PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXIH. Št. 21 (6605) TRST, četrtek, 26. januarja 1967i DRUGI DAN URADNEGA OBISKA SOVJETSKEGA PREDSEDNIKA V ITALIJI Podgorni: medsebojno zaupanje, razumevanje in soglasje v nekaterih mednarodnih vprašanjih Uraden razgovor Podgornega s Saragatom in predstavniki vlade - Položitev venca na grob neznanega junaka - Kosilo pri Moru in sprejem na Kapitelu - Danes prične Podgorni potovanje po Italiji ho*^’ 25. — Drugi dan uradnega obiska predsednika vr-lofci ga sovteta SZ se je pričel ob 10. uri, ko je Podgorni pola stVenec na grob neznanega vojaka. Tudi ta slovesnost je biblij r>°g0 Protokolarna in z velikim uradnim poudarkom, saj sc Rleri , s°tni naj višji vojaški predstavniki in Podgorni je pre-ntoio castno stražo na Trgu Ve-lijta’ ?P°menik pa so zastraži-torn?5?>in'ierii v paradnih uni-•taninJ; ?risotni so bili Pred’ bojevniških in odpor li^o’ aP°menik pa so zastraži-- rabinjerji v paradnih uni-Prisotni so bili pred-niškijT1 bojevnišl I Tudi organizacij z zastavami. I Vjetctf” tej priložnosti je so-ždrsnn?®? Predsednika toplo po-| ljanovJa a velika množica Rim- I tako^*^ razgovori so se pričeli so bil: Zatem v Kvirinalu. Navzoči I ^ni jnpo'.eS Saragata še Moro, Fan-ga mo.-V80'5* funkcionarji zunanje | ske dillstrstva ter vsi člani sovjet' ? delegacije. Va or?niPno uradno poročilo našte-I so ohr= ne’ n.ato Pa ugotavlja, da i z zadm 1- u ovosrransKe oonose, I Področen •,stvom ugotovili razvoj na ga jn gospodarskega, tehnične-nada|: *anstvenega sodelovanja ter nn»„J“Je možnosti. V okviru med- 1 razpraJ,. Poutike pa so predvsem I Zorožiti-t0 * 0 evropski varnosti, rali 2iii, qVI’ .s.PHPadu v jugovzhodni A-.( Ve ’jn nesirjenju atomske oborožit-•I 0b6 .? s°delovanju v okviru OZN. { globoi,„ra.ni. sta soglasno ugotovili I ianskoo^ z,e-j° sovjetskega in itali-l Po],,®3 .Oudstva po miru. T je n,.,*! ,° Poročilo pravi, da se I razg„,^edn>k republike Saragat po i deleBa_f.u zahvalil za bližnji prihod 1 Za v TtiJr • sovjetskega Rdečega krili ^st »a ‘Jo, ki bo imela tako mož-| čin, Spravljati z italijanskim Rdeli Sanih uiS"? 0 bridki zadevi pogre-i Preri,„a!1Janov v Rusiji«. ) dil na e?nik vlade Moro je prire-t vili Mad^t sovjetskemu gostu v P°novn„am,a kosilo, katerega so se 'I "tki nM udeležili najvišji predstav-i barsLp^asti, političnega in gospo-jj Medg.a življenja. | gorni .Jt°silom sta si Moro in Pod-I Pik ita1?enjala zdravici. Predsed-> Zgod0žf‘Janške vlade je poudaril [I Isteliotva e tokove simpatije in pri-i| •lahskirr> a> •rne se Hsiao Hua VniSJ° načoiznova postavi na ti,iske- Jo ln,‘ka Političnega urada <3°vi joP?ke Pripisujejo Maoce-j tn? ralneoon‘i ‘n članom komisije S,, k'.'miteja, ki vodi kul-9I s, PrT‘J°.- V_ komisiji sta tu- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. —• Na vaUlo prvega tajnika Madžarske socialistične delavske stranke Janoša Kadarja bosta maršal Tito in. njegova soproga opravila kratek neuraden o-bisk na Madžarskem. Na zadnji seji zvezne kandidacijske komisije konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je bila danes zjutraj pod predsedstvom Milentija Popoviča, so sklenili, da se za kandidata za bodočega predsednika zvezne skupščine predlaga Veljko Vlahovič, za predsednika zveznega izvršnega sveta pa Mika Spiljak. Komisija se je glede teh kandidatov posvetovala s predsednikom Titom, zlasti pa o kandidaturi Mike Spiljka, ker na podlagi ustave določi predsednik republike tistega poslanca, ki zvezni skupščini predlaga sestavo zveznega izvršnega nujnih mednarodnih vprašanj Sovjetska zveza in Italija sedaj doživljata novo razdobje v svojih odnosih in se pričenja razdobje «medsebojnega zaupanja, razumevanja ter podobnosti interesov obeh dežel glede določenega števila med. narodnih vprašanj. Nimamo dvomov, da bodo naši razgovori v Ri-mu in naslednji obiski italijanskih državnikov v Moskvi precej prispevali, da se zmanjša razlika o mnenjih in da se razširi soglasje ter da bodo stališča vedno bolj konkretna.« Pougomi je nato ponovil vabilo Saragatu in Moru za obisk, odnosno se je zahvalil, ker sta vabilo med uradnim razgovorom že sprejela. Saragat je v svojem govoru prav tako omenil «podobnost» naporov, da se utrdi mir in pomirjenje. Na. to pa je ponovil včerajšnjo izjavo, da bo mir še dolgo slonel na ravnotežju sil, kot tudi načelo o ((zvestobi sprejetim obveznostim«. V tej zvezi pa je zaključil, da ga po razgovorih navdihuje večji optimizem. V zaključku je tudi Saragat orne-nil nekatere zgodovinske datume in je dejal, da je bila SZ prva država, ki je že med vojno 4. marca 1944 obnovila diplomatske odnose z Italijo. Leta 1960 je bil predsednik Gronchi prvi državni poglavar neke države atlantskega zavezništva, ki je obiskal SZ, kot je sedaj tudi obisk Podgornega prvi obisk poglavarja SZ v neki atlantski državi. so vzklikali proti Sovjetski zvezi in se nespodobno obnašali. Zaradi tega le sovjetsko zunanje ministrstvo ostro protestiralo pri kitajskem poslaništvu. V protestu se poudarja, da bodo vsa kitajska izzivanja ali vsako kršitev zakona strogo kaznovali ter da bo kitajska vlada odgovorna za vse mogoče posledice takih dejanj. RENNES, 25. — Kitajski študentje, kd so se pripravljali na odhcd iz Rennesa, so pretepli franccsKe-ga časnikarja agencije ((France Presse«, ko jih je slikal, študentje v uniformah rdečih gardistov so nakladali prtljago na avtobus. Ko so videli časnikarja, ki je slikal, so ga napadli, mu strgali fotografski aparat iz rok in ga pretepli. Reiiii so ga policaji. Kakor je znano, so bili kitajski študentje, ki so študirali na univerzi v Rennesu, poklicani v domovino, da sodelujejo pri ((kulturni revoluciji«. KAIRO, 25. — Predsednik finske republike Kekkonen je prišel danes z letalom v Kairo na šestdnevni uraden obisk. Na letališču so ga sprejeli predsednik Naser in drugi visoki predstavniki ZAR. Kekkonen je prišel iz Jugoslavije, kjer je bil na kratkem obisku. Predsednik Saragat in predsednik vrhovnega sovjeta SZ Podgorni 3 še dvž JT Nocoj sta eksplodi-ti!skih bombi na dveh sedežih Jajpj-gj okrajnih organizacij KPI. tfn, eksplodirala bomba na wr Pa siTLza latinski okraj, ven- biin' sveta. Komisija se je postavila na stališče, da to zadostuje, da pride načelo federacije do izraza v zvezni skupščini in da zaradi tega morda ne bi bilo potrebno, da ima zvezni izvršni svet podpredsedni ke iz vsake republike. Člani komisije so mnenja, da je bodočemu mandatarju za sestavo zveznega izvršnega sveta treba prepustiti možnost, da predlaga zvezni skupščini, kako bo organiziran ta izvrš-no-politični organ najvišjega predstavniškega telesa. Predlaga se tudi, naj bi bil eden izmed podpredsednikov zvezpe skupščine izvoljen iz vrst poslancev narodnih manjšin in da bi bil v prihodnji mandatni dobi po narodnosti šiptar kot predstavnik najbolj številne narodne manjšine, katere pripadniki živijo na področju treh republik, in sicer v Srbiji, Cmi gori in Makedoniji. V zvezni skupščini pa je danes zasedalo več odborov. Na dnevnem redu sta bila dva «paketa» zakonskih predlogov, ki jih bodo predložili jutri in pojutrišnjem raznim svetom skupščine. V prvi skupini zakonskih predlogov so besedila o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah, v drugi skupini pa predpisi s področja prometa in prometnega davka. Poleg tega so razpravljali še o nadaljnem razvoju poslovnega združevanja v gospodarstvu. Posebna debata pa se je vodila o financiranju carinske službe. Evolucijo. znano, so Hsiao Hua ob- U^n'aja V- d‘ lePake s podpisom h4S se’ h P°stavlja iste zahteve. iiti.fehabjiH' 80 u lepaki prva jav-ti, ne J‘utac‘->a neke ugledne po-Urno r^bnosti med sedanjo kul- t^ot SSsS * arjsas s v,njeg0v Paz°valci so mnenja, da vezivom3 ^rehabilitacija v zvezi . Piski ’. kl ga je izrini T.in Pian ;‘Wi,i,‘‘aj nastopi zareV?lucior-“-“>“ «»**». ga aeke vrste kompromisa, bil Sam j d°seeU vojaški voditelji a* ‘beenv ^‘ao (Rslan Hua vm ra-i°ž.U sodelavec) to pomenilo okrepitev reakcionarne buržoazne linije. Niso mogoči noben ekleptizem, nobena nevtralnost in noben kompromis o tem vprašanju.* List poudarja potrebo odločne podpore revolucionarnim u-pornikom v skladu z Maocetungo-vim pozivom in dodaja: «Tudi če so trenutno manjšina, jih bomo podpirali brez najmanjšega obotavljanja.* Poleg tega opozarjajo opazovalci na številne radijske oddaje, ki pozivajo nasprotnike Maocetunga, naj se ne upirajo več «revolucionarnim upornikom*. Radio pokrajine Hupeh je pozival: «Položite orožje in vdajte se. Če se ne skesate, bo samo ena pot za vas, smrt.» V istem smislu so pozivale radijske postaje mnogih drugih pokrajin, Radio v pokrajini Šansi je omenil, da so tudi v samih vrstah Mao-cetungovih pristašev ljudje, ki zavzemajo dvoumno stališče, ter da se opaža obrekovanje »revolucionarnih upornikov*. Radio pokrajine Kiangsi je govoril o poskusih zatiranja »revolucionarnih upornikov* in povzročitve notranjih bojev med množicami. Radio Fukjen je poročal, da so skušali nahujskati kmete, naj zahtevajo od države vrnitev posestev in poljskih pridelkov Iz mnogih mest prihajajo še ved no novice o neredih, zlasti v pokrajini šansi in Kiangsi ter v Mongoliji. ga je izdal Lin Piao inskih0'!. nast°Pi ob strani «le-ki revolucionarnih sil*. Baja hln Pian ItTcian Hua jg V zve,I°jske Maocetungu. st^tarsU^k® ne vključi v linijo 3vlia r>rnrire^vplucije. ki jo pred-P edsednik Maocetung, bi Izzivanje kitajskih študentov v Moskvi MOSKVA, 25. — Skupina kitajskih študentov se le danes popoldne spopadla na Rdečem trgu s sovjetskimi policaji. Pekinško poslaništvo trdi, da so bili trije študenti hudo ranjeni, študenti, ki so prišli Iz raznih evropskih mest in ot vračajo v domovino, so med kratkim postankom v Moskvi obiskali mavzolej v Kremlju. Zdi se, da so skušali uprizoriti demonstracijo, ko jih je policija pozvala, naj se razidejo, a se niso pokorili. Sledil je spopad. Kitajski odpravnik poslov v Moskvi je nocoj protestiral v sovjetskem zunanjem ministrstvu. V kitajskih krogih pravijo, da je hlio vpletenih v incident 70 kitajskih študentov, ki prihajajo povečini iz Velike Britanije In Francije in ki se vračajo v domovino, da sodelujejo pri ((kulturni revoluciji«. Na Rdeči trg so prišli z avtobusi in so šli v sprevodu k Leninovem mavzoleju ob prepevanju Intrenacionale. študentje bodo nadaljevali jutri z vlakom pot v Peking. Ni izključeno, da bodo uprizorili nove izzivalne demonstracije ob meji. Agencija «Tass» je zvečer javila, da so kitajski študentje prekršili pravilnik za obisk Leninovega mavzoleja ter da so motili in nadlegovali druge obiskovalce. Poleg tega TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA CCIL Novella o sindikalni enotnosti in o reševanju mezdnih sporov Burna seja v senatu in poslanski zbornici RIM, 25. — Agostino Novella, generalni tajnik CGIL, je na današnji tiskovni konferenci povedal najprej med drugim, da je bilo lani rešenih 57 mezdnih sporov, katerim pa je treba dodati še 22, ki bodo nastali Jetos. Da bi se delodajalci odpovedali svoji nepopustljivosti, so morali delavci samo v industriji in v raznih služnostih stavkati 310 milijonov ur. Ko je Novella nato govoril o perspektivah v letošnjem letu je dejal, da je pred sindikati vrsta vprašanj, ki zahtevajo napore vseh. Glede razvojnega načrta je dejal, da CGIL ponovno poudarja svoja pozitivna stališča glede izvajanja programirane gospodarske politike in da ceni konkretno dejstvo, da je načrt za programiranje sedaj pred parlamentom. Proučuje pa se možnost, da se bodo tisti voditelji CGIL, ki so poslanci, vzdržali glasovanja. Ko je govoril o državnih nameščencih, je rekel, da je treba njihova vprašanja razdeliti na dve skupini: 1. vprašanja, ki se tičejo ponovne ocene plač, ki se niso že tri leta zvišale, ter 2. vprašanja reforme upravnega ustroja. Poudaril je nato, da hoče vlada Kckkoiifin odpotoval v ZAR PULJ, 25. — Predsednik republike Finske Urho Kekkonen je odpotoval danes ob 10. uri z letališča pri Pulju po dvodnevnem bivanju v Jugoslaviji na uradni obisk v ZAR, kjer bo ostal šest dni. V dvodnevnih razgovorih sta maršal Tito in Kekkonen razpravljala o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o dvostranskem sodelovanju obeh prijateljskih držav. O tem obisku so objavili včeraj na Brionih kratko uradno poročilo. Pomoč SFRJ poplavljencem v Italiji BEOGRAD, 25. — Jugoslavija je določila za pomoč poplavljencem v Italiji 100 milijonov starih dinarjev. Ta predlog je odobril danes odbor za finance zveznega sveta, dokončno pa ga bo odobril zvezni svet na svoji jutrišnji seji. Ko je zvezni izvršni svet konec lanskega leta določil pomoč poplavljencem v Italiji, je italijanska vlada izrazila željo, naj bi bila ta pomoč v mleku v prahu, v toplih oblačilih in v gradbenem materialu. Zato bo Jugoslavija poslala v Italijo za 40 milijonov mleka v prahu, za 40 milijonov oblačil, gradbenega materiala pa za 20 milijonov starih dinarjev. 132. sestanek v Varšavi VARŠAVA, 25. — Ameriški in kitajski poslanik v Varšavi sta se danes ponovno sestala. Gre za 132. sestanek, odkar so se pred dvanajstimi leti začeli pogovori. Sestanek bi moral biti že 11. januarja, toda je bil preložen na kitajsko zahtevo. Poslanika nista podala nobene izjave številnim časnikarjem, ki so lu čakali Po sestanku je kitajski poslanik sporočil časnikarjem, da bo prihod, nji sestanek 7. junija. Ameriški poslanik pa je izjavil: «Danes smo odkrito in resno govorili o nekaterih vprašanjih. Kakor veste, ne moremo povedati, o čem smo govorili, zaradi sporazuma s Kitajsko. Vsekakor pa vam lahko rečem, da je prvi smoter pogovor doseči mirno rešitev vprašanj, ki zanimajo ZDA in Kitajsko. Mnenja sem, da so sestanki velike važnosti ter so edini uraden stik med Washingto-nom in Pekingom in edino neposredno sredstvo za uradna sporočila. še dalje upam, da bodo sča-som postali orodje za zmanjšanje napetosti v vzhodni Aziji in s tem na vsem svetu.« itiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiaii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiff>iaiitiiiaiiiiiiiini«aiiaiiiiiiiitiiiiiaiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiia«a>iiiiiaiiiiaii WILSONOV OBISK V PARIZU De Gaulle ni dal jasnega odgovora o vstopu Anglije v skupno tržišče Mnogo so govorili tudi o težavah funta šterlinga ti pa tudi možnosti sporazumevanja. Med razgovori se je največ razpravljalo o načelu svobode in demokracije, pri čemer je CGIL poudarila, da 3e '*nctik.iti rte morejo odpovedati osnovnim svoboščinam, ki jih jamči ustava, ter da se prav tako ne morejo odpovedati svoboščinam skupine, s pomočjo katerih pride do izraza osebnost posameznikov. Končno je Novella poudaril avtonomijo sindikata od delodajalcev, strank in vlad. Ta avtonomija mora sloneti na samostojni in demokratični izdelavi sindikalnih programov; sindikalni funkcionarji ne morejo opravljati izvršnih funkcij v strankah: kriterij za presojo določenega položaja mora sloneti izključ no na predlogih in konkretnih sklepih sindikatov. Ko je odgovarjal na vprašanja časnikarjev, je Novella med drugim izjavil, da je v CGIL okrog 30 odstotkov socialistov. RIM, 25. — Senat je razpravljal | danes o plačah in pokojninah u- Prišlo je do novega tipa odnosov i alkuržbb“fv za .f™1™ med sindikati. 2. Znana so realna1 do hutah ^orov tako da le med stahšča treh sindikalnih orgaraza- sednik vlade Moro v nekem trenuL cij. 3. Izgotovljene so razlike, nkra- ku postavil vprašanje zaupnice, in I sicer v zvezi z nekim dopolnilnim predlogom poslancev KPI. Zaradi tega so poslanci KPI in PSIUP protestirali proti možnosti postavljanja zaupnice tudi glede posameznih dopolnilnih predlogov, zvaliti na delavce vse stroške reforme in primanjkljajev, katere so povzročile zakasnitev in napake, ki so doslej ovirale resno obnovo na tem področju. » Glede gospodarskega položaja I-talije je Novella dejal, da je zanj značilna obnova, ld vodi k novi ekspanziji, toda ta obnova poteka v bistvu v okviru starih protislovij, med katerimi je najvažnejša nizka raven delavskih plač. Potrebno je torej to neuravnovešenost premostiti, tako da bo obnova v resnici trajna. Nato je poudaril, da mora biti posledica sedanje faze velikega industrijskega razvoja, da nekatera vprašanja, ki niso vključena v pogodbe, dobijo novo vsebino. Dejal je, da sloni kritika CGIL gospodarske politike v bistvu na dejstvu, da ni dovolj pobud glede izbire investicij in potrošnje. Ko je govoril o sindikalni enotnosti. je Novella dejal, da so bili dosedanji razgovori z drugimi sindikati pozitivni iz treh razlogov: 1. Diplomatski odnosi med Ronnom in Bukarešto BERLIN, 25. — Zahodnonemški kancler Kiesinger je na zborovanju voditeljev demokristjanske stranke v zahodnem Berlinu sporočil, da bo romunski zunanji minister Ma-nescu prišel čez en teden v Bonn na pogajanja za obnovitev diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Romunijo. Kiesinger je mnenja, da se bodo ob tej priložnosti sporazumeli o obnovitvi diplomatskih odnosov. Bonska vlada je povabila Mane-scuja v Bonnu že lanskega septembra, ko je bil bonski minister za gospodarstvo v Bukarešti, kjer je podpisal nove gospodarske sporazume z Romunijo. Brandt je vabilo ponovil takoj po sestavi nove vlade. PARIZ, 25. — Francosko britanski pogovori so se nadaljeva-danes popoldne. V predsedstvu vlade sta Wilson in Pompi-dou govorila predvsem o kmetijskih vprašanjih. Navzoča sta bila tudi zunanja ministra de Murville in Brown ter brintaski poslanik v Parizu in francoski poslanik v Londonu. Pogovori so trajali približno eno uro. Pozneje je Wllson odšel -na pogovor z de Gaullom. Navzoči so bili tudi člani obeh delegacij. Pogovor, ki se je začel ob 16.15, se je končal ob 18. uri. Takoj zatem je imel Wilson tiskovno konferenco. Iz njegovih odgovorov se lahko sklepa naslednje: temeljito so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so povezana z morebitnim vstopom Velike Britanije v skupno tržišče. Britanski voditelji menijo, da so prepričali Francoze glede iskrenosti in resnosti svojih namenov, da se nameiavajo potruditi, da bedo lahko vstopil: v evropsko gospodarsko skupnost. Wtlson je poudaril, da so bili pogovori temeljiti. Izjavil je tudi, da so obiavnava.il zelo veliko število vprašanj, ki se neposredno ali posredno tičejo rimske pogodbe, ali pa ki na en aii drugi način vp'lva-jo na sedanje in prihodnje stanje evropske gospodarske .skupnosti. Pripomnil je, da jih je spodbodlo dejstvo, da so Francozi hoteli oro-uči-ti vsa vprašanja podrobno in v celoti. časnikarji so vprašali Wilsona, kakšno je bilo de Gaullovo stališče, ko so britanski predstavniki obrazložili svoje poglede. Wilson je odgovoril ((Mislim, da je na predsednika francoske vlade in njegove sodelavce napravil vtis resnost naših namenov. Mislim, da to, kar smo jim rekli, bodo skrbno proučili. Ocenili bodo dogovore, ki smo jih dali na njihova vprašanja.« Več vprašanj se je nanašata na položaj in perspektive funta šterlinga. Neki časnikar Je vprašal, ali so Francozi opozorili, da bi raz- vrednotenje angleškega denarja lahko odpravilo oviro za vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Wil-son je odgovoril negativno: »Prav nasprotno, je dejal, med včerajšnjo dolgo diskusijo s predsednikom vlade Pompidoujem in z zunanjim ministrom de Murvillom so s francoske strani pokazali, da upoštevajo ukrepe, ki jih je sprejela britanska vlada, da stabilizira šterling.« Wilsona so nato vprašali, ali je mnenja, da bi položaj šterlinga kot rezervne valute in britanska plačilna bilanca lahko ovirala prihodnji vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Wilson je ponovno odgovoril, da je v Parizu, prav tako kakor prej v Rimu, rekel, da se ta vprašanja naglo rešujejo. Pripomnil je: ((Obveznosti v zvezi s šterlihgom, ki izhajajo iz britanskih dolgov med vojno, so nedvomno precejšnje. Toda ne sme se pozabiti, da ima Velika Britanija, predvsem preko morja, ogromno bogastvo in ogromna sredstva, kl so mnogo večja od bremen, ki jih je prevzela pod to postavko. Kar se tiče primanjkljaja v plačilni bilanci Velike Britanije, moram poudariti, da je leta 1964 znašal 800 milijonov šterlingov. Leta 1965 se je zmanjšal na polovico in zatem se je ponovno zmanjšal. Za letos upamo, da bomo s stališča trgovinske bilance dosegli stanje, ki bo med najboljšimi v vsej Evropi.« W!lson je izjavit, da so temeljito ___ obravnavali tako v Rimu kakor v I kakšno tveganje prevzemajo člani-Parizu tudi vprašanja, ki se tičejo | ce skupnega tržišča spričo dejstva, V britanskih političnih krogih poudarjajo danes negotovost, ki prevladuje med pariškimi pogovori. Zdi se gotovo, da de Gaulle ne bo dal jasnega in dokončnega odgovora v pozitivnem ali negativnem smislu na britanski načrt za vstop v evropsko gospodarsko skupnost. V poučenih krogih pravijo, da ne gre za navadno francosko zavlačevanje, temveč, da je zadeva povezana z vrsto političnih zapadlosti. Maja bodo v Franclji splošne volitve, aprila bo v Rimu sestanek evropske gospodarske skupnosti. Doleti pa bodo pogajanja o Kennedy-jevi rundi stopila v zaključno fazo. V poučenih krogih pravijo, da bo de Gaulle verjetno prosil Wilsona, naj se vrne v Pariz jeseni, da dokončno proučijo zadevo. Toda Wilson je na vprašanje nekega časnikarja odgovoril, da so bili po njegovem mnenju pogovori s francoskimi voditelji o skupnem tržišču tako popolni in temeljiti, da se mu ne zdi potreben morebiten nov obisk v Parizu. Pripomnil je, da so bili prav tako popolni in temeljiti njegovi pogovori v Rimu, ter upa, da se bo to zgodilo tudi med pogovori v drugih prestolnicah skupnega tržišča. De Murville je izjavil nocoj po televiziji, da ni šlo za pogajanja, da so zelo objektivno obrazložili vsak svoje stališče ter da ni mogoča dvoumnost. De Murville je dalje izjavil, da so govorili o kmetijstvu in Commomvealithu ter o valutnem vprašanju, t.j. v zvezi s sedanjimi težavami šterlinga. Prlpom-nii je, da je z morebitnim vstopom Velike Britanije v skupno tržišče treba vedeti, kakšne obveznosti in Commonweal tha. Ida šterling ni evropska valuta. Tudi drugi dan uradnega obiska predsednika SZ Podgornega je bil izpolnjen predvsem s protokolarnimi dolžnostmi, ki so pač vedno sestavili del takih obiskov. Podgorni je položil venec na grob neznanega vojaka, udeležil se je kosila, ki ga je priredil Moro, nato sprejema na kapitolu, zvečer pa je pri. redil večerjo predsedniku Saragatu. Vse te slovesnosti so bile izredno »pompozne*, za človeško noto pa je poskrbelo rimsko prebivalstvo, ki je sovjetskega predsednika povsod v velikem številu in zelo toplo pozdravljalo. Uradni razgovori med sovjetsko . . delegacijo, predsednikom Saraga- v^škladu^s^prarilnikom.^Tod^pred1 sedujoči senator Zelioli Lanzini je j “* dejal, da je to prišlo že v prakso. Moro pa se je skliceval na važnost predmeta in spreminjevalnega predloga, katerega vlada ne more sprejeti. Nato so glasovali o predlogu KPI, naj bi povišanje plač veljalo, dokler ne bodo sprejeti zakoni z reformo javne uprave. Rezultat glasovanja je bil 107 proti 146. Nato je Moro vnovič postavil vprašanje | zaupnice, in sicer v zvezi s spre-minjevalnim predlogom senatorjev MSI. Zaradi tega so vsi levičarski in desničarski senatorji iz protesta zapustili dvorano. Končno je vlada še tretjič postavila vprašanje zaupnice, in sicer zaradi spreminjevalnega predloga socialističnega senatorja Viglianesija, to je predstavnika vladne stranke, ki pa je predlog umaknil šele takrat, ko je minister Bosco izjavil, da ima pooblastilo, da postavi vprašanje zaupnice. Z glasovanjem je bil sprejet predlog dveh demokristjanov in enega socialista. Poslanci pa so razpravljali o posameznih poglavjih petletnega načr. ta za gospodarski razvoj. Med razpravo je nastal hud spor med de-mokristjansko poslanko Emanuelo Savio in ministrom Pieraccinijem. Prva je namreč predložila spremi-njevalni predlog glede otroških zavetišč, ki morajo biti tako organizirana, da bodo resnično zadovoljila potrebe, zlasti delavk. Minister pa je trdil, da predloženo besedilo načrta daje že zadostno jamstvo. Tudi komunistična poslanka Cincia-ri Rodano je napovedala, da bodo komunistični poslanci glasovali proti spreminjevalnemu predlogu, ker da predlog omejuje uporabo otroških zavetišč samo na otroke delavk. Toda demokristjani so napovedali, da bodo glasovali za predlog, češ da je ministrovo mnenje zgolj osebno, nakar je socialist Fer-ri dejal, da se izjava nekega ministra ne more imeti za osebno mnenje. Toda na glasovanju predlog demokristjanske poslanke Emanuele Savio ni bil sprejet. Zanj so glasovali demokristjani, liberalci, monarhisti in fašisti, proti pa socialisti, PSIUP in komunisti. Med nadaljnjo razpravo Je poslanka KPI Rošsana Rosanda Banfi ostro kritizirala smernice načrta so trajali dve uri. O njih je bilo izdano zelo skopo uradno sporočilo. Iz zdravic, izrečenih ob različnih priložnostih pa so prišli do izraza optimistični zakl jučki o skup. uih ciljih in razumevanju glede ne. katerih perečih vpra~anj mednarodne politike,, čeprav so seveda o številnih vprašanjih stališča drugačna. Danes je Podgorni začel obisk po italijanskih mestih in je že sinoči zapustil Rim ter se z vlakom odpeljal v Turin. V Evropi so bili tudi včeraj v ospredju Wilsonovi razgovori z de Gaullom, o čemer je prvi izjavil, da je prepričal Francoze glede iskrenosti in resnosti namenov Anglije, da se potrudi, da bo lahko vstopila v evropsko gospodarsko skupnost. Vendar pa bodo Francozi britanske odgovore šele proučili. VVilson je tudi izjavil, da Francozi upoštevajo ukrepe, ki jih je Wil-sonova vlada sprejela, da stabilizira šterling. Hkrati pa se v britanskih političnih krogih poudarja negotovost, ki je prevladovala med pariškimi pogovori in da de Gaulle ni dal jasnega in dokončnega odgovora. Na Kitajskem pa kaže, da je položaj vedno bolj zapleten. To dokazuje med drugim tudi radijski poziv v pokrajini Hupeh, naj nasprotniki Maocetunga «položijo o-ro/je in se vdajo*, kajti v nasprotnem primeru bo zanje sledila smrt. Podobne pozive so oddajale tudi radijske postaje mnogih drugih pokrajin. Iz številnih mest pa prihajajo še vedno novice o neredih, zlasti iz pokrajine šansi, kjer je baje nastopila tudi vojska. Zdi se, da je prišlo do številnih spopadov med rdečimi gardisti in kmeti tudi na področju Pekinga. Moskovski tisk pa piše, da se Maocetung ne more niti na vojsko v celoti zanesti, kar izhaja iz močnega odpora v vojski proti Maoce.tungovi liniji. Tisk poudarja tudi, da milijoni komunistov ne morejo ostati brezbrižni spričo grozotnosti potvorb marksističnih in leninističnih idealov na Kitajskem, kajti 11. ple num CK KP Kitajske je uvedel odkrito nacionalistično in šovinistično protisovjetsko politiko in kitajski voditelji so odklonili celo glede šolske reforme, ki da ni nič, sodelovanje za pomoč Vietnamu in drugega kot že znani «Guiev načrt«, hočejo razbiti mednarodno komu-Razprava se bo jutri nadaljevala Inistično gibanje. M : 'J I:1' ! !'■ I KONGRESNA STRANKA PRED VOLITVAMI V INDIJI Iščejo političnega prvaka ki bi bil podoben Nehruju NEW DELHI, januarja. — čez nekaj tednov bodo v Indiji splošne volitve v centralni parlament In pokrajinske skupščine. Začele se bodo predvolilne razprave. Tako zbuja predvolilna aktivnost čedalje večjo pozornost javnosti. Nekaj je še zlasti značilno za to fazo predvolilne kampanje: navzkrižja med strankami so potisnjena v ozadje, najpomembnejša pa so postala stališča do Kongresa in stališča znotraj njega. Tako so na sestavku voditelja KP Indije Dangeja s časnikarji govorili o Kongresu prav toliko kot o KP. Pojav sl je mogoče razlagati na dva načina. Ce sl ga razlagamo po prvem načinu, je treba upoštevati, da sta se kongresna stranka In indijska Javnost prikopali do prepričanja, da ni nobenega dvoma o zmagi vladajoče stranke na volitvah. Ne dvomim o tem, je dejal Dange, ko so ga vprašali, če pa sl skušamo stvar razložiti na drug način, vidimo, da je spričo tega spoznanja postala predvolilna aktivnost Kongresa ln politične javnosti to, kar se v političnem žargonu Imenuje »boj za prevladu v stranki)). Skoraj Je edinstveno, da začenja stranka predvolilno kampanjo z gotovostjo, da bo na volitvah zmagala, pri tem pa ne ve, kdo jo bo vodil v parlamentu. Seveda to nikakor ne pomeni, da Je položaj predsednice vlade Indtre Gandhl kdove kako ogrožen ali oslabljen. Toda huda navzkrižja glede sestave kandidacijskih seznamov In načina, kako so pred enim letom Izvolili predsednico (načina prvič v zgodovini te države niso sprejeli eoglasno), govorijo sama po sebi, da so v Kongresu grupacije, ki imajo ne le svoja načela, temveč tudi evoje voditelje. Gospa Gandhljeva je ena izmed dvanajstih enakih, je dejal časnikarjem Džagdživan Ram, eden Izmed voditeljev kongresne stranke in minister za delo. S tem je namignil na to, da si vsak član parlamentarnega komiteja stranke lasti vsaj moralno pravico do položaja voditelja stranke v parlamentu. Indira Gandhl je na svoji zadnji tiskovni konferenci v minulem letu potrdila, da bo kandidirala za položaj premiera. V New Delhiju omenjajo štiri močne skupine, ki se združujejo okrog predsednice Indire Gandhl, nadalje skupine okrog kongresnega predsednika K. Karamadža, o-krog Krišne Menona, «močnega voditelja Iz Bombaja«, kot tudi okrog ministra za železnice S. K. Patlla ln njegovih dveh zaveznikov, s katerima skupaj sestavlja tako Imenovani kongresni ((sindikat«. Naposled Je tu še najresnejši tekmec in veteran boja za vodilni položaj v Kongresu Morardžl Desad. Neutemeljeno pa bi bilo sklepati, da gre za povsem ločene ln nasprotujoče sl skupine. ((Kongresni član je kongresni člen,« je dejal Kama-radž, ko je nekoliko poenostavljeno odgovarjal radovednežem, kako Je v resnici z ((levičarskimi in desničarskimi« skupinami. NI nujno, da sta pregruplranje in boj za poslanska mesta hkrati tudi boj za položaj premiera. Vsekakor pa je to boj za nekatere politične koncepcije. Zato so med vodilnimi skupinami in voditelji teh skupin tudi mogoča začasna zavezništva in skupna nastopanja, kar v primeru boja za goli predsedniški položaj ne bi bilo mogoče. še več: položaj se mnogim zdi takšen, da bd brez teh zavezništev le težko bilo mogoče katerokoli skupino imeti za nesporno vodilno. Tudi izvolitev predsednice pred e-nlm letom Je bila v bistvu sad najtesnejšega zavezništva med Kama-radžam in Indiro Ganghi, ki sta ju podprla S.K. Patll In njegov ((•sindikat«. Od takrat se je marsikaj spremenilo, vendar so te spremembe še preveč sveže, da M bilo na njihovi podlagi mogoče delati dokončne sklepe. Za te pregrupacije je značilna Izločitev Krišne Menona Iz kongresne stranke, čeprav ne gre za najneposrednejšo posledico teh pregrupacij ali vsaj ne za ((spremembo mesta« Krišne Menona v stranki, pa je posredno dogodek najočitnejši rezultat poskusa bom-bajske strankine organizacije, da bi bila osamila tako močno levi- čarsko formacijo. NI težko sklepati, da politični računi ((krepitve ene struje« nikdar ne morejo biti tako natančni, da se ((prenapeta vrv« ne bd mogla vseeno utrgati, kakor je o Memo-novem primeru dejal neki bom-bajskl komentator. Pravzaprav to ((pretrganje« niti ni nič drugega kot zelo natančen Izraz tiste stvarnosti, ki kaže, da so v Kongresu zelo različne politične koncepcije, ki jih ni mogoče združiti (ali je to vsaj težko storiti), ne da bi se močneje uveljavil kateri Izmed nosilcev teh struj. Nova kongresna stranka v parlamentu se bo v bistvu razcepila predvsem na tem krfžpotju politično družbenih pogledov ln le kot Izraz tega tudi ob problemu osebnosti premiera. Sicer pa tudi predvolilna kampanja in predvolilne pregrupacije pravzaprav potekajo v povezavi s tern. če hočemo biti preprosti: kongresna stranka išče novega avtoritativnega voditelja, kakršen je bil Nehru. LADISLAV BRUNER Vidnejši pevci, ki bodo nastopali na festivalu popevk v Sanremu. Od leve proti desni- Roberta Amadei, Jinuni Fontana, Anna Rita Spinacci, Pino Donaggio, Vilma Goich z možem Viancllom in dva predstavnika ansambla «Marcellos Ferial« lllllllllllllll>lllll llllll lil lf ■■■llllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII lllllllllll^lllllll,ll|1|||||||,|,||||||,||,|||,||,n,,l,ll,ll,lllll,l,ll,ll|„llt,l,|l,,lll ,1,1,1!!,,!,,, ,,,,11,1,,1,,, MI ,,ll,ll llllll!!! ,,,1,1 lll„l,„l,l ,1,111,11 „,lll 1,11111„ lili MIH III 1,11)11111,1,11 POVODENJ V POKRAJINI RIO DE JANEIRA Več kot 1000 smrtnih žrtev pobesnelih voda v Braziliji Stanje je še vedno kritično na cesti proti Sao Paulu - Strahoviti tornadi so opustošili 3 države v ZDA ■ Žrtve neurja na Filipinih Tragedija v Braziliji: narasla reka Paraiba je prekrižala pot avtobusu nihče rešil potniki. RIO DE JANEIRO, 25. — V pokrajini bivše brazilske prestolnice Rio de Janeiro dežuje še vedno neprenehoma. Do sedaj še niso mo- gli ugotoviti, koliko ljudi je izgu- ......................................................„„„„„ NA «AVT0 CESTI S0NCA» i rt l: I Zaradi verižnega trčenja tri osebe izgubile življenje Med mrtvimi je tudi neki policijski agent, ki je ustavil prvi tovornjak n TERNI, 25. — Sinoči ob 23.45 se je na južni stezi avto ceste sonca pri kilometru 447,465 pripetila huda prometna nesreča. Patrulja prometne policije je opazila, da Je tovornjak s prikolico z evidenčno tablico Ascoll Pičeno kolobaril sem ter tja po cesti. Ker sta policista mislila, da je bil šofer zaspan, so ga ustavili In zaslišali. Ko so vsi trije še govorili, se je nenadoma pripeljal Iz iste smeri nek drugi tovornjak s prikolico, katerega je upravljal 31-letni Ottorino Ceroni. Ta tovornjak se je z vso silo zaletel v prvega. Ceroni je bil pri priči mrtev, a policijski agent Antonio Guglielmi hudo ranjen. Medtem ko so neprizadete osebe skušale, pomagati ponesrečencama, se je z veliko naglico pripeljal avto znamke ((Lancia Flavia«, katerega je upravljal 42-letni Giuseppe Se-nepa. Ta se je spet zaletel v tovornjak Iz Temija. Tudi Senepa je bil skoraj pri priči mrtev. Agenta Gu-glielmija so sicer takoj pripeljali v bolnišnico v Orvieto, toda davi ob 6.15 je tudi on umrl. f Frank Sinatra pred višjim sodiščem V| NEW Y0RK, 25. — Zdi se, da se bo moral Frank Sinatra zagovarjati v kratkem pred višjim federalnim sodiščem, ki vodi preiskavo v Las Vegast, v Nevadi v zvezi z d-ččnimi goljufijami, ki so jih ba je zagrešile razne igralnice v tej državi, Sloviti pevec je bil v preteklosti solastnik dveh igralnic v Las Ve-g'su. Leta 1963 so oblasti zaprle I poti obe, ker so ugotovili, da je tja zahajal tudi Sam Giancana, ki je znan prvak kriminalnih krogov v Chicagu. V črnem seznamu nezaželenih oseb v igralnicah je še drugih deset oseb. Sodišče je pozvalo Franka Sinatro, naj pride na obravnavo, ki bo ta teden. Oblasti so sprožile preiskavo v novembru lani, da bi ugotovile če razne igralnice prikrivajo svoje dohodke, da bi se rešile davčnih dajatev. Zadružništvo v Indiji V obdobju četrtega petletnega plana si bo indijsko kmetijstvo Dri-zadevalo ustanoviti člmveč zadrug za skupno obdelovanje zemlje. Po direktivah, ki so jih poslali deželnim vladam, morajo biti te proizvajalne zadruge ustanovljene na prostovoljni podlagi in morajo ustrezati razmeram, v katerih so osnovane. Posebno važno je, da se v organizacijskem pogledu oblikujejo postopno. Indija namerava dati okrog mi ■iijon akrov zemlje za zadružno obdelovanje v tem planskem obdooju. V Indiji je zdaj nekaj nad pol milijona akrov zemlje zajetih v približno 5500 zadrug. Indijsko podeželje, ki ima razmeroma večje Izkušnje In bolje pozna potrošniške ln kreditne zadruge kot proizvajalne, bo zdaj posvetilo večjo pozornost tej gospodarski panogi. Kakor pojasnjuje minister za plan A šoka Mehta, potreba po čedalje večji kmetijski proizvodnji ln razmeroma visoki profiti, Ki Jih dosegajo pri modernem gospodarjenju, usmerjajo kmetijstvo po ustanavljanja gospodarstev. bilo življenje zaradi povodnji. Tisoči ln tisoči ljudi sodelujejo pri reševanju preživelih prebivalcev poplavljenega področja ter njihovega bornega imetja, Vlada je takoj nakazala dva milijona dolarjev v korist poplavljencev. Rio de Janeiro je v temi, ker so morale oblasti omejiti potrošnjo e-lektričnega toka. Avtomobili krožijo z največjo previdnostjo po temnih ulicah. Številne radijske ln televizijske postaje so prenehale z oddajami. Tiste pa, ki še delujejo, oddajajo neprenehoma pozive za pomoč ter obvestila svojcev In prijateljev oseb, ki so izginile. V javnih uradih, trgovinah, restavracijah in kavarnah uporabljajo za razsvetljavo sveče in petrolejke. V mnogih primerih se gospodinje poslužujejo konzervirane hrane, ker v številnih hišah in poslopjih primanjkuje plina. Težke pogoje, ki so nastali zaradi poplave, izkoriščajo špekulanti, ki so navili cene živil do neverjetne višine. Kljub nenehnemu dežju pa letališča, železnice In pristanišča nadaljujejo z delom. Poštni uradi so za časa najhujšega divjanja neurja zmanjšali obseg svojega delovanja. Od včeraj pa je bila obnovljena telefonska služba. Perspektive pa so na splošno še vedno zelo temačne. Po zadnjih vesteh je neurje povzročilo še druge žrtve pri kilometru 54 na cesti Rio-Sao Paulo. Na tem področju dela brez prestan. ka 3000 mož, ki pripadajo vojaškim edinicam, gasilcem in državnim nameščencem. Od zore do mraka so vojaški helikopterji preletavali poplavljeno področje ter vodili reševalna dela raznih edinic. Čeprav se še ne ve, koliko oseb je Izgubilo življenje, se vendar domneva, da se bo njihovo število povzpelo nad tisoč. Zelo verjetno bo minilo več tednov, preden bodo našli številna trupla utopljencev. Tako se je zgodilo na primer, da so pri kopanju na nekem zemljišču našli truplo nekega ponesrečenca, ki ga je zasul plaz v januarju lanskega leta. Gladina rek Plari In Coroado se neprenehoma dviga, a reka Rio Paraiba je zalila še drugih 70 hiš. Električne hidrocentrale v Perelti, Passosu In Pesabl ne delujejo ter se še ne ve, kdaj Jih bodo utegnili spet spraviti v pogon. Iz Kansas Cityja (Missouri) pa poročajo, da so nad državami Missouri, Illinois in Yowa divjali strahovi tornadi, ki so zahtevali šest mrtvih in več kot dvesto ranjenih. Skoda je ogromna. Eden izmed tornadov je popolnoma uničil gimna- zijo v Orricu. Gre za novo sodobno ■stavno, kjer je bilo v trenutku nevihte 150 dijakov. Enega izmed njih je ubilo, drugih 13 in en profesor pa je bilo ranjenih, Orric se nahaja okrog 50 kilometrov od Kansas Cityja. Eden Izmed tornadov, ki je divjal nad St. Louisom, je v predmestju ubil štiriletnega dečka in 7-letno deklico. Tudi v Yowi je neka oseba izgubila življenje. Po policijskih poročilih je bilo v predmestju St. Louisa porušenih več kot sto hiš. Neurje je opustošilo tudi nekatere kraje na Filipinih. Na otoku Lsyte je zemeljski usad zasul več hiš. Štiriindvajset oseb je izgubilo življenje. Usad je povzročil močan naliv. BITKA ZA VESOLJE Kitajska bo izstrelila vesoljsko ladjo V bližnji in oddaljenejši okolici Zemlje kroži že več kot 1000 satelitov oziroma fragmentov PEKING, 25. — Pred kratkim je časopis «Rdečegardisti» letalskega inštituta v Pekingu objavil vest, da bo Kitajska izstrelila letos ((vesoljsko ladjo«. Zdi se, da prihaja ta vest od začasnega načelnika generalštaba Jang Ceng Vuja, ki je lani poleti zamenjal Lo Yui Cinga. list ((Uporniški revolucionarni delavci«, ki se tiska v Pekingu sporoča namreč, da je Jang Ceng Vu izjavil 4. januarja dijakom neke šole za prekomorske Kitajce naslednje: «Lani je naša država opravila uspešno tri atomske poskuse. Letos bomo zabeležili še druge uspehe, ki bodo pomembnejši od lanskih. Naš raketni izstrelek in naša vesoljska ladja se bosta namreč dvignila v vesolje.« Iz Zuericha pa sporočajo medtem, da je 1. januarja letos kroži- Trecozzi je najprej dejal policistom, da sta njega in deklico na padla dva neznanca ki sta mu ukazala naj jima izroči Tereso Garofa-lo. Ker se je uprl njuni zahtevi, sta ga neznanca udarila po glavi ter odpeljala deklico s seboj. Tereso Garofalo so našli dve uri pozneje na neki cesti v bližini mesta; zdravnik je ugotovil da so zločinci posilili dekle. Ker pa s je policistom zdelo Tre-cozzijevo pripovedovanje precej sumljivo, so ga temeljito zaslišali. Na koncu je moški priznal, da je tudi ( i sodeloval p 'i ugrabitvi. UtoiitjG v« glpttnll&ce s v qlahbu ^ blikatoittn \/\/\/ Planinski vestnik Prva številka novega letnika Planinskega vestnika je posvečena predvsem slovenski odpravi na Kangbačen v Himalaji. O tem predmetu pišejo z različnih gledišč: ing. Pavle Šegula, Zoran Jerin, Jože Govekar, Tone Škarja, Ljubo Juvan, Ciril Debeljak, dr. Andrej O. Župančič in dr. Jože Andlovič. Po uvodnem članku V novo leto je objavljen Novoletni razgovor s predsednikom Planinske zveze Slovenije dr. M. Potočnikom. Poleg nekaterih člankov o jubilejih uglednih planincev je tudi nekaj nekrologov, med drugimi tudi dr. Antonu Meliku. Slede še razna poročila, alpinistične novice, paberki iz planinske literature, razgled po svetu itd. Rezultat referenduma kinematografskih novinarjev Osem mrtvih na gradbišču v Indiji HYDERABAD, 25. — Vsaj 8 oseb to v vesolju 1170 satelitov oziroma z«. — v drobcev umetnih satelitov, ki so 3e izgubilo življenje, ko se je se- bili Izstreljeni na zemlji. Vest je posredovala ((Švicarska skupina za proučevanje tehnike izstrelkov«. Po mnenju švicarskih strokovnjakov je sedaj v vesolju: 208 satelitov ZDA, ,40 sovjetskih, in dva francoska. Sledijo druge države, ki so same ali pa v sodelovanju z drugimi poslale v vesolje raketne izstrelke oziroma satelite. ZDA so do sedaj izstrelile 11 vesoljskih sond, Sovjetska zveza pa 12. V vesolju Je nadalje 735 drobcev ali delov satelitov iz ZDA, 115 iz Sovjetske zveze, 8 iz Francije, eden iz ZDA-Anglija, 2 iz ZDA-Ka-nada ter trije iz ZDA-Francija. sul zid neke stavbe, ki jo gradijo v okraju Nagarjunasagar, kakih 160 km od Hyderabada. Zid se je sesul ter padel na skupino radovednežev, ki so stali ob strani ter gledali kako delavci delajo. RIM, 25. — Štetje glasovnic drugega referenduma za «Srebrne trakove 1967»; med člani vsedržavnega sindikata italijanskih kinematografskih novinarjev, je dalo na 191 glasov naslednje dokončne rezultate: Režiser najboljšega filma: Gillo Pontecorvo za film «La battaglia di Algeri»; najboljši producent: Antonio Musu za «Battaglia di Al-geri»; najboljša izvirna tema: Pier Paolo Pasolini za film «Uc-cellacci e uccellini«; najboljša scenografija: Age, Scarpelli, Germi in Vincenzoni za film: «Signore e signori«; najboljša igralka: Lisa Gastoni za film «Svegliati e ucci-di»; najboljši igralec: Totb za film «Uccellacci e uccellini«. Med drugimi sta se odlikovala tudi igralec Gastone Moschin in igralka Olga Villi. Za najboljšo glasbo so odlikovali Carla Rustichellija za Jilm «L’armata Brancaleone«. Pri fotografiji v belem in črnem se je izkazal Marcello Gatti v filmu «La battaglia di Algeri«, v barvni fotografiji Carlo Di Palma v filmu «L'armata Brancaleone». Za rešiserja najboljšega tujega filma so izbrali Claude Leloucha. Nagrade bodo izročili v ponedeljek 30. januarja v občinskem gledališču v Firencah. Med slovesnostjo bodo predvajali jilm Charlie Chaplina ((Grofica iz Hong Konga«. Tajništvo vsedržavnega sindikata je pojasnilo, da se bodo slavnosti lahko udeležili samo povabljenci. Na slavnosti bodo zbirali denarne prispevke v korist obnavljanja umetnin, ki so bile poškodovane zaradi povodnji. loti posvečena avstrijski literati Z reprodukcijo Kompozicije Jflji ta Weberja na naslovni strani" vinjete Kurta Moldovana na nji strani platnic se ta števiN tudi na zunaj loči od ostalih; L pa tudi precej večja, številka si lasten naslov Srečanje s r vojno avstrijsko literaturo in dil jo je Alots Hergouth. Na s*'j raj 100 straneh so pesmi, Vr°\ eseji in razprave številnih otil° jev, ki so jih v slovenščino P, vedli tudi številni prevajalci. avtorji, ki jih je čez 70, nar. mo tudi Miška Mačka (%a,J SmolleJ, ki je študent prava Dunaju in piše slovensko. va pesem Dež je iz zbirke Prijj krik, ki jo je sam izdal v Cer cu. številko delajo še bolj P^s* mnoge likovne priloge in vinie\. Prav gotovo je ta številka DUH gov zelo zanimiv pojav v sloti1* skem revialnem tisku. In ne bi se spuščali v kakršnokoli no, lahko tudi trdimo, da je na vrednost visoko pozitivna■ Notizie Olivetti Med številnimi revijami, i jih izdajajo italijanske indus% ske družbe, je tudi revija zie Olivetti. Te revije navadno mke s področja t ke, ki je izdajateljevi indu- javljajo članke s 'sthf najbližja, pa tudi druge znani(J ne razprave. Precej prostora ■ posvečajo te revije tudi sti. Tako najdemo v decemj>r> številki revije Notizie Olivetti f J pravo Gigija Ghirottija Un c80 $ lavoro del Ouattrocento tra le 1 briche Olivetti. Gre za cerkei) Bernardina v lvrei, na katero • M. det> V nanašata tudi sledeča dva številka Dialogov posvečena avstrijski kulturi. Noemi Gabrielu, I! restauro affreschi spanzottiani ter LidsJ Magagnato, Martino Spanzotti j Ivrea. Pse skupaj je bogato ".l strirano, zlasti so kresne barij reprodukcije omenjenih fresk-di članek Maria Minardija ^ ma e industria ter I film 01iv®j nato pa še sestavek o VustfP jah v Olivettijevem koledarja , l. 1967. kjer so reprodukcije /r| slikarja Francesca del Cosso I . 15. stoletja); tudi revija ,1 dve barvni reprodukciji in črno-belem. Sicer pa je šteti"J posvečena temi Univerza in W, strija. S tega področja pa so I spevali razprave Aldo Gam fScuola e struttura produttiva ^ j la evoluzione della Olivetti), “J gio Descovich (Sviluppi teCl[j gici e nuove necessith di fot zione dei guadri tecnici supt^i ri), Francesco De Bartolov", (La pedagogia delVIstituto te&r f logico Olivetti) ter osem univP letnih profesorjev, ki so odP0^ rili na vprašanja uredništvo vije. Zadnja številka drugega letnika mariborske revije Dialogi je v ce- „,,, „, n, mm, , u, >>iiuim„>,„„„>,>i,,“ DELO DEŽELNIH KOMISIJ 11«*^ Mladoletna deklica ugrabljena na Siciliji COTRONEI (Catanzaro), 25. — Kljub hudi kazni, ki jo je porotno sodišče naložilo pred kratkim ugrabitelju nekega dekleta, se na Siciliji še naprej dogajajo ugrabitve. Trije moški so včeraj v neki ulici v Cotroneiu ugrabili Tereso Garofalo. Spočetka se je zdelo, da sta bila ugrabitelja samo dva, pozneje pa so ugotovili, da je pri zločinskem nasilju sodeloval tudi 32-letni Giuseppe Trecozzi, ki je deklico spremljal v mestno bolnišnico. Ali je neki Spanec sodeloval pri umoru? RIM, 25. — Policijske oblasti nadaljujejo preiskavo v zvezi z dvojnim umiroi v Ul. Gatteschi. Vsak dan zaslišijo številne osebe, ki jih aretirajo ponoči. Danes so zaslišali osem r ških, ki so bili že večkrat kaznovani. Sodna policija bo pozneje sklenila, če bo umestno, da se prizadetim omeji osebna svoboda, bodisi s tem, da bodo morali bivati v nekem določenem kraju ali pa da bodo pod policijskim nadzorstvom. Od začetka preiskave so sprejeli že več kot tristo sklepov v tem smislu. Do danes je policija prejela že več kot 4000 sporočil glede kraja, kjer bi se zadrževal znani Cimino, za katerega menijo, da je ubil brata Menegazzo. Preiskovalni organi se zanimajo tudi za okolje v katerem sta živela pokojna brata Menegazzo. Pri preiskavi sodelujejo vse italijanske kvesture. Policijski organi so razmnožili risbe, ki domnevno ponazarjajo obraza obeh mladeničev, ki sta f delovala pri umoru. Do danes pa ni bil dosežen še noben uspeh. Polic'ja išče sedaj tudi nekega tujca, ki je baje star od 20 do 25 let. Mladenič je baje španske narodnosti ter je visok 1.65 cm; je okroglega obraza ter pravilno ra-ščen. Zdi se, da ima Španec veliko otekli’ i okoli desnega očesa, da je ranjen na nosu ter da ima razne praske nad obrvmi. Agenti menijo, dn je mladenič dobil te poškodbe pri pretepu z bratoma Menegazzo. Eden izmed teh je namreč udaril s pestjo enega izmed napadalcev, in sicer tistega, ki je nosil naočnike. Razprava o zakonskem predlogi svetovalcev KPI o Bel. zadrugai Izjava odbornika Stopperja o gospodarski politiki EGS in milanskem zasedanju o vsedržavnem načrtovanju Včeraj zjutraj se je pod predsedstvom svetovalca Renata Bertoiija sestala tretja stalna komisija deželnega sveta za šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, ki je razpravljala o zakonskem predlogu komunističnih svetovalcev Seme, Calabrie, šiskoviča, Bergoma-sa in Moschionija ter psiupovcu Bet-tolija, po katerem naj bi obnovili v Delavskih zadrugah prvotno prav no ureditev. Prav tako je bila na dnevnem redu peticija, Ki se tiče ----- ---------- --------- ki bodo uživala ugodnosti, CIP*1 j treba poudariti, da določi ministrov. Stopper je med raznimi temami I cesto Villesse-Gorica. ji poudaril zlasti dve, ki najbolj za- V zvezi s prvim vprašanj^V nimata Furlanijo-Julijsko krajino, ~ J ............................',w* • to je deželno politiko EGS in znanstveno raziskovanje. Glede deželne politike obstaja doKument EGS iz maja 1965. Gre za torišče, na katerem ima dežela še posebne interese spričo svojega obrobnega zem ljepisnega položaja v odnosu do EGS ter spričo svojega zaostalega gospodarskega in socialnega položaja. Zato je deželna uprava usta- raznih vprašanj Karnije, Železne1 novila poseben urad za zadeve Ev- predlog odbora pa predvideva, da dajo dežele ko svoje predloge v zvezi z Urni področji. Odbor se je sP0 «1 Jane Mansfield v minikrilu: slovita filmska igralka je pred dnevi zahtevala eno milijardo lir odškodnine za poškodbe, ki jih je dobil njen sin v zoološkem vrtu doline, Kanalske doline ter furian skih gorskih predelov sploh. To pe tičijo je vložilo veiiko število državljanov na podlagi člena 85 notranjega pravilnika deželnega sveta. Seje sta se udeležila odbornik za delo Giust in odbornik za šolstvo Giust. Kar se tiče zakonskega predloga, je komisija po razpravi, v katero so posegli odbornik Dal Mas, predsednik Renato Bertoli ter svetovalci Morelii, Morpurgo, Pittoni in Urli, soglasno sklenila, da odloži razpravo in da bo izrekla svoje mnenje, potem ko bo zavzela do predloga svoje stališče prva komisija, ki se sestane danes. Glede peticije je predsednik Bertoli dejal, da komisija ne more izreči globalnega mnenja, marveč samo v toliko, kolikor je to njena pristojnost. Po kratki razpravi, v kateri so spregovorili svetovalci Cocianni, Metus, Morelii, Morpurgo, Pittino, Urli in Volpe, je komisija na predlog predsednika Bertolija sklenila, da vrne peticijo predsedniku deželnega sveta, ki naj določi postopek nadaljnje razprave. Odbornik Stopper je po povratku iz Milana, kjer se je udeležil zasedanja o «srednjeročni gospodarski politiki EGS in o politiki vsedržavnega načrtovanja«, dal izjavo, v kateri je poudaril važnost tega zasedanja. Odbornik, ki je na zasedanju orisal spomenico o cestnem omrežju, je dejal, da so na zasedanju tri dni izčrpno razpravljali o evropskem državnem in deželnem načrtovanju. Razprave so se udeležili gospodarstveniki in predstavniki oblasti. V stvarni razpravi so predvsem primerjali osnutek programa državnega načrtovanja za leta 1966-1970 z osnutkom srednjeročne gospodarske politike EGS, ki ga je predložila komisija ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. mel, da bo zahteval od vladnih organov, da bodo ugodnosti iz zakona št. 614 za 1 ni ozemlji goriške tn videmske^ Krajine, ker je v njih pač ta* položaj. 'Ju Glede predujma za avto v deželni ^ A n i? za ta predujem Tako bodo začeli graditi ra odcep avto mnogo prej F,-veda bodo J Villesse-Gorica bo čimiprej pripravil zakonski osn. ropske gospodarske sk ipnosti, ka teri je navezal stike s to skupnostjo, da bi pritegnil njeno po zornost na potrebe naše dežele. Kar se tiče znanstvene in tehnološke raziskave, so v Milanu vsi poudarili, da bi ji morali posvečati večjo skrb bodisi v Evropi bodisi I najti kritje za ta izdatek. V t4.t v Italiji, da bi dohiteli to, kar so j men bodo laoko porabili ost*!t zamudili. To vprašanje je zelo pe-1 iz obračunov za leti 1964 in reče tudi za našo deželo ne le za- prihodnjih tednih bodo v dežel11, radi univerzo in mednarodnega sre- svetu razpravljali o obračuni11, disca za tepretsko fizik, v Trstu, računajo, da bodo že v drugi K marveč tud’ v zvezi z načrti za zgraditev protosinhrotrona v Doberdobu. Sploh oi lahko postal Trst središče za znanstven raziskave. Deželna uprava je glede tega v tesnem stiku z raznimi pristojnimi ministrstvi in z mednarodno organizacijo za gosnodarsko sodelovanje in razvoj Stopper ja na koncu še dejal, da je bilo zasedanje zelo koristno tudi za našo deželo. I računajo, na noao ze v aru*’ vici februarji predložili dežeT^I svetu zakonski osnutek o prt**11 ‘i za omenienj odcepek avto ce»te' } Sklepi na seji deželnega odbora Deželni odbor je na svoji zadnji seji pod predsedstvom dr. Berzan-tija sprejel razm sklepe in proučil dve važni vprašanji. Prvo se nanaša na določitev področij, ki bodo lahko uživala ugodnosti, katere do ioča zakon o zaostalih področjih v severni in srednji Italiji. Drugo vprašanje pa se nanaša na predujem 2 milijard lir, ki ga bo dala dežela, da bi čimprej zgradili avto Seja druge in četrte komisije stvo, ki je razpravljala o zakohsV —..................... azvoj f deže.ii ter o zakon5 osnutku o ustanovi za razvoj tijstva v deže.i ter o zakol-.« predlogu komunistov o istem P metu. Seje se je udeležil tu® borrtlk za kmetijstvo Comelli. M Komisija Je končala splošno*! pravo v katero so posegli sve^ •. ci Bettolt, Boschi, Coghetto, De Blasio, Del Gobbo, i Trauner in Viigolini. Ponovh0, bo sestala jutri, ko bodo odgoVMj svetovalcem poročevalca večine • predstavnik odbora. A Prej je komisija izrekla mnenje o peticiji prebivalcev jjtj niJe ln Kanalske doline gled®,vno Pridružimo politiki le-v Iw3,?tra 7 nacionalnem merilu, .(-“rmjenju nadaljnjega razvija- deželnega duha’ krepitev kra-¥ra „ ustanov in da se naši pokra-flo^^Sotovi širši socialni, gospodi » kulturni razvoj, kot tu-toblkB « ena ,bo'J demokratična pose Uvn slo'V0nske manjšine. Tako bosti 7 duhu državljanske strp-namen,ila neposredno vklju- Upralna«ji organ pokrajinske sklTf tudi predstavnika sloven-manjše, kar predstavlja po-n°vost, ki utegne predstav-do i,^ravca'« preobrat 'ovenske manjšine. skeSj lcra,:|ki obrazložitvi gospodar- PPOPTorn o y-\irliVw-\ra T^r»iirv/^rv> _ ni] “■'.Programa odbora, je pripom-bje »?!L.Pa je sleherno sodelova- la dSS11,080'56 s KPI in MSI, ki jjj^smoikraaij0 pojmujeta povsem lovot,, talno. Kar zadeva sode- s isto povedal za PLI, le blenf j^0, da je priznal vrednost e demokratične prisotnosti. CtJvif^dik komunistične skupine Je takoj v začetku omenil hie^2? degeneracijo, ki se je v Po TuJ1®, a. Politika levega centra. H 1 . Uliva. ITT V crg Stran*t levega centra pa proti ho m, sJamotnemu, nedemokratič-tedeu dejanju ni črhnil niti be- doim?ra’- k’1 1° w,a Povzročila vezana na odsotnost in z njo po-gatv,,‘a Nedejavnost Izvoljenih or-večia 7 mestu in pokrajini, je tem cihJtt’ ker se je v teh dveh me.se-vzlic , končanih volitvah in na-di m!sem obljubam ter prapagan- n» ‘ “Uljuvniu to, Hi hja gospodarskega propada- .r.mta Še S pospešeno naglico kegaTfVal' Papirnati grad «veili v. ‘sta» je na tem, da se zruši, gaj. 7? Je moglo priti do vsega te-Sl0 žert toga, ker je danes pri-C6htrn , Popolnega poloma levega ^riral’ k®r le ta že povsem dege-de tT da uporabimo iste bese-TemiSdovane tudi v manjšinski bru CK PSU, ki jo je bil odo-tonj S° tržaški tajnik PSU, Pit- h- 1 Jvl Tl O AKnnnru r. nroir ki r, , ^ ^ n0 pa obenem s prav poraz-de?enta°sl.e(inostjo ne opaža iste stif !f,racUe levega centra v Tr-*ahjokJer....................... obstaja toliko dokazov ~~ daS*‘u° — Je nadaljeval Colli sprea eostaja dejanska potreba po ritVjtnern'3ah. po določeni preusme; s v,endar tega ni moč doseči tasnr , ranjem KD’ ki v resnici vi, n .uje sleherni resnični obno-žitvit0 pa je to dosegljivo z združi. J0 vseh sil, tako znotraj kot 2una- , '10 v-* 4 Sil, L čl IVU iiiuuaj rv\ju tešiti levega centra, ki so zainte-■ rane na ■ ->—>—«*-- obnoane na politiki demokratične Vsem6 m socialnega razvoja, pred- •s. 11 DS -------m,’, r» rt o f/% A O se U£.(.Pa zavzemajoč se za to, da m, .stvarijo novi odnosi med vse- talft'e,^parskimi ljudskimi silami, ličnimi kot katoliškimi. Udarp0 je s tem v zvezi — je po-Pine 1 Hkeelnik komunistične sku- Vati .' Potrebno braniti in varo-Ve u j®. avtonomijo naš, način *’il na tako brutalen naše ustano- pole„‘ VsUjen letošnji proračun. A šanje t6ga Je ®e neko drug9 vpra- °Sriov’n vprašanje, ki predstavlja prvi n demokracije in temeljni Voia :g°j slehernega Voja slehernega mirnega raz-stu jrJn| civilnega življenja v me- ša; ii‘ Pokrajini, kakršna sta na-čimh afhreč nujna potreba, da se šena ® rešijo vsa doslej še nere-Prebiv iraaanja v Pr'd slovenskega j®h JLls*;va> potreba po novih ide-Pjih’ ,K. udah in konkretnih deja-ihogia • j>h pokrajinska uprava , d111 u J Iil jnu » Gtg 2 n morala dati v tem smislu, dka Za vPrašanje šol, uporabe je-SV()b’oHZa vprašanje neoviranega, skpp nni6ga razvoja slovenske hern °Su na gospodarskem, social-s^ra’tk ku^tumem področju, gre kor,,. a za uveljavitev popolne ena-Slove,yaost* Pravic med Italijani in kako k- In Pri tem ne mislim na niCo °hcasno koncesijo ali drobti-Unin’ea ®di ne na tisto vrsto dvo-bij takticizma, kakršnega je Vensw! ,al neki predstavnik Sloke skupnosti, ki svojo narod-dami v.etjnos.t izraža samo z bese- čevanii ^rSksi Pa jo podreja hlap-Ugi j KU. Prav po njegovi za- zjutrafn zaradi tega, se je danes Krščan ?g°dilo, da so predstavniki Svetu tlSkt' demokracije v deželnem ha naiboli grob način za- enakopravni uve- SlovZ!, ^venskega jezika v po- Takju deželnega sveta. Udarj] ?u je Colli še enkrat po-slenQ ’ ua predstavlja levi center kot ullco, ki nikamor ne vodi, treba -P°udaril tudi to, da bi bilo kotn„„.ze enkrat prenehati z antika OBbii16111 ter gledati nanj kot Onkraj akšen zid, oziroma mejo, civiii i katere se preneha sleherna Racija. hih ^ahst Apih je v svojih uvod- Voljsfeoedah na ■ ' osnovi katerega smo mi socialisti politiko levega centra pravzaprav tolmačili že od vsega začetka, kot jo tolmačimo tudi danes: da je namreč edina politika, ki danes v Italiji stvarno zagotavlja določeno demokratično uveljavitev in napredek. Naše zadovoljstvo spričo doseženega sporazuma — je nadaljeval — pa nas ne navaja na to, da bi pozabili na težkoče, ki jih je bilo treba premagati, da smo ga dosegli. Pač pa sloni bolj na dejstvu, da doseženi sporazum potrjuje veljavnost te politike. V pokrajini, kakršna je naša, je nadaljeval Apih, se razna gospodarska vprašanja ne morejo rešiti izven državnega gospodarskega načrtovanja. In prav tako se v naši pokrajini, ki etnično ni strnjena, določena vprašanja in pravice državljanov ne morejo rešiti izven določenega demokratičnega vzdušja in zakonitosti. Prav gotovo ne predstavlja neke konkretne alternative desnica, ki se še vedno sklicuje na nacionalistične koncepcije in gospodarska načela, ki so po končani vojni preživela že pred dvajsetimi leti. Vendar pa tudi trenutni komunistični program ne predstavlja neke stvarne alternative. V tem svo j st vu in zavedajoč se tega — je nadaljeval svetovalec Apih — je združena socialistična stranka tudi podpisala sporazum glede sestave relativne večine, za katerega smo prepričani, da bo dal dobre rezultate, v kolikor se v splošnih obrisih povsem sklada s trenutnim programom socialistov. Ta program vsebuje: zahtevo po krajevnih avtonomijah, odgor-no in načrtovano upravljanje z njihovimi sredstvi, pospeševanje odnosov med upravo in prebivalstvom, posebno skrb za vsa vprašanja, ki so za naše prebivalstvo, tudi ono slovenske narodnosti, posebno pereča. Kar zadeva slovenske sodržavljane, so v programu PSU, skladno s tradicionalno politično usmeritvijo socialistov, predvidene še posebne pobude. Na koncu se je govornik dotaknil še gospodarskih vprašanj, pri čimer je ponovno izrazil zadovoljstvo spričo soglasne volje, izražene v sporazumu med strankami levega centra, za nadaljevanje akcije v obrambo tukajšnjega gospodarstva. Sooiali-sti bodo v to — je dejal — vložili vse svoje energije in še prav posebej poudarjamo, da predstavljajo zadnji sklepi CIPE, ki smo jih priznali in sprejeli, samo prvi korak na poti k obnovitvi ekonomskih funkcij Trsta. Izvajanja svetovalca Strudhoffa, predstavnika MSI, so bila v običajnem stilu in tonu. Ponovno je govoril predvsem o nacionalnih vrednotah, ki jih je treba braniti, ker da so ogrežene. In kdo jih ogroža? Kdo drugi kot Slovenci, predvsem zaradi tega, ker se z njimi ravna lepše in boljše kot z Italijansko večino (!), ker imajo več šol, oziroma jih bodo imeli, ker bo Slovensko gledališče izenačeno z ostalimi enanimi italijanskimi u-stanovami itd., itd. Sicer ni njegov namen — je dejal — odrekati manjšinam drugih jezikovnih skupin ali jim onemogočati, da bi imeli to, kar jim po zakonu pripada (to je vseKakor novost v političnem žargonu MSI, zanimivo pa je, da so se na zakone v zvezi z vprašanjem o pravici uporabe slovenskega jezica v poslovanju pokrajinskega sveta, o kateri se je na prvi seji glasovalo, sklicevali tako misovci in liberalci kot demokristjani in predstavniki PSU), vendar, da izrecno nasprotuje in obsoja privilegije, ki so jih, baje, deležni Slovenci. Podobne argumente je v zvezi z vprašanjem slovenske manjš.ne iznesel tudi odv. Jona, predstavnik liberalcev. Posebej je še obravnaval vprašanje politike demokristjanov v zvezi z levim centrom. Obsodil je sporazum s Slovensko skupnostjo in znova privlekel na dan «1,1 caso Hreščak*. H koncu je še nostalgično pripomnil, da bi bile vse težkoče lahko premagane, ko bi se bila bolj upoštevala liberalna stranka, ki razpolaga v pokrajinskem svetu s tremi predstavniki. Z njihovo pomočjo bi se bila, namreč, lahko sestavila trdna večina. Svetovalec Rudolf pa je v svoji glasovalni izjavi — ki jo je začel v italijanščini, končal pa z dvema stavkama v slovenščini — med drugim rekel naslednje: «S sodelovanjem s strankami leve sredine žedii Slovenska skupnost pripomoči k razvoju tržaške ekonomije, k racionalnemu upravljanju pokrajine in k normalizaciji javnega življenja .. Prvič v zgodovini bo Slovenec član pokrajinskega odbora. To je vsekakor zgodovinsko dejstvo in dokazuje dobro politično voljo strank leve sredine, da se postavijo stiki med večino in manjšino na nove temelje.« Nadalje je izrazil, da pomeni sporazum korak naprej na poti urejanja položaja slovenske manjšine na Tržaškem. Vendar mora Slovenska skupnost — je dejal — na žalost ugotoviti, da se je deželna Krščanska demokracija izrekla proti predlogu predstavnika Slovenske skupnosti o uporabi slovenščine v deželnem svetu. V nadaljevanju je še izjavil, da pa je Slovenska skupnost prepričana, da mora kljub takšnemu negativnemu stališču KD, zagovarjati pravkar sklenjene sporazume s strankami leve sredine, ker zaupa v postopno evolucijo miselnosti tistih struj in posameznikov v KD, ki se do danes še niso dokopali do takšnega človečanskega, krščanskega in demokratičnega gledanja, kakršnega vsebuje znamenita ened-klica «Pacem in terris«. če do tega ne bo prišlo — je zagotovil — bo Slovenska skupnost potegnila logične zaključke. V imenu gibanja za neodvisnost je govorila svetovalka Marchasdch. V začetku je omenila, da njena politična skupina ni bila udeležena pri pogajanjih za sestavo novega odbora. Zagotovila pa je, da politika njene skupine v pokrajinskem svetu ne bo sterilna, tako da bi novi predsednik, odbor in pokrajinski svet mogli kar najbolje reševati vsa pereča vprašanja. Njeno sodelovanje bo še prav posebno prizadevno v korist onih, ki trpe in so zapuščeni. Potrebna pa je nova politika, ki bo vlila zaupanje delavcem in ostalim, in to na osnovi dejavnosti, iskrenosti in poštenja. Obsodila je načrt CIPE, ki je tržaško gospodarstvo potisnil nemogoč položaj. Omenila pa je s posebnim poudarkom tudi to, da odbor ne bo rar polagal z ustrezno večino, če pa se bo v pokrajinskem svetu hotelo računati z njenim glasom, potem se z njo ne bo moglo ravnati kot z «neumnim hlaipčkom«, marveč bo ona v tem primeru zahtevala igro z odprtimi kartami. — Ma Mihec, kej bo tu? Sami razbojniki, sami rau-barji, j n vse na veliko. Neč-ko banke, posojilnice j n samo tam, kamer je dnar. Jn policija je vsa zmešana, ke se ne zna, kam obrnet. — Jakec, narprej moreš vedet ano: de mi smo moderna država. Jn u moderni državi se sika, de napadajo banke. Vidi, u Ameriki so ropali po bankah vre pred prvo vojsko. Zatu ke Amerika je tolko bol naprej od nas. Jn zdej, če reč, de smo tudi mi dosegli Ameriko. V zaostalih deželah ne napadajo bank. — Ma dragi moj, u bankah jemajo naložen dnar tudi ledje. Jn zdej, če poberejo razbojniki ves dnar, pole bojo zgebili glih ledje tisti dnar jn tudi banka lahko jalira. — Ne stoj se bat! U bankah dnarja nikoli ne zmanka. Jn še nobena ni falirala, zatu ke jo je kašen okrou. Banke falirajo zastran špekulacij jn drugeh reči, ke mi nanka ne zasto-pemo, ma ne zastran razbojnikov. Ti, če te kašen okrade, nastradaš, ma ne banka. Zatu pej hodejo tašni tiči napadat banke, ke uani dobro znajo, de tam nardijo narmejn škode je sami si pej vselih pomagajo. — Ja, ti jo videš taku, ma je treba premi-slet še na drugo vižo. Vidi. ke zdej so zastran tega u skrbeh prfina u parlamenti. Ani poslanci so vre prašali vlado, kej misle naredet pruti banditizmi. Jn od vlade so ani odgovorili, de be blo treba več policije jn, se zna, zastran tega tudi več dnarja. J n taku se lahko zastran tega še zvišajo davki jn taku bomo nastradali glih mi. Ku zmiram — E, ma en podtajnik je tudi reku, de ni treba neč skrbet, de bo policija tiste bandite že zrihtala jn de jema policija na razpolago tele- gentne ledi, ke bojo ben pogruntali vižo, za primet tiste razbojnike. — Sm vidu, ja. Po vseh časnikeh so pisali, kej je vse policija nardila za jeh primet. Vse je blo lepu popisano, na katerih cestah jeh čakajo jn legitimirajo vse aute. Nar-brž mislejo, de banditi ne znajo brat. Ma jest te prašam: pej če vendar kašen zna brat? Ke bo brau u časnikeh. ki jeh čakajo, kej misleš, de bo šou po tisteh cestah? Kej se te zdi tu telegentno? Jn jest be reku, de tašni, ke napadajo banke jn zlatarne, de morejo bet šulani. Zatu, ke uani tašne napade organizirajo forte natančno. Vse more bet, ku be reč, sinhronizirano: ob tej uri pridemo, tri sekunde nucaš ti za tu, dvej sekundi pole nardiš ti tu, osem sekund pole nardiš ti ta drugo jn vse more teč ku elektronski možgani. Za tako delo moreš bet vesoko kvalificiran, če ne ni neč. Ni miga koker pr politiki. Zato jest rečem, de tašni banditi berejo tudi časnike za se znat regolirat. — Ja, tle be znou jemet ti prou! Ma jest be reku, de za pobivat banditizem, be mogli nanje tudi vzgojno vplivat. Kej misleš, de an tašen, ke še ni bandit, jn ke bere po časnikeh, kaku je ta osleparu državo za petstu meljonov, kaku je uni pofulu ano miljardo, kaku šenkavajo meljonske odpravnine pr INPS; kej misleš, de mu ne pade u glavo: «ben, če kradejo vsi, za-kej ne be tudi jest. Jn glih taku meljone, ne morbet kašne kakuši al mortadelo!« Ma ke ni funkcionar pr kašnem velikem štituti, ne more tega strapolirat jn taku si kupe narprej revolver, an črn fečou za na obraz jn gre u banko. Sej se ni za čudet. — Ja, prou res, de ne. Ko so se emigranti Beneške Slovenije zbrali v Čedadu N! 1 n„„„liliii,„illiiimm„m„«<....umit..............................................m...................................................■■■»»••»■m..................................... . | i i Manekenka LrfTJ ie demantirala ustvarjalia Robanna Zares ne more biti udobno, ko imamo na sebi obleko iz plastike ali celo iz kovinskih ploščic Po Firencah in Rimu. kjer je italijanska visoka moda pokazala, kaj bomo nosile to pomlad, poletje in jesen, se v teh dneh vršijo modne revije v Parizu, kjer ima besedo seveda pariška visoka moda. Modne revije so na dnevnem redu ter bi bilo težko dati zaključno besedo o tem, kakšne so novosti,'oziroma kakšne so smernice pariške visoke mode. Zato pa je mogoče govorili o vsem, kar modne revijft.V Parizu spremlja in jih karakterizira. Predvsem nekaj novic: Med u-stvarjalci pariške visoke mode je tokrat nastal razkol, ki bo imel svoje posledice tudi za nadaljnji razvoj in uspeh pariške mode po svetu. Kot je znano, so bili pariški modni ustvarjalci do sedaj vsi enotni v tem, da ne sme javnost predhodno videti njihovih mo- in jih s tem spraviti na tržišče za široko javnost. Borba med obema skupinama je ostra ter je skupina konservativcev zahtevala izstop «odpadnikov» iz sindikata pariških modnih ustvarjalcev. Toda to ni edina novica v zvezi s sedanjimi modnimi revijami v Statistični podatki o življenjski ravni povprečnega Angleža Prosti čas najraje pred TV sprejemnikom Veliko električnih naprav v gospodinjstvu ■ Anglež zelo rad stavi Tridelni komplet: Jopica in krilo v sivosinji barvi in z belimi kvadrati, ter enobarvna bluza. Model Cori. (Fotografija: Ente Moda — Turin) najprej izrazil zado- skuni«° sv°je stranke, oziroma kraiiaci’.,v zvezi - ------ sanira t„ .°kh°vitve levega centra, stvo t, ,.Je izrazil svoje zadovoljilo spričo stališča, ki ga je flij zavzelo krajevno tajništvo 'Zvoiif, namreč do politike novo-ZavzlJ16?3 0(lbora ne bo vnaprej Pa 1° nasprotnih stališč. To aa ^aa ne pomeni — je dejal liki V1®™ v trenutni tržaški ob-PoWi6Vei® centra tudi že najpo-Pvftien ° .a*'®!0 upravljanja. Njen je drugačen, je tisti, na delov ter da jih ni mogoče fotografirati ali narisati, niti v času, ko so v teku modne revije. No, sedaj se je del pariških modnih ustvarjalcev tej zahtevi uprl ter sklenil, da bo dovolil fotografom in dopisnikom, da vse prikazane modele takoj fotografirajo ali jih narišejo za svoje čitatelje. Ti modni ustvarjalci so mnenja, da so namreč prav modne revije tista priložnost, ko je propaganda najbolj uspešna in učinkovita in zato nočejo te priložnosti več izgubiti. Zato so na svojih revijah dovolili, da so fotoreporterji, kolikor so hoteli ter da so tudi modni dopisniki narisali in orisali modele do vseh potankosti. Obstaja seveda druga skupina modnih ustvarjalcev, tako imenovana konservativna, ki se tem novostim upira ter zahteva, da ostanejo modeli visoke pariške mode zaviti v tajnost, tako da jih široka proizvodnja ne more kopirati Parizu. Pri tokratnih revijah je prišlo namreč tudi do spremembe v vrstnem redu krojačev in šivilj, ki prikazujejo svoje modele v Parizu. Tokrat so namreč otvorili modne revije prav tisti krojači in šivilje, ki so sicer modne revije v Parizu vedno zaključevali. To ni le gol slučaj, temveč načrten sklep omenjenih modnih krea-torjev, ki so s tem želeli pokazati, da so ža nove prijeme tudi v tem vprašanju. Tako sta otvorila modne revije v Parizu prav lastnika modnih hiš Molineux (najbolj tradicionalen in konservativen krojač) in pa Ester el, medtem ko bodo modne revije drugih pariških ustvarjalcev šele sledile. Pariz pa je še po drugi plati poskrbel za reklamo sedanjim modnim revijam. Še pred uradnim začetkom revij pariške visoke mode so bile namreč v Parizu revije modnih ustvarjalcev, ki jih ni mogoče šteti med klasične modne ustvarjalce. Gre za modno revijo španskega modnega kr.ea-torja Robanna, ki uporablja za svoje modele izključno plastiko in metal, ter za krojača vietnamskega porekla, ki je tudi predhodnik oblačil, ki jih ne bo treba več šivati, temveč le še variti in zbijati, kot železo. Oba sta s svojimi modeli iz plastičnih in metalnih ploščic spravila pariško javnost iz ravnotežja s tem, da se je del te izrekel za takšne modele, drugi pa jih je odločno odklonil. Ko so Robanna vprašali, če u-stvarja svoje modele le zato, da si dela reklamo, ali pa je resnično prepričan, da se bo moda teh uveljavila, je odgovoril: 40 odst. angleških gospodinjstev ima ali hladilnik ali pa kako drugo električno napravo, ki spada v to ob- močje. 50 odst. angleških gospodinjstev razpolaga s pralnim strojem, 17 odst. pa z električno pečico za pogrevanje odnosno sušenje kruha. Kar zadeva električno opremo gospodinjstev, se more Anglija pohvaliti z dokaj visokimi odstotki, vendar se še ne more kosati z nekaterimi drugimi razvitimi državami severozahodne Evrope. Nekoliko težje pa je na Angleškem, kar zadeva stanovanjski problem. Same angleške oblasti zatrjujejo, da je problem stanovanj na Angleškem težak in pereč. Občinske oblasti številnih mest zatrjujejo, da bo minilo naj m nj 10 let, preden bodo izginili tako imenovani «slumsi», t.j. tiste najbolj siromašne, puste in umazane mestne četrti v Londonu, Liverpoolu, Manchestru, Birminghamu in Glasgovvu, ki so bile značilne že za začetek našega stoletja. Kako pa se hrani povprečni britanski državljan? V zadnjih 30 letih se je poraba kave na Angleškem povečala za štirikrat. Tudi poraba mleka se je povečala in pride danes na angleškega državljana v povprečju dva litra in pol mleka na teden. To vsekakor ni «kritična» količina, vendar so se daleč od Švedske, kjer pride na u.zavljana okoli sedem do povprečni Anglež največ svojega prostega časa pred televizijskim sprejemnikom. Nadaljnji podrobnejši podatki govore, da imajo na Angleškem 13 milijonov in pol televizijskih sprejemnikov, kar je zelo veliko, saj razpolaga s televizijskim sprejemnikom kar 80 odst. angleških družin. Glede tega so Angleži krepko pred nami, kot so krepko pred nami tudi v svojem posebnem, rekli bi že na-nacionalnem «hobbyju». Angleži so znani kot izfedni ljubitelji živali. Na Angleškem ž|idi3o doma j kar 4,700.000 kanarčkov. Pravzaprav smemo reči, da ima vsaka druga družina na Angleškem kako domačo žival, če drugega ne, vsaj mačko ali psa. Na Angleškem imajo kar 4,200.000 mačk in le malo manj psov. Morda nas poslednja številka ne bo navdušila, saj na 50 milijonov ljudi obilni štirje milijoni psov ni kaj izrednega. če pa povemo, da velja na Angleškem poseben zakon, ki se ga Angleži strogo držijo in ki dovoljuje rejo le plemenitih pasem psov, je gornja številka zelo velika. Anglež je tudi znan po tem, da rad igra na stavo. Poleg izredno razširjene mreže lokalov, kjer se vršijo najrazličnejše stave in igre za denar, je na Angleškem zelo močna tudi navada stav na nogometne tekme, na konjske dirke in na dirke psov. Po navedenih virih se vsaj 75 odst. britanskih državljanov udeležuje kakršne koli stave. Računajo, da potrošijo na leto za najrazličnejše stave okoli 200 milijonov funtov šterlingov, kar je okoli 350 milij-1'd lir. Kakor smo pred časom poročali, so se tudi letos v čedadskem prosvetnem društvu «Ivan Trinko« zbrali beneški Slovenci, ki žive kot emigranti v tujini, na že tradicionalno srečanje, na katerem so nastopili Birtičevi «Beneški fantje« in kjer so spregovorili in goste pozdravili tudi predstavniki političnih strank. Dopisnik Radia Koper je ob tej priložnosti zbral tudi nekaj pozdravov in izjav beneških ljudi, ki jih bomo v naslednjem povzeli: Trinko Zajc je med drugim rekel: «Tudi danes, kot lansko leto, se moramo zahvaliti Doriču Predanu, ki je pripravil to srečanje, na katerem se zberemo vsako leto tisti, ki smo doma in da posebej pozdravimo tiste, ki ne morejo biti doma in ki nas lahko čujejo. Tisti, ki smo tu, smo prav veseli. Naše oblasti so nam ponovno nekaj obljubile, da bo vsako leto boljše. Zato pozivam tovariše, naj bodo pogumni, naj delajo in zaslužijo kolikor morejo, kajti videli bodo, da ne bo dolgo ko se bo na naši zemlji vse izboljšalo in se bomo lahko skupno veselili kot vsako leto, ko ne bo več siromaštva, kakršno je danes. Nimam. več kaj reči kot voščiti srečno in veselo novo leto.» Pred mikrofon je stopil Graci-jan Obit. Iz katere vasi ste in kje ste že po svetu delali? «Sem iz Gorenje Merse — je rekel Gracijan Obit —. Najprej sem bil v Belgiji. Od leta 1955 sem tam delal 42 mesecev kot rudar. Nato sem prišel domov in sem tu kaj ostal sedem mesecev, nakar sem odšel v Nemčijo, kjer sem delal od 1959 do 1964. . leta. Potem sem bil tudi v Švici, v Zueri chu. Po svetu je za delavca slabo, ker ne pozna jezika, ne pozna navad in nima nikogar, ki bi ga podprl. Povsod mora biti vsak sam» Kaj bi torej želeli izseljencem iz Benečije, ki so po svetu? «Da bi bil vsak doma, da bi tu kaj delal in bi mu ne bilo potreb no iti vedno po svetu, delati pod tujimi gospodarji, posebno ko nima poklica in se mora vsega učiti kot otrok, ki gre komaj v šolo.» Eden bivših izseljencev iz Beneške Slovenije Vittorio Florjančič iz Hostnega je ob tej priložno sti zaželel: «Najbolje bi bilo, da bi imel dvajset let manj, kajti vidim, da se mlajšim obeta boljše. Ko sem bil jez mlad, ni bilo tako. Ko sem .bil mlad, ni bilo dela. Nato Bi želeli, da bi tukaj, na doma- H čih tleh tudi ostali? Mogli bi ostati doma, toda ni dovolj zaslužka in tedaj gredo »stfl fantje ven, v tujino, ker ne morejo najti zaposlitve doma. Gredei v tujino, da bi si kaj prislužil, f in doma ostanejo le državni na 1 meščenci, ki dobe pokojnino. Mij delavci, pa moramo varčevati zel stare dni.» In še pozdravi Ettora Briščaka: «Posebno lepe pozdrave ženi, o trokom, prijateljem in vsem mla i !« dim na Lesah.* In še pozdravi v daljno Belgijo ! 1 ki jih je poslal Renato Filipič h.j||| Topolovega, ki je voščil srečno no vo leto in dobro življenje tist:m ki so bili z njim pri vojakih ir sicer Ginu Sabaju iz Černiče ir Lucianu Čuku iz Dolenjega. Na koncu še pozdravi Anton? Trinka-Zajca: «Lepe pozdrave Krocu na Livki in Cimpriču v Volčah, s katerin sem bil toHko let ujetnik pri vo jakih v Afriki in ki danes de'r doma.* ■I i Zahodnonemška kinematografija preživlja stalno krizo a BONN, 25. - Vse od leta 195, ;) i V'| filmsk.|j| preživlja zahodnonemška industrija kronično krizo, ki še ni|l kaže, da bi se mogla končati, p; | čeprav v bonskem parlamentu obl i ljubljajo, da bodo izglasovali zbil ,! kon, ki naj jo zavaruje pred tuj'! konkurenco. Vzrokov za krizo j ; || več, vendar ugotavljajo tudi deli stvo, da je nemška filmska indu l| strija predraga in zato se mnog; ;' zahodnonemški filmi delajo raj"! v tujini kot doma. Ker pa delaj ; doma premalo filmov, so ti pre|ia dragi, kajti doma bi morali na : ‘f praviti vsaj 75 filmov, da bi s; ij! zahodnonemška filmska podjetjjl mogla uveljaviti na tujem filrri|| skem trgu. V mednarodnem filmil skem svetu so sedaj znana le štijl ri zahodnonemška podjetja. j II ii Poleg tuje konkurence pa del nemški filmski industriji velik m konkurenco tudi zelo bogata zb|'| hodnonemška televizija. Ko že govorimo o težavah za'J hodnonemške filmske industrije*;!; ne bo odveč zabeležiti kak podaj ji tek o tem, kako je z opernirr ;ji deli v nemško govorečih dežela!) j ’ ‘ ........ ’ d# je bila vojna in smo morali v tujino in -tam smo delali težko, ker doma ni bilo dela. Zdaj živim tu. Ni hudega, kar zadeva vsakdanje življenje, toda zdravja ni, tega ni. Zdaj vidim, da imajo mlajši ljudje boljše življenje in še boljšega bodo imeli, še boljše jih čaka.» Med udeleženci prireditve je bil tudi Renzo Krajnik po rodu iz Dreke in ki živi sedaj v Čedadu. Kje ste vi vse po svetu delali? «No, samo v Belgiji, štirinajst let.* In sedaj? «Sedaj pa sem tu, v Italiji.* In kaj bi si želeli, oziroma kaj j bi želeli izseljencem po svetu? ! «Po vsem svetu vsem. hi voščil dobre praznike in da bi bilo letos i ali k letu boljše in da bi nas bilo j vsako leto več doma.* In še predstavnik mladih Bene- i čanov Ettore Dreščak iz Lese: | Kaj bi vi ob današnjem prazniku izseljencev povedali? «Rekel bi, da sem zelo vesel družbe in želim si, da bi se velikokrat zbrali.* Kje pa delate? «Delal sem v Švici, sedaj pa sem tu v Italiji.* Po podatkih, ki jih je zbral ar; f Martin Huerlimann iz Zuericha, stj v nemško govorečih deželah v dali setletju od 1955 do 1965 dali raj' meroma veliko opernih predstavi j Med velikimi opernimi mojstri zz "j vzema prvo mesto Verdi, kateregs dela so uprizorili 20631-krat, n! |l drugem mestu je Mozart z 1806|1 predstavami, na tretjem je Joh;r Strauss s 15555 predstavami. Slell dijo nato Puccini (12794), Leha (12486). Offenbach (10327), Loriji! zine (8705), Wagner (7763), R|| chard Strauss (5343), Doni zeti: (4118), Smetana (2715), Stravinski! (2656), Haendel (2021), Orff (198311 in Gluck (1713). 18 MOSKVA, 25. !-L Barvni filr|| aZvezde o belem dnevu«, ki ga ji; ~ - ' ■ iii režiser Igor Talankin nanravil pj,| istoimenskem romanu Olge BerdS golcove, je Sargej Gerasimov očal nil kot »najboljši sovjetski filrS leta«. Gre za »pesniško zgodbljS umetnikov, katerih usoda je nt|| ločljivo povezana z rusko domov no in nienim lhidstvom » .'I no in njenim ljudstvom.« Sil Film je bil napravljen v oblik® nekakšnega liričnega dnevnika pesil nika, katerega življenje je bilo ||| precejšnji meri tesno povezano 1} vso pesnikovo generacijo. Jedru! dogajanja je vsekakor junaška dcf| ba obleganega Leningrada. osem l:’.rov mleka na teden. Angleški državljan — še vedno govorimo o povprečju — zaužije na teden 75 gramov sira in okoli en kilogram mesa, kamor pa je treba všteti tudi kurje in ribje meso. Kljub temu je treba poudariti, da je to zelo veliko. Iz istih virov zvemo, da odpade na prebivalca 'tolike Britanije 600 gramov sladkorja in mezge in malo manj kot 5 kg zelenjave in sadja ter 150 gramov masla, seveda na teden. Kaj pa televizija, kaj zabava in razvedrilo Angleža Že prej smo rekli, da prebije 7.15, Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Glasbila in barve - 12.00 Za smeh in dobro voljo - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Skupina Carla Pacchiorija - 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za tran-sistornik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Papandopulo: Sin-fonietta - 19.00 Pisani balončki - 19.30 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport - 20.35 «Dorinina trilogija«, igra v treh dejanjih - 22.05 Harmonija zvokov in glasov - 22.40 Pianist Leon Engelman - 23.00 Glasba za lahko noč. ČETRTEK, 26. JANUARJA Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.07 Lehar, Chopin, Grieg itd. -10.05 Nove pesmi - 10.30 Radijska šola - 11.30 Verdi, Gounod, Puccini - 14,40 Glasbeno-govorni spored - 16.00 Spored za mladino -16.30 Nove ameriške plošče - 17.15 Neapeljske pesmi - 17.30 M. Moretti: «Dečka« - 18.15 Veliki variete - 19.30 Luna park - 20.20 Kratka zgodovina glasbene komedije - 21.00 Dunajski oktet - 21.50 Politična tribuna. 11.15 Sprehod z orkestri - 12.00 im Na današnji dan - 12.10 Domači j, napevi - 12.30 Kmetijski nasveti - ii; 12.40 V pesmi in plesu - 13.30 Pri- || poročajo vam... - 14.05 Z opernih i’ in baletnih odrov - 14.45 »Enajsta j) šola« - 15.30 Melodije za klavir || in godala - 16.00 Vsak dan za M vas - 17.05 Turistična oddaja - .,j| 18.00 Aktualnosti doma in po s ve- ® tu - 18.15 Iz Massenetove opere «Manon» - 18.45 Jezikovni pogovo- % II. 12.05 Trije Viezzolijevi motivi -12.25 Tretja stran - 13.15 Klarinet in klavir - 13.30 Poje Hilde Mauri • 13.40 Simf. koncert - 14.05 Ire-neo Della Croce, prvi tržaški zgodovinar. 6.30, 7.30, 15.30, 19.15 Koper 12.30, 13.30, 14.30, ,, — Poročila - 7.15 Ju- tranja glasba - 10.15 Polke in valčki - 11.00 Rossinijeva sonata A 4 - 11.15 Pesmi - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbena sporočila - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Orkester Simonetti -14.00 Glasba po željah - 15.00 Iz operetnega sveta - 15.45 Slov. narodne - 16.20 Radijski oder - 17.10 Pevci iz Latinske Amerike - 17.40 Ital. pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Gold - 22.15 Orkester Ellington - 22.35 Nočni motivi. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz -10.40 «Le sorelle Condo« - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Tedenski variete - 14.00 Juke box - 15.15 Pogovorimo se o glasbi - 16.00 Rapsodija - 16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Kratka zgodovina Nemčije - 20.00 Operne prireditve med tednom - 21.00 Orkester Vukelich - 21.15 Festival popevk v Sanremu. ri - 19.00 Lahko noč, otroci! - !| 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 || Domače pesmi in napevi - 21.00 v Literarni večer: Provansalska li- ; rika - 21.40 Glasbeni nokturno -22.10 Stara orgelska glasba - 23.05 ; I Plesni orkester. Ital. televizija , || 18.45 I j. i ska oddaja - 19.45 Športni dnev- * nik in ital. kronike - 20.30 Dnev- j nik - 21.00 Mario Del Monaco Od 8.30 do 12.00 šola - 17.00 Tvoja prihodnost - 17.30 Dnevnik -) 17.45 Spored za mladino Nikoli ^ni prepozno 19.15 Kmetij- | : 21.50 Politična tribuna - 22.45 En- | rico Intra 23.00 Dnevnik. II. kanal lil. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Boccherini in Weber - 20.30 Strauss: Intermezzo - 22.40 Revija revij. 21.00 Dnevnik - 21.15 Festival j popevk v Sanremu - 22.45 Doku- } mentarec. Slovenija Jug. televizija 11.00 in 16.10 Angleščina - 11.30 j in 16.40 Glasbeni pouk . 17.05 Po- j! ročila - 17.10 Mala čarovnica Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za šolarje: Razstava glasbenih slik - 9.25 Niirn-berški orkester harmonik - 9.40 Slavko Mihelčič: Naše mucke -10.15 Naši pevci v Verdijevih operah - 11.00 Turistični napotki - I. del - 17.25 Slike sveta - 17.55 j j Obzornik - 18.15 Razvoj tiska Bosni in Hercegovini — repor- f taža 18.35 Glasbena oddaja studia Sarajevo 19.00 Proučevanje tržišča v turizmu 19.30 Deset minut z Lilian Terry 19.54 Pred EP v umetnostnem drsanju ■ 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualni pogovori ?i - 21.10 Opera - 22.10 Dnevnik. »■ Vreme včeraj: najvišja dnevna tem. peratura 7.3. najnižja 4.5, ob 19. uri 6.2 stopinje, zračni tlak 1020.2 narašča, veter 5 km na uro, jugozahodnik, vlaga 88 odst., nebo pooblačeno, mrč, morje skoraj mirno, temperatura morja 7.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 26. Januarja Pavla . Sonce vzide ob 7,34 in zatone 17.01, Dolžina dneva 9.27. Luna vzi“ ob 17.07 in zatone ob 8.09. Jutri, PETEK, 27. januarja Janez Doslednost! Socialisti so v deželnem svetu predvčerajšnjim zjutraj dosledno vsem srnjim izročilom, svoji liniji in zvestobi demokratičnim načelom glasovali za predlog odbora za pravilnik deželnega sveta, po katerem naj bi po členu 101 pravilnika slovenski svetovalci lahko govorili slovensko in vlagali tudi vprašanja in druge pismene vloge v slovenščini, kar naj bi potem uradni prevajalec prevajal v italijanščino. V svojem govoru je vodja skupine PSU Moro tudi zelo nadzorno in prepričljivo razložil to stališče. Pri tem je sicer poudaril, da je za socialiste še bolj važno, da se rešijo vsa nerešena vprašanja slovenske manjšine, zaradi česar naj se končno jasno odloči, za kaj sta pristojna vlada in parlament in za kaj je pristojna dežela. Po njem je bistvo vprašanja v tem, medtem ko naj bi bil omenjeni člen obrobnega po- „ bil omenjeni \ mena. K Socialisti so s tem zavzeli do tega vprašanja v deželnem svetu jasno in premočrtno stališče, in kot je iz izjave svetovalca Devetaga, v ' ki jo objavljamo na goriški strani, M! Ki 7u uujuvijumu rtu yui to/vi | razvidno, so se strinjali s tem vsi, t' tudi bivši socialdemokratski svetovi — valci, ki so sedaj v PSU. Vsekakor je šlo za važno načel-1 no vprašanje, ki pa je bilo seveda S prav tako važno tudi v pokrajin-'\skem svetu, ki se je tudi predvče-i .rajšnjim sestal le nekaj ur kasne-1? je. Zakaj so se tu potemtakem socialisti vzdržali pri glasovanju o 1 ‘ prednostnem predlogu komunista ; Dušana Furlana, ki je zahteval v i,skladu z načeli republiške ustave t in spomenice o soglasju, da se !pokrajinskim svetovalcem sloven-• ,skega jezika v izvajanju njihove ' ■dejavnosti zagotovi pravica da ra-' 'be materinega jezika. Torej dvoje • prst mer in uteži, ker iu pač ne vnore veljati svetopisemski rek, «da lil desnica ne ne. kaj dela levica», ii.Jfcer so v politiki takšne napake ■ nedopustne. Doslednost zahteva, da 'se povsod zagovarjajo in branijo Jm j /i 2/m on "hiti n pnaka in ista načela, ki so bila I vedno odlika za socialistično gi- tanje od njegove ustanovitve da-i ije. In med temi osnovnimi nače-\ i U je tudi obramba pravic narod-f i nih manjšin ne glede na njihovo h •število in kraj bivanja, kar je tu-H: di pravilno poudaril na predvče-1 ■ rajšnji seji vodja svetovalske sku-hpine PSU v deželnem svetu. 'i Končno naj omenimo še zelo 3 rhlo utemeljitev pokrajinskega sve- ■ Šovalca PSU prof. Apiha, da je pač 1 treba upoštevati zakone. V prime- - rih deželnega sveta pri nas, po-( 'crajinskih svetov ter številnih ob-i'tinskih svetov, skoraj povsem slo->:» 'jenskih, vseh treh pokrajin (Doli-'i na, Repentabor, Zgonik, Dober- - lob, Sovodnje, števerjan, in mno-|i jih občin v videmski pokrajini) in • | larodnostno mešanih (Milje, Trst, si Nabrežina. Gorica, itd.) pa postaja ■ kakšno stališče nevzdržno in celo V levamo. Nevarno namreč zato, da : te slovenskim občinskim svetoval-i :em odvzame pravica rabe njiho-‘ tega materinega jezika na sejah J- občinskih svetov; pravica, ki jo s Uživajo že vsa leta po zmagi nad •i! 'ašizmom. Te pravice se poslužu-« , ejo celo občinski svetovalci mno-: • rih slovenskih občin videmske po- \-vajine, in sicer ne samo tisti, i so izvoljeni na opozicijskih li-» :tah, temveč tudi tisti z demo-) iristjanskih list. In vendar doslej < em svetovalcem ni še nihče oči-; 1to, da so ravnali in da še vedno f i avnajo protizakonito. Ne, tega l ičitka nismo slišali niti od misov-.: ec/ * Sicer, pa ni rečeno da so vsi za-' foni tudi zakoniti, saj je marsika-& eri navzkriž z duhom in črko u-i ‘ tave, kateri morajo biti zvesti i' elnega svetovalca, ki pa — kot j J, mo v našem poročilu včeraj orne-i J j ili — ni tako silno važno za iz-i a jan je naših pravic, kot bi se lo. Kot nekak slovenski libera t ;,a/£ : t Ge, ■ | to je pokrajinski svetovalec tislotensko, rasistično SS to Zaradi stavke il danes brez pošte vnemo , .. ' Nino Manfredi. Prepovedano dini pod 14. letom. Kitz (Ulica San Francesco 10) , 16.00 «OSS 117 a Tokyo si mU<>rt Technicolor. Vohunski film. • Alabarda 16.30 «11 vostro super ag« te Flit« Technicolor. Raimondo *' nello, Raffaela Carra, Pamela 1 Filodrammatico 16.00 «Le belle g!ie» Annie Girardot, Sandra M'1' Adolfo Celi. 1{, Moderno 16 00 «7 magnifiche Pist ,v0 Technicolor. Sean f 1 y n n, Eve« ; Stevvart, Fernamdo Sancho. , Cristallo 16,30 «La riave del Prepovedano mladini pod 14. l«“V Garibaldi 16.00 «1 Colorados« Pr™ vedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Per pochi dollari » Capi tol 16.30 «Le fate« Technicol«3 Monica Vittl, Glaudia Cardinale,; ,; •adi«1 berto Sordi. Prepovedano mlad pod 14. letom. , Impero 16.00 «FBI operazione gatt0' Vittorio Veneto 15.45 18.45 21.30 , Tutti insieme appassionatamet11 • Technicolor. Julle Andrevvs. . Ideale 16.00 «La legge della pist®1 Sledi barvna risanka. I Astorla (Ul. Zorutti, fliobus št. * 16.00 «11 dominatore del desert Technicolor. Astra 16,30 «La morte nera«. 0 Abbazla 16.00 «1 cacciatori del L" d’Argento» Technicolor. Vera Mu Skupni odbor za upravo PROSVETNEGA DOMA na OPČINAH vabi na VESELO PUSTOVANJE ki bo v soboto, 4. februarja 1967 v PROSVETNEM DOMU Igral bo znani ansambel iz Ljubljane Dobro založen bife z domačo kapljico Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKU Dne 25. Januarja 1967 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 20 oseb. UMRLI SO: 73-letna Gilda Godina vd. Brol, 82-letnl Francesco Pitacco, 79-ietni Francesco Besenghi, 79-letnl Sitvestro Bradaschia, 78-letna Elena Cattaro, 77-Ietna Silvia Paglia vd. To-deschi, 79-letna Olga Devitor por. Tommasini, 78-letni Watter Tassini, 76-letna Ernesta Celiigoi, 51-letni A-chille Bardueci, 74-letni Emanuele Klatowsky, 64-letna Blanca Di Santo vd, Giglio, 69Jetna Teresa Dalmazzo por. Lampe, 66-letnl Mario Rosman, 66-letna MarieHa Sardo, 42-letnt Mar-co Nussa, 76-letna Caterina Bergama, sco vd, Gandiusio, 77-letna Carla Gher. setti vd. Harabaglia, 68-letna Norma Spadaro, 82-letna Antonia Ferluga vd. Renzi. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Gtacomo l; Gri-golon, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg UnitS 4; Nicoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 130) Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. NALEZLJIVE BOLEZNI V razdobju od 16. do 22. t.m. so v tržaški obtini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 12, ošpice 6 (1 izven občine), norice 2, vnetje priušesne slinavke 43 (1 izven občine), malteška mrzlica 1 (izven občine), rdečke 1, na. lezljivo vnetje Jeter 4 (1 izven obči. ne), influenca 2. Smrtnih primerov ni bilo. Rahla e-pidemija Influence še traja.’ SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefo nirali na št. 1)0235. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar Darovi in prispevki Mali oglasi SLOVENSKA družina v Rimu iščejo 40-Ietno pomočnico za hotel, ve5^, vseh gospodinjskih del (telefonira*1, 41011 — Trst). • Nemški šivalni stroji PFAFf za družino, obrt in industrijo • Italijanski šivalni stroji VI’ GORELLI 9 Originalni švicarski pletilni stroji SVV1SS MAGIC • Stroji za krpanje nogavic VITOo 9 Naprave za prevlačevanj* kovinskih gumbov 9 Stroji za tikanje in likalnik* za obrt in industrijo 9 Šivanke, potrebščine, speci#’ iizirana popravljalnica DeSponte Pief ro & C« Vsem znancem in sorodnikom sporočamo, da le po dolgi in mučni bolezni preminil naš dragi brat in stric EMIL SKERLAVAJ Pogreb bo ob 15.30 Izpred openske cerkve na domače pokopališče. Žalujoči: sestri Anita in Marija z družinama Opčine, 26. januarja 19€7 Zveza partizanov na Opčinah sporoča žalostno vest, da Je preminil bivši partizanski borec in zavedni Slovenec EMIL SKERLAVAJ Na zadnjo pot ga bomo spremili danes ob 15.30 na Opčinah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ZVEZA PARTIZANOV — OPČINE Z A H VA L A ot- sf I vešča, da bo danes, v četrtek ob l5-telovadba za najmlajše. & Namesto cvetja na prerani grob -, vina Starca darujejo njegovi kOM z univerze še 17.350 Mr za Dija** matico. Trst, Ul. Timeus, 12 Tel. 90^j Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in se poslovili od našega EDVINA DRUŽINA STARC Kontovel, 26. januarja 1967 Iraških sodnih dvoran iška afera z električnim materialom končana z oprostitvijo glavnih obtožencev Ker je od prijave obtožencev sodišču poteklo že več kot sedem let, je zapadel rok, v katerem bi morali biti kaznovani Fra!^ i Prizivnimi sodniki (preds. riei)l' touz.ilec Mayer, zapisnikar Pa-na »J? °ila včeraj dolgotrajna sod-tan,uaZprava v zvezi z veliko tihotah,?,® ataro električnih žarnic, linji, transistorjev in električ-deli ]ot!Jev: zatožni klopi so še- ma iiiiP Alfredo Ascalone iz Ri-Rovna/' Ferrara 36, 47-letni knji-Ul pJa Tornmaso Rizzo iz Rima, snpr)jfesmantl° 6 (odsoten), 54-letni lil plerRruno Gašperini iz Trsta, i- 'm le',a 33 in 46-letni Otello Jerse iz t-.', ln 46-letni Otello Jerse je ‘rsta;. Ul. delFAgro 6-3 Vsi štir- te‘ževab1mibnuTi-tih0tapstva i °b nja j * ,ml okoliščinami, neplaca- PonevouOV na Promet in zasebnih so trgovskih dokumentov, ki dočey ,!zP0'njevali v Italiji in pre-Pristnp t Plinskim organom kot ja]Ca e takture ameriškega proda- GasnpH0”® in Rtazo sta s pomočjo ja locc jJa in Jerseja od 5. januarja v ,? P0 5. februarja 1959 spravile 9no?met; 135.056 električnih žarnih’ ar?5 transistorjev, 492 električ-606 pi Para to v 2a tostiranje kruha, likalnikov, 5 zabojev gainiJ?etl:ov> 696 avtomatskih vži-Blap„ov ln.še razne druge stvari. stani5,-Je Prihajalo iz tržaškega pri-prevajM- neHcarinjeno, ker so ga Potvnr??1',lz Proste cone na podlagi iz L,.?81?,ta dokumentov in faktur, blao?^erta je bilo razvidno, v tranzitu. Praktično da je scalonp' il.ar|zitu. Praktično so A-izDolni?.' , 7'z°, Gašperini in Jerse Ri dofa! fakture za blago, ki so K« ____________ rinj> °j^ali iz ZDA, jih oddajali ca- Tako je prišlo do kazenske razsodbe 24. julija lani, na podlagi katere so obtožence Ascaloneja, Rizza in Jerseja obsodili na 2 leti zapora in plačilo 94 milijonov lir globe vsakega. Poleg tega bi bili morali obtoženci plačati sodne stroške in povrniti škodo državnemu erar-ju v višini 81.306.200 lir ter plačati odvetniške stroške zasebne stranke. Gasperinija pa je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti omenjeni razsodbi je vložil priziv javni tožilec in tudi Gašperini sam. Zgodilo pa se je, da je od časa prijave sodišču do izreka končne obsodbe zapadel rok, ko bi bili morali obtoženci biti kaznovani. V primeru zapadlosti roka se razveljavi vsaka razsodba, kar po-m.-i, da obtoženci praktično niso zagrešili kaznivega dejanja. Prav to okoliščino so včeraj izkoristili odvetniki obrambe, čeprav je ja. ni tožilec zahteval priznanje prejšnje obsodbe s poviškom ene tretjine kazni in je zastopnik zasebne stranke vztrajno zahteval povračilo škode. Prizivno sodišče je uvidelo, da je rok za razsodbo zapadel in v glavnem sprejelo teze o-brambe. Tako so prizivni sodniki o-prostili vse štiri obtožence, ker je za kaznovanje njihovih kaznivih de janj zapadel predpisani rok. V torek v Ljudskem domu Proslava 46-letnice ustanovitve KPI V torek ob 2U. uri je bila v dvorani avtonomne federacije KPI v Ul. Capltollna slovesna proslava 46 obletnice ustanovitve Komunistične partije Italije. Zborovanju je predsedoval slovenski komunistični predstavnik Franc Gombač, k: je v krajšem nagovoru v slovenščini orisal pomen ustanovitve KPI za naše kraje. Glarvni govornik, pokrajinski sekretar avtonomne federacije, Paolo Šema, je v svojem govoru podal zgodovinski pregled o razvoju komunistične partije ter večirrai poudaril dejansiio sodelovanje med Slovenci in Italijani v duhu proletarskega internaoionaliizma v preteklosti ter nujnost, da se to sodelovanje še nadalje stopnjuje v bodočnosti proti vsem poskusom reformističnih sil v vrstah delavskega razreda. Političnemu delu zborovanja so sledile recitacije v slovenščini m italijanščini. ktiem‘“!:u Pa blago prodajali pod-da P(? zeta nizkih cenah. Seve-T'h Pr' ^em ^di hobro zaslužili, let H?nPst;vo je trajalo dolgo vrsto ž„’na er ®e ni vmešala ANIE (dr-ki »^eza elektronskih industrij), tanina ' ■ maia '958 opozorila fini^?; m'nistrstvo, da je trg pre- SKCga 11 s kontingenti žarnic ameri-M dn,1Z,Vora' hi so presegali uvoz-cI)aza»u0Venia- Poleg tega je zveza 1 it„ * a ministrstvo, da prihaja to je v in ^ državo neocarinjeno in da .prodaji po ceni, ki je bita ce- ,nižia od cene istega blaga v iimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiuMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHimiiii USPEŠNA AKCIJA AGENTOV LETEČEGA ODDELKA POLICIJE Pobegnili so iz poboljševalnice in skušali vlomiti v tobakarno Goriško-beneški dnevnik PO SPREMENITVI VLADNEGA DEKRETA V IAKON Oster protest furlanskih industrijcev proti zakonu o prosti coni v Gorici Goriška zveza industrijcev prekinila stike z videmsko - Zakon bo prišel še v poslansko zbornico st o PmlJ>vo je, da je osrednje vod-c.-iovaarinc’ pričelo s preiskavo o s se,wJU družbe «Sider Italiana* slu L-.??1" v Rimu in filialko v Tr-la A»??fre edina delničarja sta bitu °ne in Rizzo ter o delova-s‘-dežli°vskega podjetja AMECO s Uan, "J?1 v Trstu. Tako je prišlo na tv°rien obtoženci izdajali po-vo aJe .takture na papirju z gla-družt^eriakega podjetja, ki je za ljalo v Tenera' Electric* razpoši-Scalone‘ Italij° omenjeno blago. A-Jei,s’r.ta Rizzu sta pomagala Predno^Il Gašperini, slednji je' bil Ra, c, .av']en za odcarinjenje bla-Na SprlAe Prihajalo iz pristariišča. dalje n?111 Podjetja AMECO so na-tvorjenpreiskovalni organi našli po-štip j 4 0 trgovsko dokumentacijo in araerisi,neizP0tajenih faktur z glavo za odcarfnj p?djetia- ki so služile Ug je hji Poc"agi preiskave, v katero so doVri]zap*etenih nad 50 oseb, ki ?o Ac„° ,Jeva'e nepošteno trgovino, ‘n Jersa'°neja' Rizza, Gasperinija j. eJa prijavili sodišču. va nppP i pato se je vršila preiskalo nrp/., ovalnega sodnika in med osumijo avo so bili oproščeni vsi taorau nci’ Pred sodniki pa so se °btoien ?a8avarjati samo omenjeni f^dskitn ^?dna razprava pred ka-0 dolol s°diščem se je zavlekla ze-'et, J™ Od leta 1959 je minilo 7 ?°dno n je prišlo do obsodbe, krat nrfi-pr.avo so v tem času več-s°taosti t ' zaradi bolezni ali od-tega ali onega obtoženca. Pred agenti so pobegnili z avtom in se v zid • Enega so prijeli takoj, ostale tri pa S hitro in uspešno akcijo so agenti letečega oddelka policije, ki jih vodi novi komisar dr. Rotella, včeraj ponoči in kasneje okrog 13. ure, prijeli štiri mladoletnike, ki so v Ul.' Revoltella. 87 skušali oropati tobakarno 42-letne Valerie Brazzano iz Ul. Lago 6. Gre za k letnega P-M. iz Padove, 18-letnega F.G., 17-letnega G.C. in 19-letnega V.S. vse iz Trsta. Četverica nepridipravov je 21. januarja zbežala iz poboljševalnice v Be-netkah in se napotila v Trst, kjer je nameravata izvršiti več ropov, j P.M. je svoje pajdaše peljal k ne- kemu prijatelju v Mestre, kjer je upal, da bo dobil denar in orožje. Ker mu namera ni uspela, je z očetovim avtom in v družbi ostalih treh prišel v Trst. Tu so mladoletni zlikovci v Ul. Ghirlandaio ukradli avto giulia in prišli v VI- Revoltella, kjer so S silo odprli prtljažnik fiata 500, ukradli vzdigalo in s pomočjo tega skušali odpreti luknjo v rebrači. Pri «delu» so jih zasačili policisti in komaj so mladi roparji zapazili predstavnike pravice, so skočili v giulio in se z blazno naglico odpe-1 iali navzdol po Ul. Rossetti. Toda niso prišli daleč. Zaradi spolzkega asfalta je P.M. izgubil oblast nad hitrim avtom, treščil v vrsto parkiranih avtomobilov in se k|nčno u-stavil pred zidom vojašnice. Zaradi diru zaleteli v po nekaj urah de iz mesta in končno prišli na sled ostalim trem roparjem, ki so se skrivali v neki hiši v zgornji o-kolici. V.S. so tudi odpeljali v bolnišnico in ga zastražili, ostala dva, F.G. se je samo malo opraskal, pa s.) pospremili na zaslišanje na kvesturo. Komisar dr. Rodella nadaljuje preiskavo in v naslednjih dneh bo-m) lahko poročali o potankostih izjalovljenega ropa štirih mladoletnikov, ki imajo na vesti več tatvin, posebno avtomobilov. Kontingent banan skozi naše^pristanišče Ministrstvo za zunanjo trgovino je z okrožnico št. 1 z dne 30. decembra 1966 odredilo, da bo Italija v tekočem letu uvozila iz držav, katerim priznavajo italijanske carinske oblasti ugodnosti tako imenovane tabele A Import, globalno količino 315.000 ton banan «čez ca-rinarnico» in sicer v dvomesečnih obrokih, ki so različna za uvozna pristanišča. Največje količine banan bodo uvozili skozi Genovo in Neapelj (skozi Neapelj 114.400, skozi Genovo pa 110.000 ton.), za naše pristanišče pa je ministrstvo za zunanjo trgovino postavilo letno kvoto 9.000 ton blaga, in sicer se bo uvoz vršil v dvomesečnih kontin- trčenja so se vsi razen G.C. ranili. | gentih po 1500 ton. V primeru, da ■ * " ’ -- v določenem dvomesečju ne bi u- vozniki krili celotnega kontingenta, se razlika prenese na naslednje časovno razdobje. Poleg tega si pristanišča lahko medsebojno odstopijo del določenih kontingentov, v kolikor jih ne nameravajo sama izkoristiti v celoti. Dalje priznavajo carinske oblasti toleranco 5 odst. na predpisane kontingente. P M. ni mogel zbežati in se je skril pod parkirani avtomobil, ostali pa so izginili v temo. Policisti so prijeli P.M., zraven njega so našli pištolo-igračko, ki pa je do potankosti slična pravi. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zastražili. Medtem so preiskovalni organi blokirali vse izho- M HO «|KIS» mo* K K taedvaja danes, 26. t. m. ob 19.30 uri film: VAGHE STELLE DELL’ ORSA (Medle zvezde Velikega voza) Film, ki je prejel «zlatega leva* na festivalu &aj°: CLAUDIA CARDINALE, JEAN SOREL in Mladini pod 18. letom vstop v Benetkah drugi prepovedan! esmmmamsk taedvaja danes, Ur' film; 26. t. m. ob SPIONAGGIO SENZA prontiere Vohunstvo brez meja) 111 Jeanna-Charlesa Dudremeta fffrajo: ??AN MARAIS ^enevieve PAGE ^AIA GERMANI in drugi Tri dni je ležala mrtva v svoji sobi Tri dni je 78-letna Fiorina Fabbrl vd. Lamioni ležala mrtva v podnajemniški sobi v Ul. Crosada 9, kjer so jo včeraj našli policisti in gasilci. Te je poklicala 52-letna lastnica stanovanja Maria Marini, ki se Je po osemdnevni odsotnosti vrnila domov. Marinijeva je našla vrata zaprta in je poklicala pomoč. Kot je ugotovil sodni zdravnik, je Fabbrijevo zadela srčna kap: Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico. Za eno leto zmanjšana zaporna kazen Videmsko sodišče je na svojem zasedanju v sejni dvorani proučilo dva primera, o katerih se je na široko razpisalo krajevno časopisje, ter sklenilo glavnima krivcema znižati zaporno kazen za eno leto. Agostino Gerardi, star 28 let, doma iz Pordenona, je bil obsojen na 19 let, ker je iz ljubosumnosti s sekiro ubil 14-letno mladenko, v katero je bil zaljubljen in v dvomu, če mu vrača ljubezen. Drugi, ki bo deležen znižanja kazni, je 51-letni Pietro Macorig iz Maže rol, obsojen na 21 let, ker je sodeloval pri umoru Cassine, ki je umrla zvezana k deblu. NE Ln^LPTORNE dimiciim TRSI via,e Settenibre IB NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI ll\ SKFRRM OKRASNI PREDMETI Kolesar trčil v odprta avtomobilska vrata Pred ljudskim vrtom v Gorici se je včeraj pripetila lažja prometna nesreča, v kateri se je poškodoval kolesar 60-letni Anton Pertot Iz Ul. Ascoli 18. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč ter se bo moral zaradi rane na desni nogi zdraviti 7 dni. Pertot se je s kolesom peljal po Verdijevem korzu proti poštni palači. Ko se je pripeljal do sedeža INA, je 25-letni Renato Turco iz Tržaške ceste 135 nahitroma odprl vrata svojega ustavljenega mint-minorja. Pertot se je znašel pred na stežaj odprtimi avtomobilskimi vrati ter je udaril vanje z desno nogo. Senatorji v Palazzo Madama so spremenili v zakon vladni dekret o podaljšanju goriške proste cone, sprejeli pa so tudi spreminjevalni predlog senatorja Vallaurija o podaljšanju zakona za sedem let namesto za tri, kakor je predvideval vladni dekret. Z uspehom Je bila kronana dejavnost gorišklh občinskih svetovaloev, zastopnikov vseh strank, ki so pred glasovanjem odšli v Rim, vsakdo na sedež svoje stranke ln k svojim parlamentarnim skupinam, prepričati senatorje, kako neobhodno potrebno je za nadaljnji razvoj šibkega goriškega gospodarstva podaljšati rok vladnega dekreta od treh na sedem let. Senatorji so uslišali goriške zastopnike ter v avli glasovali za omenjene spremembe. Vsi so glasovali zanje razen videmskega senatorja Tessitorija, ki ga ni bilo mogoče prepričati o tehtnosti gorišklh dokazov, ter je zato kot edini senator glasoval proti. Zakon morajo Izglasovati še poslanci. Med goriškimi ln videmskimi operaterji že nekaj časa sem prevladuje slaba kri. Videmčainl, ki so vedno z zavistjo gledali na vladne ugodnosti v korlet goriškega gospodarstva, so ob ponovnem podaljšanju zakona, sprejetega prvič pred 18 leti, javno izrazili svoje nasprotovanje: tako na svojih sestankih v Vidmu, ko se Je pripravljal osnutek vladnega dekreta, kakor tudi pozneje, ko se je o dekretu razpravljalo v Palazzo Madama. Na videmske reakcije je goriška zveza Industrijcev ostro reagirala; pred dnevi je odpovedala kakršno koli sodelovanje z videmsko zvezo, obenem pa je poslala predsedniku Moru telegram, v katerem zavrača utemeljitve videmskih industrijcev proti goriškl prosti coni ter jih označuje za neupravičene In brez podlage. Kaj trdijo videmski Industrijski krogi o goriškl prosti coni? Podpredsednik zveze Industrijcev ing. Bertoll je poslal predsedniku vlade Moru, podpredsedniku Nenniju, ministrom, tajnikom strank, deželnemu .predsedniku itd. obsežen telegram, v katerem zatrjuje, da bo s podaljšanjem režima proste cone do leta 1973 oškodovano videmsko gospodarstvo; *er»se bodo nekatere industrijske dejavnosti z videmske ga preselile na gorlško. Udarec bo mogoče ublažiti le s sprejemom it strežnih olajšav v korist videmske ga gospodarstva. Predstavnik indu strijcev sodi, da senat podpira «zna ne individualne špekulacije)) v Go rici ter napoveduje odločen pro test. Senator Tessltori je kot tolmač videmskega nezadovoljstva glasoval proti zakonu ter svoje stališče dokumentiral s podatki, ki jih na kratko navajamo, da bi se na Goriškem zavedali, s kako hudim nasprotnikom imamo opraviti, ko govorimo o Vidmu. Senator Tessltori Je v uvodu rekel, da se je pogostoma zavzel za goriške potrebe, vendar pa je sedanja njegova dolžnost, zastopati interese videmske pokrajine, ki predstavlja štiri petine deželnega ozemlja. Po 18 letih obstoja ni prosta cona nikoli postala tisto, kar Je bilo v namenih njenih predlagateljev; režim proste cone ni nikoli stopil v veljavo, ker niso bile začrtane carinske meje. Senator je nadaljeval, da se država odpoveduje v korist Gorice in bližnje okolice po dve milijardi Ur na leto, kar prinaša vsaki družini koristi v višini 17 tisoč 500 lir (upoštevajoč uvoz kon-tlngentlranega blaga). Po senatorjevi sodbi bi bilo vredno potrošiti še več kot po dve mili jardi letno, če bi obveljali prvotni nameni okoli proste cone v Gorici. Obžaloval je, da vlada ni predsta vila obračuna in da Je v svojem poročilu nakazala možnost zapore številnih obratov, če zakona ne podaljšajo, obratov, ki jih je senator imenoval ((potvorjen papirnati scenarij«, S svojim nastopom je hotel opozoriti vlado na videmske potrebe in protestirati proti konkurenci Gorice nasproti Vidmu. Tessltori je glasoval proti spremembi vladnega dekreta v zakon, vzdržal pa se je v glasovanju spreminjevalne-ga predloga Vallaurija, da se veljavnost zakona od treh podaljša na sedem let. Videmski socialist Zannier je glasoval za zakon, senator Pellzzo iz Čedada pa se je vzdržal v glasova nju o spreminjevalnem predlogu. Zavoljo dveh razlogov Videm na sprotuje prosti coni: prvič zaradi konkurence, drugič pa zaradi neso Udnostl v izvajanju zakona o prosti ooni, tiste nesolidnosti, ki je le oež-no in samo Iz vrst nekaterih skupin v občinskem svetu v Gorici prišla na dan, kadar so se svetovalci pogovarjali kako zagotoviti Gorici podaljšanje sedanjega režima. Do bro bi bilo, da bi tega ne pozabili vsaj tisti, ki so na odgovornih mestih. Sedem let bo šlo hitro mimo, in če jih borno slabo izkoristili, no-mo sami krivi. Naša odgovornost pa bo tolikanj večja, ker naši 90sed je vedno bolj Izkoriščajo naše na pake. nlka, ne ve pa se komu, se stavka v rabeljskem rudniku nadaljuje tako, da delajo razne izmene namesto po 8 le po 4 ure na dan. Pred dnevi smo poročali, da je prišlo v rudniku do geološkega pojava s trikratnim močnim pokom. V resnici Je šlo za usad zemeljskih plasti pod vasjo, ko se je 15. t.m. na XV. obzorju 350 metrov globoko pod vasjo zrušil strop.. K sreči Je bila prav tistega dne 24-urna stavka in tako ni bilo nikogar na delu, v nasprotnem primeru pa bi lahko zasulo 5 rudarjev, ki običajno tam delajo. Najmočnejši pok je bil ob pol desetih dopoldne, to je takrat, ko bi, če ne ci bilo stavke, delala v rudniku prva izmena. T. C. Jutri v Sovodnjah seja občinskega sveta Občinski svet Sovodenj bo imel jutri, v petek ob 19. uri svojo redno sejo, za katero je odbor pripravil naslednji dnevni red: 1. imenovanje članov disciplinskega razsodišča; prošnja za deželni prispevek za ureditev pokopališč; imenovanje desetčlanske komisije za prizive proti odmeri davkov v letih 1967-68 ; 4. sprememba postavke v proračunu za leto 1967; razno. Paketi za družine padlih iz Doberdoba Združenje družin padlih vojakov Gorice je poslalo občinski upra-v Doberdobu darilne pakete, ki naj jih razdeli med družine padlih. Prizadeti naj se javijo med uradnimi urami na županstvu ter naj prinesejo s seboj tudi člansko izkaznico. Dopis iz Rablja Med tem ko se vztrajno pojavljajo glasovi, da bo v kratkem pode-1 ljena koncesija za upravljanje rud drežu letni občni zbor društva neposrednih obdelovalcev, ki bo imel na dnevnem redu poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in preglednikov računov. Ob koncu bodo izvolili tudi novi odbor. Društvo priporoča vsem članom, da se občnega zbora zagotovo udeležijo. Obvestilo goriške zveze trgovcev Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da se bodo televizijske oddaje ((tribuna politica« danes, v četrtek zvečer ob 21. uri, udeležil tudi vsedržavni predsednik Zveze Sergio Casaltoli. Razpravljali bodo o aktualnih problemih, ki zanimajo trgovski sektor. SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA INIASA Pomen strokovne usposobljenosti za razvoj obrtniških dejavnosti V Ulici Malta deluje dobro opremljena mehanična delavnica Preprečevanje nestrokovnosti in mladinske brezposelnosti Na sedežu središča za poklicno usposabljanje INIASA v Ul. Malta 2 v Gorici se je sestal pokrajinski posvetovalni odbor zavoda, v katerem so sindikalni zastopniki in zastopniki tistih organizmov, ki skrbijo za razvoj obrtništva. Sestanka so se udeležili deželni inšpektor Sergio Scarel, zastopnik italijanske splošne konfederacije o-brtništva Giuseppe Visintin, predstavnik CISL Giordano Collenz, predstavnik šolstva Egidio Lipizer ter direktorja središč INIASA v Trži i in v Gorici Mario Ligresti in Renzo Salustri. Deželni inšpektor Scarel je najprej navedel raznovrstne dejavnosti, ki so na programu v naši pokrajini, da bi se izpopolnila strokovna usposobljenost mladine ter specializacija in rekvalifikacija delavcev, potem pa je naglasil potrebo po dejanskem sodelovanju med sindikalnimi organizacijami kategorij ter pokrajinskimi in deželnimi organi INIASA, da bi se mladina oklepala obrtniških poklicev, zakaj danes se vedno bolj pogostoma vključuje v posplošeno in nestalno delovno razmerje, ki sicer nudi takojšen zaslužek, vendar pa povečuje nespe-cnlizirano delovno silo in povečuje mladinsko brezposelnost. Odbor je zadovoljen z ustanovitvijo INIASA v Gorici, kjer se bodo udeleženci tečajev usposabljali v popravilu vozil; v njegovih dobro opremljenih delavnicah se bodo delavci in mladina izučili v poklicu, ki je v naših krajih zelo potreben. Ker je vedno bolj občutiti pomanjkanje strokovno usposobljene mladine in kvalificiranih delavcev, je odbor mnenja, da je potrebno spodbujati mladino k izbiri poklicev ter najbolj pridne tudi ekonomsko nagraditi. Odbor je zadovoljen z napori dežele, da pomaga tečajnikom ter s tem obrtništvu, tako pomembni gospodarski veji na Goriškem. VESTI Z ONKRAJ MEJE 1 Pri Kobaridu vlečejo iz Soče stare topove iz prve vojne Zanje se zanima zlasti Goriški muzej - Ugoden razvoj turizma na Bovškem ■ številni radovedneži se te dni ustavljajo ob bregu Soče na oestl, ki vodi iz Kobarida proti Vršnemu in Drežnici. Opazujejo pet domačinov, ki so se lotili zanimivega podviga. Iz globoKega tolmuna vlečejo na dan ostanke topov iz prve svetovne vojne ter drugo bojno o-premo. Najdba ostankov iz vojne je vzbudila veliko zanimanje tudi med nekaterimi ustanovami, zlasti v Goriškem muzeju, turističnem društvu v Kobaridu ln, kot so nam povedali, tudi pri nekaterih inštitucijah v Italiji. Nedvomno gre za zgodovinske zanimivosti, ki jih bo moč razstaviti. Delo pri vleki ostankov „iz TOjflie iz vode ni lahko. Delv&tffroi^ad,-nik in Anton Kranjc sta nam po- Občni zbor neposrednih obdelovalcev v Štandrcžu Ijfihodnjo soboto 28. JanuarJaipb 19.30 bo v gostilni Lutman v Stan- i»niiiiiuiiimniiiiniiiiMiuiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniiimiiiiiiiiiinmiiiiiiniiniimmiiiimi«iiiHfiii Goriški davkoplačevalci z osnovo nad poldrug milijon Nadaljevanje seznama od črke M do črke P Giorgio Macuz uradnik 2.400.000 (86.376); Metodic Macuzzi arhitekt 1.680.000 (74.370); Carmine Maggio-re podoficir 1.600.000 (67.386); Anio Majorani založniški zastopnik 1 milijon 580.000 (79.662); Bruno Maio-rani uradnik 1.520.000 (50.574); Ernesta Mak’ c 1.680.000 (86.730); Giordano Malni arhitekt 2.850.000 (158 tisoč 832); Virgilio Malni učitelj 1 milijon 560.000 (63.402); Mauro Man-ganelli uradnik 1.660.000 (63.798); Virgilio Maniacco uradnik 1.520.000 (42.954); Bruno Marchi učitelj 2 milijona 350.000 (107.106); Lido Mar-colina uradnik 1.520.000 (68.088); Orlo Maresi zdravnik 2.950.000 (126 tisoč 924); Bruno Marini industri-jec 1.840.000 (64.722); Matteo Mar-sano upokojenec 2.150.000 (76.644); Pietro Marši sodni uradnik 2.350.000 (86.220); Milano Martellani lekarnar 2.300.000 (125.700); Luigi Martina 1.660.000 (67.728); Mario Martina u- radnik 1.900.000 (76.872); Natale Martini 1.500.000 (74.220); Arnaldo Martinis uradnik 1.860.000 (63.402); Bruno Martinis uradnik 1.860.000 (63.402); Mario Martissa učitelj 2 milijona 50.000 (80.874); Ermanno Mattioli 2.850.000 (130.080); Giovan-ni Mattioli podjetnik 1.860.000 (100 tisoč 14); Enrico Mauro učitelj 1 milijon 880.000 (55.734); Luigi Mauro industrijec 2.450.000 (84.030); Francesco Mover 2.150.000 (73.266); Angelo Mazzucchelli uradnik 2 milijona 200.000 (79.794); Camillo Me-deot učitelj 2.100.000 (87.936); Elda Medeotti upokojenka 1.580.000 (63 tisoč 936); Massimiliano Meretto u-radnik 1.920.000 (67.236); Bruno Mezzorana uradnik 2.700.000 (124 tisoč 404); Pietro Micheli učitelj 1 milijon 500.000 (46.140); Eugenio Mi-cjt i uradnik 2.650.000 (125.706); Fer-ruccio Milocco zdravnik 2.350.000 (138.336); Michele M nghino 1 milijon 500.000 (55.344); Renato Mini-cfielli 1.740.000 (54.156); Aurelio Mi-nichiello zdravnik 2.200.000 (75.174); Bartolo Miscou trgovec 2.050.000 (114.350); Carlo Miscou trgovec 2 milijona 750.000 (172.572); Bruno Mi-seri učitelj 1.520.000 (63.930); Guido Mizzon uradnik 2.650.00 (163.812); Giuseppe Mollamč profesor 1.780.000 (75.390); Alfredo Monaco vojaški krojač 1.900.000 (102.930); Alberto Montagna pokrajinski zdravnik 2.150.000 (74.166); Alessandro Moser upokojenec 1.660.000 (62.340); Gae-tano Mucci živinozdravnik 1.500.000 (42.078); Mario Mulitsch 2.550.000 (125.802); Livio Muzzonigo učitelj 1.580.000 ( 63.702); Nadalutti Gino policist 1.720.000 (71.196); Nalgi Giorgio uradnik 1.820.000 ( 72.048); Giovamii Nardini tržni komisar 1.540.000 (45.474); Guido Nibrant živinozdravnik 1.640.000 (51.660); Franco Nicoletti uradnik 1.940.000 (78.132); Luigi Ninin uradnik 1 mil. 920.000 ( 66.588); Carolina Nuvolarl gospodinja 1.740.000 ( 63.360); Oblas-sia Edoardo uradnik 1.720.000 (53.952); Mario Ognissanti sodni tajnik 1.500.000 (45.468); Giuseppe Olivo uradnik 1.620.000 (49.524); Italo Olivo uradnik 1.700.000 (51.636); Ermanno Omero Industrijec 2.250.000 (130.330); Natale Omero uradnik 1.500.0000 ( 38.952); Francesco Orzan trgovski zastopnik 2.150.000 (122.238); Ermenegildo a sbat električar 1.980.000 ( 67.998); Riccardo Osbat industrijec 2.000.000 (36.108); Anna Padovan učiteljica 1.540.000 (48.966); Mario Pagnutti direktor 1.680.000 (63.366); Silvano Pagura 1.840.000 (78.666); Claudio Pais uradnik 1.600.000 (47.568); Elda Palisi učiteljica 1.540.000 (48.738); Vincenzo Palisi uradnik 2.200.000 (68.688); Giorgina Pallich 1.500.000 (40.752); Aldo Paolin uradnik 1 mil. 520.000 (48.570); Ferruccio Pascoli uradnik 1.560.000 (60.030); elemente Paulin uradnik 1.620.000 (51.774); Antonio Pecora učitelj 2.100.000 (87.714); Renzo Pellegri uradnik 1.840.000 ( 61.344); Augusto Pellegri-ni učitelj 1.720.000 ( 70.392); Pelle-grini Iolanda učiteljica 1.600.000 (53.016); Ermes Pellican uradnik 1.520.000 ( 53.904); Giorgio Pellis u- radnik 1.620.000 (45.258); Alberto Pellizon uradnik 1.740.000 ( 54.288); Lorenzo Penso 2.050.000 ( 84.582); Marino Pentassuglia uradnik 1 mil. 900.000 ( 63.624); Bruno Perco gradbeni podjetnik 1.940.000 (105.876); Marino Perco tehnični načelnik 1.520.000 (48.660); Giovanni Percovich 1.880.000 ( 60.690); Aldo Pema uradnik 2.700.000 (121.260); Enrico Per-na uradnik 1.860.000 (62.580); Giovanni Pettarin tehnični načelnik 1.860.000 ( 58.734); Mariano Peternel uradnik 1.860.000 (54.342); Tarcisio Piccinlnl uradnik 1.640.000 ( 50.316); Mario Picech uradnik 1.760.000 (67.344); Mario Picciulin mesar 2.350.000 (138.336); Pietro Picciulin zdravnik 2.150.000 (106.164); Lidia Piemont! 1.900.000 (71.172); Vladi-miro Pierazzi trgovec 2.950.000 (190.266); Ugo Pilato učitelj 1.860.000 (73.506); Ferruccio Plzzul uvoznik 1.740.000 (90.996); Oscar Pizzul izvedenec 1.520.000 (45.138); Tito Ple-snizer uradnik 1.780 000 ( 64.608); Ferruccio Polesi uradnik 2.100.000 (70.758); Renato Portelli inštalater 1.740.000 (56.196); Gino Pozzati špediter 1.580.000 (101.340); Cesare Poz. bo 1.560.000 ( 62.502); Sergio Predo-lin inženir 2.550.000 (110.082); Zoilo Princis zdravnik 1.960.000 ( 65.454); Eleonora Prinzi učiteljica 1.880.000 (68.994); Pietro Protto geometer 2.450.000 (146.850); Alba Pussini uči-teljica 1.680.000 (58.200). vedala, da je bilo potrebnih več dni, preden so top, ki ga pravkar vlečejo na »uho, premaknili v vodi. Tudi z ostanki kamiona, ki so ga že spravili na breg, ni bilo lahko. Delavci namreč ne razpolagajo z vsemi potrebnimi tehničnimi sredstvi in se zato poslužujejo primitivnega orodja, ki zmanjšuje delovni učinek. Med kmeti so dobili Jeklene vrvi, ki so jih pritrdili na ogromno skalo ob bregu in z njimi s pomočjo škripca vlečejo stvari iz vode. En obrat škripca premakne stvar le za dva centimetra. Največ premaKne-jo določen del za 20 cm na uro. Ker Jim gre delo počasi od rok, bo trajalo še več tednov, če bodo hoteli spraviti vse na dan, kar je moč opaziti v pesku na dnu reke. Oglasili smo se pri nekaterih Ko-baridedh, ki so doma preživeli vojno, da bi zvedel, kako so stvari našle pot v reko. Pravijo, da so jih tja pognali italijanski vojni ujetniki na zahtevo Avstrijcev, ki z bojnim plenom niso imeli kaj drugega početi. Menda se je na tem delu brega kar grmadila bojna oprema, ki je našla konec na dnu reke. Baje se je dalo kar po njej čez reko. Soča je seveda sčasoma stvari nekoliko splavila ln jih tudi prekrila s peskom. Zato sodijo, da je tisto, kar Je sedaj vidno samo malenkosten del vsega, kar se skriva v dnu reke. Zagotovo pa gre še za en top ter več drugih kosov bojne opreme, ki samo deloma molijo lz peska. * * • Na Bovškem s! obetajo letos Izredno ugodno turistično sezono. Od srede maja pa do pozne jeseni Imajo že razprodane skoraj vse nočitvene zmogljivosti. Skupinam Holandcev, ki že več let redno obiskujejo Bovško se bodo letos pridružili tudi Belgijci. Računajo, da bodo od vseh 350 postelj, ki jih imajo na razpolago v Bovcu, Trenti in Logu pod Mangartom imeli kar 300 zasedenih s tujci, že v začetku aprila pričakujejo tudi skupine gostov lz obmejnih krajev v Italiji Gre za navdušene ribiče, ki jih bo privlačil lov na soško postrv. V Bovcu vse bolj spoznavajo, da Je treba sodobnemu turistu nuditi tudi primeren konfort. Zato so pripravili načrt za dograditev depandanse k ALP hotelu. V prvi fazi bodo zgradili poslopje s 60 ležišči, nakar bodo razširili sedanjo restavracijo prav s tolikimi sedeži. Računajo, da bodo dela zaključili do sezone 1968. leta imajo kokoši, pse, mačke in druge živali, naj jih ne puščajo preveč daleč od naselij. Uničite gnezda borovega prelca Lastnike borovih in smrekovih gozdov v občinah Sovodnje in Doberdob obveščamo, da Je gozdna uprava objavila navodila za pobiranje in uničevanje gnezd borovega prelca. Lastniki morajo gnezda pobrati in zažgati. Ce bi tega ne storili sami, bo delo opravila gozdna uprava, račun pa bo poslala lastnikom. Profesor PODGORELEC vabi k vpisu v tečaj modernih plesov. u Razna obvestila PLANINSKI PLES priredi SPD v soboto, 4. februarja v Prosvetni dvorani, na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Začetek ob 21. uri. Igrali bodo Veseli planšarji iz Ljubljane. Vstop samo z vabili, ki Jih dobite na sedežu v Ul. Ascoli 1/1 in pri A. Košuti, Ul. Mameli 8 v Gorici. Deloval bo dobro založen bifč. Mali oglasi IŠČEMO TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za električne vžigalnike, dobro vpeljanega pri tobačnih prodajalnah, trgovinah z gostinskimi stroji ter za izvoz. Naslov; Casella Postale 92, UDINE. V Gorici bo sedež deželne ustanove za kmetijstvo Danes zjutraj se bo sestala v palači Modello, v Trstu, ki je sedež deželne uprave, druga zakonodajna komisija (Kmetijstvo). Na seji bodo razpravljali o ustanovi za razvoj kmetijstva. Seji prisostvujeta med drugimi tudi svetovalec Cesare Devetag, predsednik komisije dr. Angeli in odbornik odv. Comelli. V prvem členu zakonskega osnutka Je rečeno, da Je za sedež ustanove za kmetijstvo določena Gorica. Zato je ta seja zanimiva predvsem za Gorico, ki že od samega začetka pričakuje, da bodo določili v Gorici sedež kakšne deželne ustanove. Polaganje strupov proti škodljivcem Pokrajinska lovska zveza bo tudi letos položila strupeno vabo v lovišča, da bi uničila škodljive živali. V prihodnjih dneh bo strupe raztrosila v sovodenj skl občini. Da ne bi utrpeli škode lastniki domačih živali, opozarja vse tiste, ki iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiniit (iorfca VERDI. 17.00: «E1 tigre«, C. Con-nors; ameriški barvni film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15: «Scusi let, č favore-vole o contrario?«, A. Sordi in Anita Eckberg. Italijanski kine-maskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.30-22.30: «Set. te pištole per El C-ringo«, Dan Harrison in Patrice Loran. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15—21 30: «Le cana-glle di Londra«, C. Mitchell in M.Goring; angleški •'mobeli film. CENTRALE. 17.15—21.30: «Te lo leggo negll occhi«, A. Spaak, Di-no in Nino Taranto. Italijanski film. Iršič AZZURRO. 17.30-22: «L'ultimo del molcani«, J. Toylor m B. Loy; barvni kinemaskopski film. EXCELSIOR. 16—22: «New York press — operazlone dollarl«, S. Grenger in R Ryan PRINCIPE. 17 30—22: «Sette gioml di fifa«, Don Knotts In Juh sta-ly, v barvah. I( ttnk<- EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «L’arte dl amare«, Henry Silva in D Duryes. Kinemaskope v barvah. DKŽliKNA LEK Aii N A V GORICI Danes ves dan ln ponoči Je od-prsta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. LEKARNA V RONKAH ves dan ln ponoči Je DEŽURNA Danes ves aan m ponoči je v Ronkah odprta lekarna dr. Matiti v Vermeljanu, Ul. Garibaldi 3 tel. 75046. I 11 V NEDELJO 29. T. M. Smučarske tekme SPDT v Črnem vrhu SMUČARSKI ODSEK SPDT priredi i. le 29. I. 1967 v Črnem vr- hu nad Idrijo smučarsko tekmovanje v smuku (prog; cca 1000 m) za moške, v slalomu (proga cca 250 m) za moške, v veleslalomu (proga cca 500 m) 2 . ženske. Tekme so preglednega značaja za člane smučarskega odseka SPDT, udeležijo se Jih pa lahko tudi drugi smučarji ko. priprave na «1. zimske športne igre«, ki bodo 12. H. 1967. Prijave se sprejemajo danes in jutri od 18. do 19. ure v Slovenskem klubu. Ul. Geppa 9. SZ BOR V ponedeljek, 30. t. m. bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju 10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Dnevni red 1. Izvolitev predsedstva 2. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno Po nedeljskem kolu III. amaterske kategorije Proseško Primorje zopet leader v skupini L Kljub blatnim igriščem v nedeljo 40 gotov Dež in blatna igrišča sta bila v nedeljo nedvomno glavna protagonista tretje amaterske lige. Lahko pa rečemo, da so se vse tekme zaključile regularno, čeprav so morali nogometaši, posebno na slabših igriščih, bolj paziti na stabilnost kot pa na tehniko. Se enkrat moramo zabeležiti prodornost prednjih vrst, ki predstavlja pre- senečenje, vendar pa je treba tudi ODBOJKA PRVENSTVA V PREJŠNJEM TEDNU Moška šesterka Bora pripomnita, da so obrambe bolj šibke. Prav zaradi tega je v nedeljo padlo kar 40 golov. sili proti vrhu lestvice Gripa razredčila vrste ženske ekipe športnega združenja V tretjem povratnem kolu odbojkarskega prvenstva moške A lige so končno tržaški gasilci slavili po daljšem času zmago. Ta pa ni prišla tako lahko In jo Je prlisati veliki sreči rdečih, ki so že izgubljali z 2:0 in Minelli je tudi v tretjem setu vodil s 13:8. Tedaj se je sreča obrnila in Ravallco Je najprej nadoknadil, nato pa v zadnjem setu ) gospodaril nad razočaranimi na-* sprotnikl. Zavedati pa se moramo, I da je bila gostujoča ekipa Minelli, ii ki je najslabša v prvi ligi in je že I obsojena na izpad. Torej zmaga ga-i silcev ni tako prestižna in se bodo | morali še krepko potruditi, če bodo se hoteli izogniti nazadovanju, i V drugih srečanjih prve lige so 11 vodilne šesterke z lahkoto prema-1 gale svoje nasprotnike. Edini, ki je i imel težave, je bil milanski CSI, ki > Je na domačih tleh komaj ukrotil f mlado ekipo Baby Brummel, ki se 3:1 (15:0, 15:10, 15:8) Olimpla — *Ciam (15:10, 15:13, 16:14, 15:6) •CSI Milano — B. Brummel 3:2 (15:7, 14:16, 15:11, 14:16, 15:9) •Ravallco — Minelli 3:2 (6:15, 12:15, 16:14, 17:15, 15:6) Prihodnje kolo (29. t.m.): Edizio-nl Panlni - AGI, Cabassi - AGI, Edizionl Panini - Bergamo, Virtus -UISP Sestese, Fari Palermo - Bor. iff počasi začenja uveljavljati. Tudi ’ CSI je letošnje presenečenje tega turnirja. Nihče si namreč ni pričakoval tako dobre uvrstitve šesterke, ki prvo leto nastopa v A ligi. Izidi tretjega povratnega kola: •Virtus — Termosheli 3:0 (15:8, 15:7, 15:8) •Sal varani — Italia Nav. 3:1 (15:6, 15:13, 8:15, 15:11) Ruini — 'Italsider 3:0 Bajne ponudbe bajnemu Pele ju K BARRANQUILLA, 25. — «Pod no- \ benlm pogojem ne bom zapustil I, Santosa in pod nobenim pogojem , • ne bom nastopal v Evropi,« je Izja-l, vil Pele, ki je na tiskovni konfe- ■ > renči kategorično demantiral vest časopisa «Correio de Manha« iz ■ Ria de Janeira. Časopis je namreč |!i objavil dopis, da se bo Pelč, ko , 1 mu bo aprila zapadla pogodba s »: Santosom, preselil v Italijo, s či- mer bi si Izboljšal finančni položaj, i' «Res je,» je izjavil Pelč, «da bi bil j1 moj finančni položaj lahko boljši, i : vendar je znano, da pri delu ne gre ■ I vedno kot sl človek želi: enkrat se 5 zasluži, drugič pa je treba utrpeti izgubo « Te besede naj bi potrdile, & da je Pelč izgubil skupno z drugi-mi igralci Santosa 300.000 dolarjev S (približno 185.000.000 Ur) v pobudi ■. I neke tovarne zdravil. > Časopis nadalje omenja dve «baj-: r, ni« ponudbi Peleju: Inter in Juvon-. tus naj bi črnemu biserju ponudila 1 i nad 300 milijonov lir za preselitev !, i v Italijo, približno 1 milijon lir [. plače na mesec, stanovanje in avto. i ^ Pelfe je med razgovorom izjavil, j' ^ da Je sistem 4-2-4 zastarel in da bo , treba najti drugega. Kakšen naj bo, i on ni znal povedati, vendar je mne-j nja, da je treba zadevo nujno pro-» učiti. V prvi ženski iigi je prišlo v nedeljo do direktnega spopada med najboljšima italijanskima ekipama: Edizionl Panini in Max Mara. Ta si je tudi precej gladko osvojila zmago in tako postavila resno hipoteko za naslov letošnjega državnega prvaka. Edizioni Panini se je upiral sedanjim državnim prvakinjam le v prvih dveh setih, nato je podlegel bolj izkušenim in morda tudi bolje pripravljenim odbojkaricam Max Mare. Borovke so v tem kolu odigrale tekmo doma proti Virtusu iz Ravem-ne. Doživele so poraz. Okoliščine pa niso dovoljevale več. Ekipa je namreč dobesedno raztrgana in nastopati morajo sile, ki so že zdavnaj zapustile odbojkarsko areno. Mlade sile pa niso še dovolj pripravljene, da bi lahko nastopale na tako zahtevnem prvenstvu, kot je prva liga. Zato moramo, čeprav z grenkobo, sprejeti nedeljski poraz borovk, ki jih je tako spet potisnil na dno lestvice in postavil vprašanje za njihov obstanek v najvišji ligi. Slovenska dekleta bi morala v prihodnjem kolu gostovati v Palermu, kar je velike važnosti za lestvico in za obstoj. Toda najbrž velike, finančne težave, v katerih se nahaja združenje, ne bo dovolilo, da bi borovke potovale v sončno Sicilijo in tako skušale nekoliko popraviti svoj položaj. Izidi drugega povratnega kola: Max Mara — *Ediz. Panini 3:1 (16:14, 7:15, 15:7, 15:12) Cabassi — *UISP Sestese 3:1 (15:9, 15:10, 11:15, 15:13) Fini Modena -- 'Fari Palermo 3:2 (15:11. 10:15, 15:7, 15:1) Virtus Ravenna — *Bor (15:11, 10:15, 15:7, 15:1) Virtus Ravenna — *AGI (15:11, 15:10, 4:15, 15:1) Pallav. Bergamo — *AGI (9:15, 15:12, 15:4, 15:6) LESTVICA Max Mara Edlz. Panini Cabassi Fini Modena Virtus Raven. Pallav. Berg. UISP Sestese BOR Fari Palermo AGI AGI točko manj zaradi forfaita V drugi moški ligi bi si upali trditi, da je napočil čas tržaških ekip. Tako Bor kot tudi Libertas krepko zmagujeta in sta trenutno na tretjem oziroma četrtem mestu splošne lestvice. Libertas Je v soboto in nedeljo slavila na tujih igriščih dve zmagi: premagala je e gladkim rezultatom tako Gramsci kot Cemab in preskočila v lestvici Bor, ki pa ima kar tri tekme manj. Plavi so tokrat nastopili na domačih, čisto domačih tleh. To se pravi na stadionu «Prvi maj« in gladko zmagali proti ravenskemu Roburju ,ki ni pokazal nič posebnega. Borovci tako sedaj, če jim bo sreča in seveda gripa naklonjena, lahko upajo na dobro uvrstitev na končni lestvici, okoli tretjega drugega mesta, kar bi bil te uspeh. 3:1 3:1 3:1 11 10 1 30 8 20 11 9 2 28 8 18 11 9 2 27 12 18 12 9 3 32 15 18 12 6 7 17 26 10 10 4 6 16 20 8 11 4 7 17 25 8 10 3 7 13 24 6 10 2 8 15 26 4 12 0 12 5 36 0 V skupini L je bila najbolj uspešna enajsterica Primorja, ki je gladko premagala Gretto. Prosečani so absolutno potrebovali celotni izkupiček, ker so imeli samo s tem možnost, da prehitijo Vesno na lestvici. Zato so se Zužič in drugi že takoj po začetnem žvižgu podali v napad in spravili do konca prvega polčasa dve žogi v mrežo nasprotnikov. V nadaljevanju je Primorje ob spodbudi domačih navijačev spravilo še kar pet žog za ramena vratarja Grette. S to zavidljivo zmago je Primorje ponovno postalo leader lestvice. Na drugem mestu je kriška Vesna, ki je v nedeljo počivala, tretje pa si delita Roianese in Tecnoferramenta. Enajsterica Primorca je v nedeljo gostovala pri G. Viani. Gostitelji so prvi prišli v vodstvo, Treben-či pa so izenačili in v začetku drugega polčasa celo vodili. Žal pa so igralci Vianija izenačili, zaradi česar so se Trebenci ,ki so morali na igrišče z nepopolno postavo, vrniti domov le s točko. Ta pa jim je zadostovala, da so se dvignili na predzadnje mesto lestvice. LESTVICA Primorje 9 7 1 1 23:4 15 Vesna 9 6 2 1 20:7 14 Roianese 9 4 5 0 12:7 13 Tecnoferramenta 9 5 3 1 15:9 18 Lib. Barcolana 9 3 3 3 8:13 9 G. Viani 9 2 4 3 10:9 8 Aurisina 8 3 1 4 10:12 7 Coop 8 1 2 5 7:17 4 Primorec 10 0 3 7 9:21 3 Gretta 9 0 3 6 8:28 3 V skupini M smo v nedeljskem Izidi drugega povratnega kola: Libertas — »Gramsci (11:15, 15:7, 15:12, 17:15) •Bor — Robur (15:7, 15:6, 15:11) Libertas —' ‘Cetnab •Menegola — Bovoli LESTVICA 9 9 0 3:1 3:0 3.0 3:1 Casadio Menegola Libertas BOR Bovoli Pagnln Robur Cemab Gramsci Codognato 10 8 '12 7 9 6 8 5 9 4 10 4 9 2 10 2 8 0 Prihodnje kolo 29. t.m.): Bovoli-Casadio, Codognato - Menegola, Robur - Pagnln, Bor - Cemab, Gram-soi - Libertas (že odgirana prejšnjo nedeljo). 27 1 27 14 26 23 19 12 18 15 20 20 16 21 10 23 14 28 4 24 zavrtljaju spoznali, da se bodo za končno zmago potegovale le tri enajsterice in sicer Rosandra Ze-rial, ki Ima največ možnosti, Virtus in S. Anna, ki so še vedno precejšnjo prednostjo na vrhu lestvice. Nedeljski slovenski derby med Unionom in Bregom se je zaključil v korist Brežanov, ki so spravili že v prvem polčasu Furlana štirikrat na kolena, medtem ko se je Podlonjercem posrečilo dvakrat pretresti mrežo Balofa, V drugem delu igre so Brežani nekoliko popustili, vendar so vseeno še dvakrat presenetili vratarja Uniona V nadaljevanju junlorskega pokrajinskega prvenstva vedno bolj stopata na plan ekipi ENAOLI in CRDA, ki gospodarita po mili volji z ostalimi šesterkami. V nadaljevanju prvenstva so bili zabeleženi naslednji izidi ENAOLI — CRDA 2:1 CRDA — BOR 2:0 ENAOLI — Libertas 2:0 CRDA — Breg 2:0 Libertas — Sokol (p.f.) 2:0 ENAOLI — BOR (p.f.) 2:0 LESTVICA ENAOLI 5 5 0 10 1 10 CRDA 431 7 2 6 Libertas 4 3 1 6 3 6 BOR 413 2 6 2 Breg 4 0 4 1 8 0 Sokol 3 0 3 0 6 0 Prihodnje kolo (jutri, 27. t.m.): Breg - ENAOLI (igrišče ENAOLI), Sokol • CRDA (Igrišče ENAOLI), Bor - Libertas (igrišče CRDA). f. v. krajinskega odbora je tudi popravek: Livij Sosič (Primorec) ni bil kaznovan z dvodnevno prepovedjo igranja temveč le z enodnevno. FIRENCE, 25. — Italijan Feman-do Atzori je nocoj premagal po točkah v 15 rundah Francoza Reneja Libeerja in osvojil naslov evropskega prvaka mušje kategorije. Enajsterica Sovodenj OB ZAKLJUČKU JESENSKEGA DELA PRVENSTVA Proti koncu zadovoljiva igra enajsterice Sovodenj Zaradi smole in pristranosti sodnikov težak začetek Clay - kralj vseli boksarjev NEW YORK, 25. — AmeriškaJJg vija Ring, ki vsako leto objavi seznam najboljših boksarjev na • tu, je imenovala Cassiusa C'*L «kraija vseh boksarjev«. Kijub ,, mu pa ga revija ni imenovala sarja leta« predvsem iz moranj razlogov, češ da ne more zgled mladim Američanam.^, Marsikdo je v torek zaman brskal po športni ali goriški strani našega dnevnika, da bi prebral kroniko tekme sovodenjske enajsterice. Sovodenj« so v nedeljo počivali pred nastopom spomladanskega prvenstva. Ko že ni bilo kronike, mislimo, da lahko napravimo obračun LESTVICA Rosandra Zerial Virtus S. Anna Campanelle Flaminio S. Sergio Breg Muggesana B Don Bosco Union Esperia 9 7 2 0 28:3 16 8 7 1 0 21:4 15 9612 23:10 13 9504 13:11 10 9414 20:10 9 7 4 1 2 9:7 9 9 3 2 1 15:16 8 9315 14:15 7 9 0 3 6 2:14 3 8 0 2 6 9:23 2 9 0 2 7 4:45 2 B. R. DISCIPLINSKI UKREPI Na zadnji seji je tržaški pokra- jinski odbor FIGC potrdil rezultate tekem, ki so jih odigrali v nedeljo ter je izrekel naslednje kazni: zaradi zamude 2.000 lir globe Mug- gesanl; ukor zaradi poskusa nasilja Vittoriu Franceschiniju (Don Bosco), enodnevno prepoved igranja zaradi grobe igre Luciu Basiac-cu (S. Anna), Teodora Majerju (U-nion) in Fulviju Švari (Breg); dvodnevno prepoved igranja zaradi grobosti in nekorektnega vedenja do sodnika Fulviju Degrassiju (Muggesana B) in Aldu Benedettiju (Coop.). Odbor Je sprejel pritožbo Mug-gesane za tekmo Muggesana - Flaminio in ker srečanja zaradi snega 6.1 ni moglo biti, je odredil ponovitev tekme. V komunikeju po- jesenskega delovanja. Pri vpisu naše ekipe so nas dodelili skupini III. kategorije amaterjev. V tej skupini smo naleteli na močne ekipe kot npr. Ločnik že v prvem zavrtljaju. Ločnik je zmagal, a sile so si bile enakovredne. Drugo močno ekipo bi morali srečati že v drugi tekmi v Moraru, zaradi poplav pa so bile tekme prenesene na 8. december. Sledila je Pro Gorizla na lastnih tleh. Ta tekma spada med najlepše in najbolj borbene. Zmagala je Pro Gorizla, vendar sodnik je najprej razveljavil gol Sfiligoja, nato priznal Pro Gorizli gol, ki so ga realizirali iz off-sldea in končno je prisodil 11-metrovko zaradi prekrška, ki bi moral biti v največji meri kaznovan s prostim strelom. Tudi vrsto prekrškov v korist Sovodenjcev ni bilo prisojenih s strani sodnika Mo-danuttija. ki je bil kriv, da so si Sovodenjei zapravili še dve točki. V tretji tekmi smo v Sovodnjah gostili Podgoro. Izid 3:3 in kar 4 enajstmetrovke. V šlovrencu smo si zapravili obe točki zaradi enajstmetrovke. Igra Sovodenjcev je bila zelo slaba in nezadovoljiva. V tej tekmi je bil Izključen Ferfolja B. V peti tekmi smo ponovno remizirali z Medeo. Reorganizirali srno tudi ekipo. Kuzmin Je zapustil mesto desnega krila in prevzel mesto desnega branilca. Mesto desnega krila je prevzel Boris Petejan, medtem ko je Jelko Petejan spet stopil v ekipo s številko 8. Po daljši odsotnosti je zaigral tudi Cijak na levi zvezi. Igra je bila plodovitej-ša, vendar še nekoliko negotova. Ponoven vstop Antona Ferfolje na mesto srednjega napadalca je bil uspešen, vendar sta zvezi igrali bolj v obrambi kot v napadu in zato sta krili bili oddaljeni, kar je primoralo Ferfoljo, da si je pomagal sam. Bil pa je vendarle uspešen in tako je pričel s serijo golov. Prišel je 8. december in zaostala tekma z Morarom. že pred tekmo smo videli sodnika Modanuttija in uspeh je bil v dvomu. Izgubili smo z 2:1. Vendar ni šlo preko predvidevanj: najprej je branilec Morara prestregel žogo izza bele črte vrat z roko, kar je sodnik prezrl. Nekaj minut kasneje' je sodnik prezrl kaznivo dejanje srednjega branilca, ki je Ferfoljev strel prestregel z roko in onemogočil realizacijo. Višek pa je sodnik dosegel, ko je na prosti strel prisodil gol, ko se je žoga odbila od prečke nazaj v igrišče. Tudi Cotiča, ki ga «je imel na piki«, je ob vsa- kem nastopu na žogo kaznoval s prostimi streli, pa čeprav brez vzroka. S San Rocchese se je začela serija štirih zaporednih zmag. Rezultat derbija (San Rocchese ima u-radno igrišče v Sovodnjah) je bil 3:2 za Sovodnje. Sledila je Brazza-nese: Anton Ferfolja je bil trikrat uspešen, rezultat pa 5:2 za Sovodnje. Sledila je tekma v Caprivi na nemogočem igrišču, kar pa ni onemogočilo uspeha Sovodenjcev. V zadnji tekmi prvenstva so Sovo-denjci bolj trenirali, kot pa prvenstveno nastopali. Anton Ferfolja je bil spet trikrat uspešen in tako zaključil jesenski del prvenstva z 12 goli kot goleador. Izid tekem, k: so jih Sovodenjei odigrali: Sovodnje — Ločnik 1:3 Pro Gorizia SbVodnje 3:1 Sovodnje — Podgora 3:3 Lib. Caprlva — Sovodnje 1:0 Sovodnje — Medea 2:2 Moraro — SovottHJč 2:1 S. Rocchese — Sovodnje 2:3 Sovodnje — Brazzanese 5:2 Caprivese — Sovodnje 1:3 Kaj pa si lahko obetamo v spo- llnaaililiiiiiiiiiilliailtioi^KiiviiaitiiiilloiiMiliiiaiKiiiiiiiiiiniaitiliaiililiiMiiiilliiiiliiiiiiiiailiiiilllli*111*1 pa dodaja, da bi si Clay zasiv strogo z boksarskega stališča, 1 slov najboljšega boksarja leta. ii^ KOLESARSTVO T0UR DE FRANCE Od 30.6. do 23.7. 22 etap, 4.696 km Tokrat na startu državne reprezentance ffpi::;:::n^8ahi;w;;!^i:!j;j:il-j!!;»|!!ii«;Hi»i:i3!5:S::iii!nSi:)žii:iižii:::!ii:H:5igžSli::;il5ižU3!ni!HUI3i Mimoges (190 km) a 9. etapa — 21. julija: Limo« Clermond Ferrand (215 km) a 10. etapa — 22. julija: Bou«6 ;< Fontainebleau (162 km) 11. etapa - 23. julija: Font»“ bleau - Pariz (117 km). ...............l:iii::H:::i!.BMHMBHmnifilsnUMBnKBnHaaBBOT^^............................................................................................................................. mlac-anskem prvenstvu? Z izpopolnjeno formacijo in lepo igro, če ne prvo mesto, vsaj častno mesto je zagotovljeno. N; pretirano, če rečemo prvo mp„to. kajti sedaj smo najboljša ekipa, ki sta jo v začetku prvenstva spremljala smola in pristransko sojenje. Upamo, da bo ekipa v naprej korektna in voljna, Kajti neprijetno oi bilo razočarati mnoge navijače, ki sledijo ekipi vse odkar so se pojavili prvi uspehi. Med temi smo videli nekaj najmlajših, ki ne glede na vreme in mraz sledijo ekipi, tud, na najoddaljena igrišča in čakajo na tekmo, ki jih pusti poparjene ali neizmerno srečne. Začetek pomladanskega dela prvenstva bo vsekakor težak: najprej Ločnik na tujem igrišču po 14 dneh počivanja. Nato Moraro po pustni soboti (po celonočnem pustnem plesu). Sledi Pro Gorizia itd. Ce uspe začetek, upamo v prijetnen konec. Naše društvo se pripravlja na ju-niorsko prvenstvo, ki se bo začelo 5. februarja. Temu pripisujejo dokajšnje zanimanje: ne gre za prestiž, temveč za pripravo igralcev za prvo ekipo za prihodnje prvenstvo. Vodstvo jim je nabavilo tudi nove majice: bele z modrim robom. Tudi njim priporočamo disciplino in jim seveda želimo obilo uspeha. J. V. ijenih iz najboljših kolesarjev Ita- ' - - j. PARIZ, 25. — Glavni direktor in pomočnik Toura Jacques GO* det in Felix Levitan sta danes predstavila novinarjem potek 54. >' vedbe Toura de France, ki bo letos za državne reprezentance. To? se bo praktično začel 29. junija v Angersu s 5,700 km dolgo et»P° na kronometer. Prva uradna etapa bo 30. junija, zaključil pa se bo 23. julija. Letošnji Tour Je najdaljši v zadnjih letih: 4.696 km. Na startu bo 12 reprezentanc. 8 ekip bo sestav- .IT— v,., InlV, lrrtlnfnvirtTf TE o - f# lije, Belgije, Anglije, Holandske, Zah. Nemčije, Španije, Francije in Švice ter Luksemburga, ostale ekipe pa bodo sestavili iz novih profesionalcev: dve ekipi bosta francoski, ena italijanska in ena belgijska. Etape letošnjega Toura so naslednje: 1 etapa — 30. junija: Angers . St. Malo (185,500 km) 2. etapa — 1. julija: St. Malo -Caen (180 km) 3. etana — 2. julija: Caen . A- miens (248 km) 4. etapa — 3. julija: Amiens - Roubaix (191 km) 5. etapa — 4. julija: Roubaix - Jambes (167 km) in ekipno na kro. nometer (14,400 km) 6. etapa - 5, julija: Jambes - Metz (230 km) 7. etapa — 6. julija: Metz - Strass- bourg (205 km) 8. etapa - 7. julija: Strassbourg -Ballon d’Alsace (202 km) Počitek - 8. julija v Belfortu 9. etapa — 9. julija: Belfort - Di-von (238 km) 10. etapa — 10. julija: Divon - Briancon (242,500 km) 11. etapa - 11. julija: Briancon -Digne (208 km) 12. etapa — 12. julija: Digne - Marseille (209 km) 13. etapa - 13. julija: Marseille -Carpentras (193 km) 14. etapa — 14 julija: Carpentras. Sete (186 km) Počitek — 15. julija: v Seteju 15. etapa — 16. julija: Sete louse (231 km) ., 16. etapa — 17. julija: Toulob*’ Luchon (184 km) 17. etapa — 18. julija: Luch°® Pau (233 km) J 18. etapa — 19. julija: Pau • deaux (207 km) , 19. etapa — 20. julija: Borde* Limoges (217 km) 20. etapa — 21 julija: Lin«* Clermond Ferrand (222 km) j 21. etapa - 22. julija: ClerinO11 Fontainbleau (350 km) 22. etapa —. 23. juUja: FOb^jJ bleau . Versailles (102 km) in sailles - Pariz (45 km posami na kronometer). Prireditelji so Toura za amaterske ekipe luuia iao, cii j one - ju, je Jožef poveljeval up°L|. škim silam cele Galileje. Ob hodu rimske vojske z Sirije Se ^ umaknil v trdnjavo Jotafato. » južnem koncu Jezraelske P*, if ve in tam kljuboval Vespazil0 ^ vi vojski cel mesec in pol. postojanka padla, si je rešil ljenje s predajo, medtem k° ^ se njegovi tovariši sami ubihjj,. ne bi padli v rimsko ujetnic1 jj Rimski vojskovodja Vespazijah $ je želel spoznati moža, ki J® a dni kljuboval rimskim legw8 (Nadaljevanje si UREDNIŠTVO: TRST četrtletna 2.250 lir. ST - UL. MONTECGHI 6, II., TELEFON 93,08 ,n 94^38 Poštni pr^ SnS ‘ggJVA ^^^e^ SVA!?2ESS - « tSS S: ’ ,e" 4^UL„C:!?lettele”nOO22 2r07: teto« ?““ri Narodni 'b££ , Ljubija* - ^3-3-85 - OGLASI: r ;na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovsjd _ 150, tinančno-upravnl 250,.^smrtoiM 150 lir. -^ « Ur beseda - Oglasi ***** SFRJ: ADiT, DZS, Ljubljana. Stari trg J/^Jeiefo^^^-O^ tekoči^ra un °Rh druglJh ^tnSia ltallJe prl „SocleU>' Pubbllcitk Raliana« - Odgovorni urednic STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst