pokojne tovariše, ki bi se morala vršiti po dosedanjih običajih dne 1. maja na Savi, je letos vsled izjemnih razmer opravil 6. junija v župni cerkvi g. Govekar. Stregla sta mu dva člana JSZ, na koru pa je pel moški zbor JSlZ pod vodstvom tov. Jeraše. Udeležba je bila velika, tako da je vzbudila pozornost, ker jeseniška cerkev pri deseti maši zlepa nima toliko moških obiskovalcev, kakor jih je imela 6. junija t. 1.
Podpredsednik skupine JSZ, tov. Štefan Ravnik, je imel tudi tokrat kakor vedno, polne roke dela. Prav kakor ob gradnji Krekovega doma, za katerega je nabiral in žrtvoval tudi sam delo in denar obenem s svojimi tovariši iz JSZ, ki danes plačajo za mali kotiček mesečnih 100 dinarjev. Če plačujejo tudi drugi, ki imajo zaseden Krekov dom, sorazmerno prostoru enakovreden znesek, je to najdobičkanos-nejša stavba na Jesenicah. Verjetno je tudi, ker prevladuje danes v tovrstnih stavbah poslovni in gostilniški duh.
To pa omenimo le zato, ker se nekdo spodtika, zakaj smo to mašo naročili v župnišču in ne v neposredni bližini pisarne JSZ. V neposredni bližini pisarne JiSZ se nahaja gostilna. Tam se pa po našem mnenju in po starodavnih običajih naroča pijača. Sv. maše se pa naročajo v župnišču. Tako je vedno bilo. Če se te častitljive navade baš sedaj spreminjajo, obžalujemo.
' 'Obžalujemo pa Se nekaj. Po čigavem naročilu in čigavem odobrenju pišejo in govore ljudje, ki jim je JSZ tako na poti? JSZ je vodila delavstko strokovno borbo pred 40 leti, 30 leti, 10 leti, 5 leti in jo vodi danes. Tisti, ki jim delavska smer JSZ ni všeč, pa v svojo protidelavsko polemiko vpletajo katolištvo. Za ščit si postavijo predse vsem skupne, najsvetejše stvari. Kadar so naši najvišji cerkveni dostojanstveniki prisostvovali prireditvam JSZ, so ti protidelavski »voditelji« dajali take izjave proti svojim predpostavljenim, na jih kot dostojni ljudje ne moremo javno natisniti. Kačar so naši cerkveni knezi o JSZ izrekli povolino besedo, so bili ti predmet najbolj žaljive kritike. Gospodje z vzvišenim poslanstvom, zakaj istovetite iskreno in dobro katolištvo s pripadnostjo določeni politični stranki? Ali ne čutite, kako oskrunjate sveto ...?
Delavci vidimo, kdo in kako in zakaj se druži. Vemo za razne sestanke, koder j-o se skuhali načrti za generalno proti-del;.>bko ofenzivo. Ne vlačite v to borbo duhovnih stvari, ko pa vsi vemo, za kaj gre. Za oblast in nič drugega gre. Nam pa gre za kruh, ki ga je vsak dan manj. Podjetniku, s katerim se družite, pa gre za dobiček. Ker ga nima nikoli dovolj, pa potrebuje še zvestih služabnikov, ki vpijejo vse mogoče 6tvari samo, da bi odvrnili pozornost delavstva stran od njegove brige za zaslužek. S svojo močjo, ki Vam je bila dana od zgoraj, bi lahko pritisnili v korist delavstva tako, kakor ste kričali, da ste pritiskali v Konjicah. Pa ni bilo nič. Upamo, da bo tudi to šlo kmalu mimo nas.
Vevče. V nedeljo, 8. avgusta, bo pri Sv. Urhu v Dobrunjah tabor krščanskega delavstva in mladine. iNatančen spored še objavimo. Vabimo vse krščansko misleče delavstvo in mladino na to našo manifestacijo in tudi prosimo skupine, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Na svidenje!
nes opozarjamo, da se zborovanja, ki bo sklicano, udeleži V6e delavstvo. Kdaj in kje se bo zborovanje vršilo, bodo povedali zaupniki. Ker je to stvar, ki se tiče nas vseh, je potrebno, da tudi vsi sodelujemo. Le tako je upati na kakšen uspeh. Zato na delo!
Občni zbor JSZ
Po sklepu 44. redne seje načelstva JSZ z dne 11. maja t. 1.
sklicujemo redni letni občni zbor JSZ za
nedeljo, dne 27. junija 1937 ob devetih dopoldne
v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti
št. 22 s tem-le dnevnim redom:
1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti.
2. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
Poročila: a) načelnika, b) tajnikov, c) blagajnika, d) nadzorstva.
4. Sprememba poslovnika JSZ.
5. Volitve načelstva in nadzorstva.
6. Predlogi, sklepi in raznoterosti.
Vse včlanjene zveze, strokovne skupine in plačilnice naprošamo, da na podlagi §§ 25. in 26. pravil JSZ pošljejo na občni zbor svoje delegate. Včlanjene zveze, strokovne skupine in plačilnice morejo poslati na občni zbor na vsakih 30 članov (š 25. pravil JSZ) po enega delegata. Da si zmanjšajo stroške, lahko en delegat zastopa 60 članov in ima pravico do dveh glasov.
Delegati naj se poslužijo nedeljske vozne karte, s katero, imajo polovično vožnjo.
Letošnji občni zbor mora manifestirati nezlomljivo enotnost JSZ. Dokazati mora, da je JSZ grajena na solidnih in zdravih osnovah, katerih nihče ne more porušiti.
V Ljubljani, dne 10. junija 1937.
Načelstvo
J ugoslova n s ke strokovne zveze |
Delavci kemične tovarne v Podgradu na delu za zboljšanje svojega položaja
Tečaj obratnih zaupnikov v Celju in Mariboru
2
Gostinca r Jože :
PEGE
Astronomi ali zvezdoslovci poro«)jo, da se je pojavilo na solncu veliko število tako imenovanih peg. Pravijo, da ti pojavi v gotovem oziru vplivajo tudi na našo zemljo. Torej tudi solnce ni brez senčnih strani. Da ima tudi naša zemlja velike pege, je znano vsem delavnim stanovom, posebno pa delavcem.
V	Evropi se pojavljata dve, za človeštvo zelo temni in nevarni pegi, ki svojo senco mečeta na vso obljudeno zemeljsko kroglo. To sta: fašizem in komunizem. Dve navidezno nasprotujoči si pegi, z bistveno istim ciljem na ljudsko svobodo. Fašizem in komunizem imata pa svoje prapege, iz katerih sta se rodila. Kapitalizem in revščina sta oče in mati fašizma in komunizma. To sorodstvo se kaže posebno v tem, da fašizem in komunizem sedita v skupnem gnezdu kapitalizma in merita s kapitalistično mero želodce delavnega ljudstva in žepe privatnih kapitalistov kakor upravnikov komunistične države.
Fašizem se razvija kot varuh privatnega kapitalizma, zato ima med ljudmi, ki časte »zlatega teleta«', povsod mnogo prijateljev. Ljudska svoboda mu je zopetna, ker bi ne mogla prenašati sence diktature, bodisi posameznika ali pa vlad. Parlamenti fašizma so vpostavljeni na poseben, ljudski volji protiven način. Volilno nasilje odločuje in slavi navidezne zmage. Pod zapovedjo fašizma so vse uprave. Občinske in druge »samouprave« stoje pod zapovedništvom višjih fašističnih oblasti. Občinske predstojnike in odbornike menjajo fašistične oblasti po nasvetu »črnih srajc« itd.
'Komunizem po svojem načrtu, ki izvira od Marksa, navidezno brani delavstvo. Toda to je le navidezno, ker v dejanju dobiva delavec pod komunističnim režimom za svoje delo prenizke nagrade, od katerih prav tako težko živi kakor pod kapitalističnim režimom. Osebne in politične svobode v komunizmu ni. Tu vlada diktatura posameznikov, katerih oblast presega življenje in smrt vseh komunističnih »podanikov«.
Obe »pegi« sta svobodi narodov nevarni. Vendar je pa fašizem nevarnejši, ker je bolj lokav in se prilagoduje starim, še ne pozabljenim gospodovalnim navadam nekdanje velike gospode ter se predpostavlja koi varuh reda in ljudskega blagostanja. V resnici pa na obeh pegah ni hič drugega, kakor zamišljenost gospodova željnih ljudi, da bi vladali po vseh pravtlih kapitalizma delavnemu ljudstvu. Fašizem kot varuh privatnega, komunizem pa kot stvaritelj in varuh državnega kapitalizma. Delavno ljudstvo naj bi pa v območju obeh peg ostalo suženj obeh v bistvu kapitalističnih struj.
Nas, krščansko-socialistične delavce, te pege v naših načelih in v našem delu ne smejo motili. Našie delo stremi za družabnim redom, v katerem bo vladala svoboda, in sicer v enaki meri za vse. Mi želimo in zahtevamo gospodarske oblike, v kateri bo delo in izvršilec dela stal v isti vrsti in v isti veljavi kot V6ak drugi, Mi zahtevamo gospodarski red, v katerem se bo vsako potrebno delo, najsi bo telesno ali duševno, upoštevalo v toliki meri, da bodo vršilci od njega imeli dostojno in človeka vredno življenje. Mi zahtevamo, da se šolska izobrazba izpopolni v spoštovanju in upoštevanju dela. Splošna izobrazba je potrebna. Zakaj bi človek, ki je izvršil fakultetno naobrazbo, ne prijel za ročno delo? To ne sme biti sramota, saj je vsako pošteno in potrebno delo človekova dolžnost in čast.
Da se pred nevarnimi pegami kapitalizma in komunizma obvaruje delo in delavstvo, je izdal veliki mislec Leon XHI. leta 1891. znano, toda zelo malo upoštevano okrožnico o delavskem vprašanju. Ta okrožnica je bila nekak načelni program krščanskim delavskim organizacijam. Namenjena je bila v prvi vrsti seveda kapitalizmu. Toda tu je padlo seme na skalo in ni moglo vskaliti. Sedanji papež Pij XL je po Leonovem načrtu podal obliko za izvedenje delavskega vprašanja. Seveda rešitev tega vprašanja ni lahka, ker kapitalizem ne priznava kakega vmešavanja v njegov gospodarski princip profita in izrabljanja dela. V tem oziru paj kapitalizmu z navideznimi stanovskimi organizacijami pomaga fašizem. Kapi-talistiČno-fašistični težnji pa pomagajo tudi vsi oni, ki hočejo delavske organizacije drobiti na brezpomembna društva.
Pri nas ima edino Jugoslovanska strokovna zveza jasna in točna načela, ki brez vsakega kompromisa zastopajo koristi delavstva. Ta organizacija in nje či-nitelji ne lezejo nikomur pod frake, dasi žele dobrih razmer med delodajalci in delavci. Toda na,način, ki je običajen med poštenimi ljudmi.
Jugoslovanska strokovna zveza je poklicana, da na temelju krščanske pravičnosti varuje delavstvo pred pegami fašizma in komunizma, ki oba kažeta senco kapitalizma, protiverstva in delavske 6UŽ-nosti.
Delavska mladina
je imela svoj praznik
Za sostrsko in celjsko (slednja je bila izvedena v ožjem domačem krogu) se je vršila okrožna prireditev za skupine KDlM kamniškega okrožja v nedeljo, dne 13. junija, v prijaznih Radomljah. Premalo je prostora, da bi mogel napisati vse, kar je ta prireditev pokazala. /Naša delavska mladina kamni.- cega okrožja je s to prireditvijo pokazala, da ji naslov ni samo okvir, marveč življenje, ki je ta dan dobilo še svoj poseben izraz. Nič hrupa, kakor smo ga sicer vajeni, marveč je vse potekalo mirno in dostojanstveno.
Vsa prireditev se je začela s sv. mašo, katero je daroval domači gospod župnik, pridigo, prav primerno za ta dan, pa je imel g. Caserman, kaplan iz Kamnika in duhovni vodja kamniške skupine KDM. Sv. maša se je vršila na prostem, kar je dalo prireditvi svoj poseben poudarek. Fantje, člani radomeljske skupine KIDM, so postavili lep oltar, dekleta pa okrasila s cvetjem. Po sv. maši je bil tečaj za člane KDM v Sršenovi dvorani. Predsednik KDM tov. Rozman je v svojem predavanju lepo orisal naloge in delo bodoče delavske mladine — bodočih borcev v vrstah KIDM. Nato je govoril tudi kaplan g. Caserman, ki je naglašal potrebo po večjem zanima-
nju za našo vzgojo in vprašanja, ki težijo posebno nas delavce. Tečaj je vodil predsednik radomeljske skupine KDM tovariš Stegnar. Udeležba je bila zelo zadovoljiva. Poleg članov in članic so tečaju prisostvovali tudi starejši — kar je posebno razveseljivo —znak, da se zanimajo za delo mladine. — Po popoldanski službi božji, ki je bila tudi na prostem, se je vršila akademija, za katero so pripravile spored vse tri skupine KiDM, t. j.: Radomlje, Duplica in Kamnik. Vse točke so bile dobro izvedene. Tov. Jurač iz Celja je žel za svoj govor lepo priznanje — pokazal nam je vso težo življenja naše delavske mladine in pot, ki naj jo hodi, da bo deležna boljših dni. Program, ki je bil mestorfia nekoliko težak, je bil ves delavski in to je tisto, kar je dalo prireditvi res pravi delavski značaj.
Prireditev je v vsakem oziru lepo uspela in nam daje poroštvo, da bodo skupine v tem pravcu z vsem veseljem nadaljevale začeto delo, ki ne bo lahko spričo razmer in položaja, v katerem 6e nahajamo.
Osnove so položene, gre še za delo, ki naj ga dovršimo. Lotimo se ga z vso resnostjo in ognjem.
Papirničarji grade
svoj obrambni fond
Vevče, 15. junija 1937.
Da bo čiinprej možno vsakemu članu in članici poznati poslovnik našega podpornega sklada, ki je stopil v veljavo dne 1. maja t. 1., ga danes priobčujemo. Vsak član in članica naj to številko »Delavske Pravice« shrani in pazno premotri sestav tega poslovnika. Pozneje, ko bomo imeli tiskanega v obliki knjižice, bo nadomestil tega. Zavedajte se, da je tak fond zelo važen pripomoček v strokovnem gibanju. Jeseniški kovinarji vedo ceniti svoj fond, ki je imel tudi v začetku med članstvom nekaj nasprotnikov, a danes so ga vsi veseli. Tudi mi, papirničarji, ne smemo oklevati. Sklep občnega zbora in sestanka, ko je bil definitivno sprejet, je, da je obvezen za vse članstvo.
POSLOVNI,K
za brezposelni in bolniški sklad »Strokovne skupine papirniškega delavstva JSZ v Vevčah«.
§ 1. Strokovna skupina papirniškega delavstva JSZ v Vevčah osnuje podporni sklad, ki je obvezen za članstvo te skupine.
§ 2. V podporni sklad za včlanjeno delavstvo se stekajo:
L) Prispevki članov.
2.) Darila, volila in drugi prostovoljni prispevki.
§ 3. S prispevki razpolaga samo •Strokovna skupina papirniškega delavstva JSZ v Vevčah« na teritoriju, ki ga ima določenega po svojih od oblasti odobrenih pravilih.
Dajatve so popolnoma avtonomne. Skupina razpolaga z njimi za svoje članstvo v smislu prvega odstavka.
§ 4. Prispevek znaša: din 5.— mesečno ali din 2,50 polmesečno.
§ 5. Podpore ob bolezni in brezposelnosti :
1.) Člani, ki so najmanj 8 mesecev včlanjeni pri skupini in imajo za ta čas vplačanih za sklad 8 mesečnih prispevkov, so upravičeni do izplačil brezposelne in bolniške podpore (sedmi dan po brezposelnosti, oziroma po obolenju) pri članstvu, ki je trajalo: od 8 mesecev do 5 let
—	4 tedne po 10 din dnevno; od 5 let do 8 let — 6 tednov po 10 din dnevno; od 8 let do 15 let — 8 tednov po 10 din dnevno; od 15 let dalje — 10 tednov po 10 din dnevno.
2.) Brezposelna in bolniška podpora v teku enega poslovnega leta ne sme presegati termina, določenega v točki 1.) tega člena.
S.) V primeru, da delavec sam odpove službo iz vzrokov, ki niso utemeljeni, da je moral službeno mesto zapustiti, nima pravice do brezposelne podpore, niti do odpravnine v smislu čl. 6. tega poslovnika.
4.) V primeru stavke nastopi pravica do podpore le tedaj, ako to vodi odbor skupine.
Zato pa je za V6e zavedne in pametne člane JSZ častna naloga, da se ne vdajajo v službo delavskih protivnikov katerekoli vrste. .
Proč torej z raznimi pegami, zato pa v skupno borbo z JSZ za pravice, veljavo in življenja vrednih razmer delavcev in vsega delavnega ljudstva 1 To je naša dolžnost!
§ 6. Ako član v teku petih let svojega članstva ne dvigne nikake podpore, ima v primeru odpusta, upokojitve ali smrti (svojci) pravico do odpravnine v 20-kratnem iznosu dnevne podpore (200 din). Za vsakih nadaljnjih 5 let, ako (Slan podpore ne izčrpa, ima pravico do odpravnine s 100% poviškom.
§ 7. V primeru brezposelnosti in bolezni 6e mora član takoj, ko je nastopila pravica do podpore, zglasiti pri skupinskem blagajniku.
Blagajnik mora članovo prijavo vpisati v posebno knjigo, ki 6e vodi kot kontrolna in statistična knjiga izplačanih podpor.
V času bolezni in brezposelnosti je član oproščen vplačevanja prispevkov za ta podporni sklad. Blagajnik mu po predložitvi legitimacije vpiše zu ta ča6 v plačilno rubriko namesto »plačano« »bolan«, oziroma »brezposeln«.
§ 8. Pravico do podpore in odpravnine izgubi član v sledečih primerih:
4.) Ako je med boleznijo oziroma brezposelnostjo kje zaposlen;
2.) ako se ne pokorava predpisom poslovnika in kontrolnega organa;
3.) ako je s svojimi prispevki za več ko dva meseca na zaostanku, kljub temu da plača zaostale prispevke.
V izrednih primerih (n. pr. ako član v resnici ni mogel poravnati prispevkov) odloča skupinski odbor.
§ 9. Podpore se izplačujejo po skupinskem blagajniku, in sicer med urad-
nimi urami, ki jih za to določi odbor na svoji seji.
Prav tako se plačujejo tudi prispevki za podporni sklad, v kolikor se ti ne plačujejo organizacijskim zaupnikom po obratih, in sicer tako, da je do 10. v mesecu vplačan prispevek za tekoči mesec.
§ 10. Odvišni denar tega sklada nalaga skupina pri podružnici poštne hra-. nilnice v Dev. Mar. v Polju ali Ljubljani. Če se razmere na denarnem trgu izboljšajo, pa ga sme nalagati tudi pri drugih pupilarno varnih denarnih zavodih.
§ 11. Ta podporni sklad upravlja vsakokratni odbor skupine papirničarjev JSZ v Vevčah, izvoljen na rednem letnem občnem zboru skupine.
Za svoje poslovanje je odgovoren odbor občnemu zboru skupine in načelstvu JSZ v Ljubljani, ki vsak čas lahko po svojem organu izvrši revizijo podpornega sklada.
Nadzorstvo skupine mora vsako četrt--'letje pregledati poslovanje podpornega sklada in o tem poročati na občnem zboru skupine.
§ 12. Odbor skupine mora na svojem občnem zboru polagati poročila o stanju sklada s točno navedbo dohodkov in izdatkov, ki jih je sklad imel v teku poslovnega leta.
§ 13. Seznam članov in vsi potrebni podatki se vodijo kartotečno in jih upravlja blagajnik skupine. Kartoteka mora biti tako urejena, da je iz nje razvidno, kdaj in koliko je član dobil podpore.
g 14. Vsakemu članu se mota v njegovo člansko legitimacijo v rubriko (podpore — članarina) vpisati višino prispevka za podporni sklad, dalje, kdaj je s. plačevanjem teh prispevkov pričel in prenehal.
§ 15. Ako bi bilo članstvo pripravljeno plačevati v ta sklad višje prispevke, se ti lahko zvišajo za 100% in prav tako tudi dajatve.
Če pa bi vsled slabih razmer članstvo ne moglo plačevati prispevkov po čl. 4. tega poslovnika, se isti lahko znižajo za 50%. 'Seveda se s tem znižajo tudi podpore in odpravnine.
0 tem sklepa odbor skupine na svoji seji in predloži v končno odobritev članskemu sestanku. Vse ostalo pa mora biti v skladu s tem poslovnikom.
§ 16. Določbe tega poslovnika veljajo za redne razmere. V izrednih razmerah (epidemijah, večji brezposelnosti) se skliče sestanek vseh članov strokovne skupine papirničarjev JSZ v Vevčah, ki odločajo o uporabi dajatev tega sklada.
Odbor ckunii e na mora take primere sporočiti tudi centrali JSZ v Ljubljani, da tudi ona poda svoje mnenje.
§ 17. Obresti naloženega denarja se uporabijo za upravne stroške 6klada.
§ 18. V primeru, da bo sklad pokazal večje prebitke, se za primeren odstotek povišajo dajatve. V tem primeru se mora ravnati po čl. 20. tega poslovnika.
§ 19. Ako bi iz kateregakoli razloga poslovanje tega sklada prenehalo, se denar razdeli med člane sklada.
8 20. O izpremembi tega poslovnika odloča redni letni občni zbor strokovne skupine papirničarjev JSZ v Vevčah v sporazumu z načelstvom Jugoslovanske strokovne zveze.
Viničarjem strokovno izobrazbo -
in eksistenco!
Z odločilnih strani so nas obvestili, da vinogradniški krogi stremijo vedno bolj za tem, da se viničarje strokovno izobrazi z tečaji itd. in je tudi ^Strokovna zveza viničarjev« bila pozvana k sodelovanju. Tako je prav!
Pred leti je neki vinogradniški oskrbnik funkcionarjem naše organizacije pogosto dal vedeti, češ, da bi morala Strokovna zveza viničarjev predvsem skrbeti za strokovno izobrazbo viničarjev, ne pa samo za viničarske komisije in tožbe njihovih gospodarjev.
Strokovna zveza viničarjev je takrat, sedaj in tudi v bodoče 6vojim članom naročala, naj previdno in strokovno opravljajo vinogradniška dela. Ako niso tega vedno tako tudi vršili, obstojajo za to tehtni vzroki, katerih nekatere je potrebno s tega mesta omeniti.
Smemo namreč trditi, da najmanj dve tretjini vinčarjev ve in zna praktično in pravilno vršiti svoje posle, da so strokovno sposobni za opravljanje vinogradniških del. Obstojajo pa razni vzroki, da večkrat opravljajo razna dela površno in zato nepravilno. Eden važnih vzrokov je
—	priganjaštvo in to neposredno in posredno.
Neposredno: viničarje velikokrat njihovi gospodarji, še večkrat pa nekateri oskrbniki, naravnost priganjajo k hitrejšemu delu in sploh k večji storitvi, brez cfa bi pomislili, da zelo hitro opravljeno delo ne more biti tudi dobro opravljeno.
Posredno priganjaštvo pa obstoja po-največ pri kmetskih vinogradnikih — se-
veda ne pri vseh, pri večini pa — to bi mogli dokazati. V čem in kako? Viničar opravi gotovo delo, gre na račun, pri katerem se večkrat gospodar in viničar skregata, ker da ima slednji preveč težakov, da je ali prepočasi delal ali pa ga celo dolži, da si je vpisal več dnin. Zaključek takih računov je večkrat z ene ali druge strani odpoved službe in sovraštvo. Ako je viničar bolj strahopeten, pa drugače pošten, pri drugem gospodarju dela še bolj pridno in tudi čez ure. Toda kaj doseže? Vendar je tudi pri tem računu še vedno preveč dnin. Tako se mu godi morda še pri tretjem, zato še bolj skrči število težakov, da bi vendar gospodarja zadovoljil, toda tedaj gre to znižanje na račun pravilnega in vestnega dela. Taki primeri niso redki! Ob takih razmerah pa tudi vsak strokovno sposoben viničarski delavec izgubi veselje do strokovno pravilnega opravljanja vinogradniških deL
Imamo pa še drug način priganja-štva. To, da se delavcem, posebno pri kopanju v vinogradih obljublja in daje pijača. Gospodar želi, da bi delavci prav veliko naredili in bi bilo treba malo plačati, daje delavcem čez mero pijače, nekaterim celo boljše vrste. Tako ti delavci nekaj časa zelo dobro delajo, seveda morajo z njimi vred tudi tisti, ki so ostali trezni. Vsi skupaj pa delo opravijo slabo in površno. Gospodar je menil, da je precej prihranil, dejansko pa precej — izgubil.
(Dalje prih.)
3
Doma in
0 umoru ii uJonta Rudolfa Dolinarja
je izdala banska uprava v Ljubljani tole uradno poročilo:
»V zvezi z demonstracijami ob p rili" i »prihoda predsednika JNS Petra Zivkoviča v Maribor, Konjice in Celje dne 8. junija, so istega dne ob 20 na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, katera sta vozila pristaše JR!Z.
Napad se je izvršil z revolverji, noži, bokserji in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev ubranili, vendar pa sta bila dva akademika lažje ranjena, ostali so dobili samo praske.
Po odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo, pogrešili pa so akademika-filozofa Rudolfa Dolinarja, rojenega dne
11.	aprila 1915 v Lučinah, občina Trata, okraj Škofja Loka in tja pristojnega. Domnevali so, <• a so ga napadalci od ve , s seboj.
Naslednjega dne, dne 9. junija, okrog 10, je orožniška patrulja Dolinarja našla mrtvega pod državno cesto pri Prihovi, kakih 50 korakov oddaljeno od mesta napada.
Sodno razteleeenje filozofa R. Dolinarja, ki je bilo izvršeno v mrtvašnici na Prihovi, je dognalo, da je dobil zabodljaj z nožem v hrbet. Nož je prodrl v pljuča pod desno lopatico med tretjo in četrto rebro v širini 2 oni in 4 cm na globoko. Smrt je nastopila radi izkrvavitve.
Ugotovljeno je, da je napad organiziral in se ga tudi dejansko udeležil Slavko Reja, urednik »Mariborskega Večernika Jutra«, mariborskega glasila JNS; med napadalci sta bila tudi Primec, tajnik kra-javne organizacije JNS v Hočah, in Brajko-vič, pekovski pomočnik iz Maribora.
Preiskavo vodijo najintenzivneje. Do trenutka izdanja tega komuni,kega je aretiran Slavko Reja. Za ostalimi so izdana zaporna povelja.«
Dolinar je padel kot žrtev nečloveškega političnega sovraštva in podivjanosti. Tak način političnega razračunavanja je treba s krščanskega in samega človeškega stališča z gnusom odklanjati in ob, soditi.
* Predsednika JNS Petra Živkoviča so
spremljale na njegovem avtomobilskem potovanju po Sloveniji neprijetne demonstracije. 'Do ostrejših nastopov proti bivšemu mogočnemu diktatorju je prišlo poleg v Ljubljani zlasti v Mariboru in posebno v Celju. Tu je bilo vodstvo JNS sprejeto s točo kamenja in gnilih jajc.
2 milijona dinarjev posojila je dobila ljubljanska občina od Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev za zgradbo mrtvašnice pri Sv. Križu.
Srbska opozicija je zopet začela nave-zavati tesnejše stike s Hrvati. Te dni je bil pri voditelju Hrvatov dr. Mačku član vodstva bivše srbske kmečke stranke dr. Gavrilovič in imel z njim dva dolga raz-
po svetu
govora. Razpravljal je tudi s tajnikom HSS ing. Košutičem in s prvaki SDS.
Peta transa obveznic posojila za javna dela bo dana v promet 1. julija. Letos bodo izdane skupaj z julijsko tri tranše po 100 milijonov in bo tako skupno doseglo notranje posojilo letos višino 800 milijonov dinarjev.
Srbska demokratska stranka je imela v stanovanju svojega voditelja Davidoviča sejo širšega odbora stranke. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je razloženo načelno stališče srbskih demokratov o vseh aktualnih javnih vprašanjih. Stranka zavrača centralistično ali unitaristično državno ureditev, priznava, da so v Jugoslaviji trije narodi: Srbi, Hrvati in Slovenci in se zato izjavlja za nekako omiljeno zvezno državo s skupnim parlamentom in samo njemu odgovorno vlado. Poleg nje pa predvideva deželne parlamente in vlade s kompetenco samozakonodaje. — Demokrati so torej prva srbska stranka, ki se je javno odrekla unitarizmu in se poleg SDK postavila na stališče, da so v Jugoslaviji trije narodi in da je zato treba urediti državo po zahtevah teh narodov, ne pa po unitaristično-centralističnih programih JNS in JRZ.
0 požigu sokolske lope na telovadišču v Tivoliju v Ljubljani je izdala banska uprava uradno obvestilo, da je začelo goreti v noči od sobote na nedeljo istočasno.
ko se je zbralo v bližni večje število pristašev JNS, katerim je govoril, napadajoč sedanji režim, posl. Turk. Obvestilo ugotavlja, da so požig povzročili nasprotniki režima in da se že vodi objektivna preiskava.
Mal« zvezo bi radi zrahljali tisti, katerim je na poti. Nemški zun. minister Neurath je po razgovorih v Belgradu krenil v Sofijo. Pred odhodom je izjavil, da priznava težnje Jugoslavije, kakor so bile razložene in kakor jih on razume. Zato danes ne more nič ločiti Nemčije in Jugoslavije, ki ima v jugovzhodni Evropi pr-vensten pomen. V Sofiji je bilo ugotovljeno »popolno soglasje« nemške in bolgarske politike. iNeurath se je nato odpeljal še tia Madžarsko, kjer so tudi ugotovili »soglasje«.
V	Romuniji se je skoraj istočasno mudil predsednik Poljske iMoščicki. Z velikimi svečanostmi je bila spet potrjena pol jsko-romunska vojaška zveza. Znano je, da poljska politika že od nekdaj ni naklonjena Mali zvezi in zadnja leta je prišlo do hudih sporov med Češkoslovaško in Poljsko, ki se je močno navezala na Nemčijo in bila prijazna Madžarski.
Vse te obiske bodo pretresali predsedniki vlad Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške na romunski ladji, ki bo plula po Donavi. Na sestanku bo preiskan letos že 'ponovno mednarodni politični položaj, ki postaja z ozirom na razne pisane in nepisane pogodbe in obveznosti, prijaznosti in nasprotja med državami — vse bolj zamotan in nepregleden. Poročajo, da je tudi po nemških in poljskih obiskih
ostalo v Mali zvezi vse pri starem in da ostane, kar je bila: neporušljiv obrambni jez pred silami, ki bi hotele podreti sedanjo razmejitev držav, temelječo na slovesno podpisanih mirovnih pogodbah.
V	Rusiji je bilo ustreljenih 7 generalov in 1 maršal. Vojaško sodišče, ki jih je sodilo, je našlo, da so bili v zvezi z neko Rusiji sovražno silo, kateri so zaupali vojaške tajnosti. Tako se glase uradna bolj-■ševiška poročila. Iz drugih virov prihajajo tolmačenja teh dogdkov in vesti o novih aretacijah znanih boljševikov, o razburjenju med delavstvom in o dejanskih uporih vojaških edinip.
Val krvavih štrajkov je zajel Ameriške združene države. Delavci so postali vsled nepopustljivosti podjetnikov ogorčeni in prirejajo ostre demonstracije, pri katerih redno nastajajo spopadi s policijo. Stavka v večjih in manjših podjetjih okoli 100.000 delavcev.
Mladina poroča
Celje. Skupina »Krščanska delavska mladina« v Celju je imela v nedeljo, dne 13. junija 1937 svoj I. redni občni zbor v prostorih JISZ v Delavski zbornici ob 9 dopoldne. Občnega zbora se je udeležilo 30 članov in članic. Predsednik tov. Mirnik je otvoril zbor in prešel na dnevni red, ki je bil: Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora, poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. Nato volitve novega odbora. Predlagane so bile tri liste, od katerih je bila izvoljena: Predsednik: Petelinšek Lojze, tajnik: Videčnik Sandi, blagajnik: Ross Matija, odborniki: Zupanc Anica, Rojc Angela in Kovač Stanko. Nato je sledila debata.
Novi odbor je s tem sprejel vodstvo v svoje roke ter se s tem zavezal, služiti vzvišeni ideji »Krščanske delavske mladine«. Članstvo pričakuje in vidi v novem vodstvu le najboljše, saj so v njem mladi in trezno misleči ljudje.
Maribor. V nedeljo, dne 20. junija, ima Mariborska skupina ».Krščanske delavske mladine« ob 8 dopoldne svoj redni občni zbor. — Udeležba članstva RDM obvezna! Iskreno vabimo tudi članstvo JSZ in obenem naprošamo, da [»vabite tudi svoje mlajše sodelavce, ki spadajo v našo mladinsko organizacijo.
To in ono
Hrastnik. V mesecu marcu t. 1. se je sestal novoizvoljeni odbor Bratovske skladnice k svoji prvi seji v petek, 11. junija. Na dnevnem redu so bile upokojitve, negodne rente in sluča jnosti. Na novo je bil upokojen samo rudar Ašenberger Matija po poteku 6 mesečne bolniške dobe. Izplačevanje pokojnine se je podaljšalo Bartolu Alojzu in Deotu Brunotu, nadalje se je ista obnovila Volavšku Ivanu, ustavila pa Kapli Alešu. Vdovske pokojnine so priznane po umrlih upokojencih Pajku Ivanu, Bastiču Francu, Piklu Ivanu in Kašnerju Ivanu ter po aktivnem članu Vodijikarju Pavletu. Nezgodne rente so se podaljšale Medvedu Francu iti Špesu Ivanu. Pri slučajnostih se je dovolil sprejem nekaterih družinskih, a brezposelnih članov v bolniško zavarovanje, obravnavale so se še nekatere druge stvari, nakar je bila seja zaključena. — V ljubljanski bolnišnici je umrl na posledicah operacije komaj v 45 letu starosti rudar Vodiškar Pavel, ki je bil več let delavski zaupnik in odbornik Bratovske skladnice. Med tovariši je bil priljubljen, kar je pokazal tudi lep pogreb. Zapušča vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Pokojni si je šele pred kratkim postavil hišico, a se je moral tako nenadno posloviti. Pokoj njegovi duši! — V zadnjem času je bilo pri rudniku sprejetih več novih mlajših delavcev, kar se ob tem letnem času že ni zgodilo nekaj let. Sprejeti so bili samo domači brezposelni in sinovi upokojenih rudarjev. Mnogi pa so dobili delo pri gradnji nove hiše na Logu, ki jo gradi občina, kar moramo pozdraviti kot najboljšo pomoč pri reševanju stanovanjske krize in zmanjšanju brezposelnosti.
Kozarje. V nedeljo 20. t. m. se bo popoldan ob 3. uri v gasilnem domu v Kozarjah vršil članski sestanek vsega opekarskega delavstva vseh treh tovarn. Vsi in točno. Govornik pride iz centrale.
Delavska pravica
KNJIGOTISK
LITOGRAFIJA
BAKROTISK - KLIŠARNA KAMENOTISK. — OFFSETT1SK
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 6
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI
SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVA2UJTE O F F S E T-TISK, KI JE DANES LE NAJCENEJSI!
Brezposelni
Roman
Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril
»Pol krone! Toliko ne premorem. Dam vam osemnajst pennyjev, več ni vredno,« je dokazovala.
»Nemogoče, gospa! Kje, hudiča!« se je odrezal pomočnik in položil svinino na tehtnico. »Le poglejte! Kaj, če načelnik izve, da sem vam jo dal za pol krone! Bežite no!« je dejal in položil svinino nazaj na mizo. »Dva šilinga,« je nenadoma spregovoril.
Ženska se je s počasnim pogledom ozrla po vsej mesnici. Videla je, koliko mesa je razpostavljenega v oknu in koliko ga visi na stropu. Vse to meso bodo čez nedeljo zaprli. Bo li prebila tako dolgo brez njega? Poleg tega je mesnica tudi v ponedeljek zaprta. Fant je bil nasproti njej še vedno zelo dober, zlasti pozimi, ko meso dlje trpi. Moral je pač pokazati načelstvu nekaj dobička. Naj dobi malo povrh. Svinina je bila vredna denarja.
»Bom pa vzela,« je sklenila ženica. »Ampak vem, da bi lahko dali za šest pennyjev ceneje, prav lahko!« je dodala.
Pomočnik se je nasmehnil, jo vprašal, katero številko ima, napisal prejemnico in ji izročil blago. Nato se je okrenil drugam. »Naslednji, prosim!« je zaklical. Govoril je hitro in tudi kretnje so mu bile urne. Bilo je že skoraj osem in rad bi bil zaprl mesnico. Ženske so se s skrbjo ozirale nanj. Nobena ni črhnila besede. Izbral je nekaj kosov mesa, vratov, košček koštruno-vega tilnika, košček prsi in svinjska rebrca.
»En šiling in tri pennyje,« je izračunil in položil blago na mizo.
»Zavijte mi vse skupaj!« je dejala ena izmed žensk. Vzela je meso in odšla.
»Po čem so klobase?« je vprašala druga. Vedla se je zelo boječe in obzirno; po vsej priliki se je šele pravkar pridružila zamudnicam, ki so ob osmih oblegale mesnico.
»V soboto zvečer od sedmih do osmih jih prodajamo po šilingu,« ji je takoj pojasnil fant.
»Dajte ini jih, prosim, en funt!« je izbrala.
Tedaj je pristopila Ivanka. Ženska, ki je bila na vrsti, se je nekaj obirala in pomočnik se je obrnil k Ivanki. Ta je takoj pokazala na pladenj, poln mesa, in pogumno vprašala: »Po čem je pa tole?« Iz izkušnje je vedela, da s predrznim nastopom lahko zbije ceno. Mož je moral nasekati mesa, kolikor je pač mogel, in je bil res prisiljen, da izkoristi boječe stranke, ki niso nič onegavile. To je nekoliko omililo odločnost in odrezanost smelejših strank.
Fant je zdeval meso, kar ga je bilo na pladnju, na papir in vse skupaj zavil: ostanke klobas, nekaj obisti in jetrc. Nato je dejal: »En šiling, prosim, prosim.« Te besede je izgovoril, kakor bi hotel vprašati, ne pa določiti končno ceno.
»Devet pennyjev,« je takoj odvrnila Ivanka.
Mož je stvar zavil in porinil vso zadevo preko mize. »Vas je težko ugnati,« je dejal. »Želite še česa?«
»Dajte mi še malo govedine, a ne več ko za šiling,« ga je opozorila. Ni marala kupiti več, ker bi se v tej vročini preko.nedelje in ponedeljka gotovo skvarilo. Vzela je tudi nekaj za torto, ki jo je napravila ob sredah. Ob nedeljah zjutraj so imeli vedno prav okusen zajtrk: klobase in slanino.
Ko je Ivanka odhajala iz trgovine, je slišala ženski glas: »Ali imate še kaj obisti?«
Potegnil je rahel vetrič, ki je razpihal soparen zrak in prijetno shladil večer. Kazalo je, da bo noč hladna. Dobro se ji je zdelo, da je Ivan zakuril v pečici, preden so odšli v Pirley. Večerja jim bo teknila. Poleg tega je hotela tudi skuhati meso, da bi se dlje ohranilo.
izhaja vsak četrtek popoldne, v »lučaju praznika dan prej . Urednlitvo in uprava: Miklošičeva e. 22/1 • Nafrankirana pisma ra h »prejemajo • Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo: Mlkloiičeva casta 22/1 • Oglasi po caniku • Telefon 2M5 • Številka čekovnega računa 14.900
Posamezna iteviika Din 1'— • Cena: za 1 mesec Din 4*—, za četrt leta Din 10.—, ta pol leta Din 20'—, za calo loto Din 40--: za inozemstvo stane mesečno Din 7'—
Urejuje in za urednlitvo odgovarja Lombardo Pater • Izdaja za konzorcij Delavska Pravice: t. tumor • Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč