O VENSKI LIST
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
AÑO (Leto) Vni.
BUENOS AIRES, 30 de Octubre (oktobra) 1937
Núm. (štev.) 43
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Gospodarski boji
Dobro urejeno gospodarstvo je brez dvoma temelj vsakemu napredku, bod isi posameznika ali države.
celo ljubezen do domovine in Prav tako tudi med možem in ženo Je baje v veliki meri odvisna od želodca. Res je, da ne živimo samo od kruha, vendar s praznim trebuhom tudi ni mogoče imeti zelo prijetnih misli.
Po vsem svetu je slišati jamrane ljudstva za večji kos kruha. Nekateri državniki se resno trudijo, da uravnat j o gospodarstvo tako, da bo vsem nudilo priložnost za delo in zaslužek; večina pa jih je še vedno v službi plutokracije in velekapita-'a, ki stremi zgolj po lastnem dobičku. Narod jim je samo orodje za dosego cilja.
Poglejmo malo in presodimo, kako y nekaterih državah rešujejo gospodarno vprašanje; kam in na kakšen način pošiljajo narod po večji kos kruha.
Italijanski fašizem je pognal svoj gospodarsko popolnoma izčrpan in zato vedno bolj nejevoljen narod, ki bi ga niti s patrijotizmom m vero ne mogli dolgo več slepiti, v boj za, nove .kolonije. S zavetjem tuje zemlje in zasužnjenjem tujega blae a oblubljajo italijanskemu narodu boljšo bodočnost. Nekaj resnice bo gotovo na tem, a kakšna je cena? In kakšen konec? Primorskemu narodu ni treba tega razlagati, kajti fašistične doktrine je na svoji koži občutila. Kot v litanijah ste čita H imena našili zadrug v zadnji številki Sloven.-kega lista. V teh zadrugah so bili žulji našega, kmeta m delavca ter ves up in steber gospodarstva. Kakšna razlika. Iz Jugoslavije poročajo, da so dobile zadruge posebno državno zaščito, da s tem pripomorejo ,k neodvisnosti kmeta od tujega kapitala; v Italiji Pa sta kmet in delavec popolnoma odvisna od kapitalizma, ki mu ga .je naravnost ,v naročje pahnil fašizem.
Z istega stališča kot italijanski lašizem povzroča krvavo klanje na fraljnjem vzhodu japonski imperi-Jalizem. Japonski kapitalisti so domače ljudstvo že tako izčrpali, da «i ga ne upajo še bolj daviti, ker 2e itak vre med narodom nezadovoljstvo ter ga utegnejo pomiriti edinole, če se jim posreči zavojeva-ti nove bogate province kitajske dežele.
četudi je angleški imperijalizem «den najbolj humanitarnih, sloni le na izkoriščanju prirodnega bogastva svojih ogromnih kolonijalnih posestev. Še bolj kot- Angleži pa pijejo kri kolonijalneinu prebivalstvu domači poglavarji, ki so za svoje osebne koristi zvesti podaniki angleške krone. Egiptovsko ljudstvo, ki je "a višji stopnji kulture, ima precej več svobode kot. pa ostali narodi Pod angleškim nadzorstvom.
Že več let teče kri v Palestini. »Judje, podpirani od Anglije, se vračajo v domovino svojih očetov, ki **o jo svojčas vsled nesloge in od Rimljanov premagani, zapustili. Sedaj pa so ravno s tistega mesta ne-zaželjeni odkoder se širi nauk, ki «a je njih rojak učil in so ga zato (Nadaljuje na peti strani).
Tragična bilanca španske državljanske vojne
POLDRUG MILIJON MRTVIH IN RANJENIH — 21 MILIJARD PE SET ŠKODE — FRANCO PRIPRAVLJA VELIKO OFENZIVO PRI MADRIDU IN V ARAGONIJI — SLABI IZGLEDI ZA SPORAZUM
V LONDONU
Dočim zastopniki raznih držav doslej še vedno brezplodno razpravljajo v Londonu o tem. kako bi preprečili tuje vmešavanje v španske državljansko vojno, v katero se v resnici vmešava več velesil že od njenega začetka dalje in tudi sedaj, ko se diplomati vadijo v angleški prestolnici v govorništvu, prihaja iz Španije nova tragična bilanca človeških in materijalnih žrtev, ki jih je doslej povzročila morija. Računajo, da je doslej bilo ubitih najmanj 230.000 oseb, ranjenih in pohabljenih pa okrog 1.220.C00, tako da znaša skupno število žrtev več nego poklrug milijon duš. Od uničenja, ki ga je doslej povzročila vojna, od izgube, ki jo imajo trgovina, industrija in sploh vse narodovo gospodarsko življenje, ima Španija do danes že 21 milijard peset škode.
To je bilanca onega, kar ima špan ski narod od državljanske vojne, ki so jo zanetili nekateri generali s pomočjo tujih vlasti, a za katero je treba del krivde gotovo pripisati tudi dejstvu, da je špansko ljudstvo še zelo nezavedeno in neuko (preko štirideset odstotkov analfabetov) ter premalo disciplinirano, pa radi tega ni pokazalo zadostne odpornosti proti vojaškim magnatom, ki so se domislili, da je treba Španijo osrečiti s fašistično diktaturo; v samem vladnem taboru so se razne skupine teple med seboj in v Kataloniji še vedno ni vse v redu, kar se anarhistov tiče. .
Da Nemci, in zlasti Italijani podpirajo Franca na zelo izdaten način in gotovo v veliko večji meri nego na pr. Rusija in Fracija va-lenciansko vlado, je že splošno znano dejstvo. Tista velika odločnost, ki so jo pred mesecem dni pokazale Francija, Anglija, in Združene države in po kateri je bilo sklepati, da so se zatrdno odločile narediti konec tujemu vmešavanju v Španiji, se je spet umaknila novi previdnosti, izvirajoči menda iz naslednjih dveh dejstev: da so se nekateri kro-predvsem republikanski, zelo razburili radi preenergičnega Roose-veltovega govora, radi česar je moral predsednik dopovedati, da nikakor ne misli na vojno, marveč da hočejo Združene države v£#kako<r delati samo za ohranitev miru; drug vzrok so razprtije, radi katerih je prišla francoska ljudska fronta v nevarnost, da se razbije. Anglija pa seveda ne bo nikdar hotela sama napenjati stvari tako, da bi počilo in se samo nanjo izlilo. Tista reakcija demokracije, ki je bila navdušila svet, se je torej že v veliki meri ohladila in ublažila in fašistične države sedaj v Londonu manevrirajo, kako si Rusijo izločile, kar hi gotovo ne bilo njihovi politiki v škodo, če jim uspe.
Stvari v Španiji sami se ne razvijajo preveč ugodno za vladno stran. V Asturiji bodo boji menda kmalu docela prenehali in potem bo Franco imel eno samo fronto, proti kateri bo zbral vse svoje in... tuje sile. Že sedaj govore, da pripravlja veliko ofenzivo toliko proti Ma-
dridu, kolikor proti vojski generala Pozasa v Aragoniji. Ker se bliža zima. je gotovo, da bodo revolucionarji naredili vse, kar je v njih moči, da si zagotove končno zmago še, preden pritisne najhujši mraz, ki pomeni veliko oviro za vojne ope-. racije. Če se jim to ne posreči, se bo vojna gotovo zavlekla še v prihodnjo-pomlad in tudi v poletje. Presenečenja niso izključena, vendar pa do dosedanjem razvoju stvari ni upati, da bi vladna vojska odločno in definitivno reagirala in sama iz-vojeval'a zmago. Resnica je taka, pa naj bo prijetna ali ne.
Mi, ki nam ni treba razlagati, kaj pomeni fašizem, moremo na tak razvoj dogodtkov gledati seveda Vse prej nego z navdušenjem. Gledati pa je treba z jasnim pogledom, če se nočemo zazibati v tisti sicer prijeten a samo fašizmu koristen sen, v katerem se demokracija ziblje že nekaj let. Saj se menda, še spominjamo, kako so vsi vedeli z matematič no gotovostjo razlagati in prerokovati, da bo italijanski fašizem našel svoj grob v Abesiniji. Kako je bilo s tem grobom in kdo je vanj padel, to smo v nedavni preteklosti videli.
Tako so tudi od samega začetka vsi demokrati preroško naznanjali da bosta italijanski in nemški fašizem našla svoj žalostni konec v Španiji. Dosedanji dogodki tega optimističnega mnenja ne opravičujejo. Morda je ena izmed največjih napak demokracije baš ta, da je čez vse mere optimistična. Kar se tiče bodočnosti, je njen optimizem gotovo upravičen, kajti tudi mi smo prepričani, da narodi niso za to na sve-
tu, da plešejo kakor jim nekateri Mussoliniji in Hitlerji godejo, in se bodo radi tega prej ali slej otresli diktatur — kar se ne bo zgodilo prvikrat v zgodovini — vendar pa se fašistični val medtem širi in gotovo na škodo demokracije in človeštva vobče, ki ga bo fašizem po-greznil v novo vojno, do česar bi nikoli ne moglo priti, da niso demokratične države od samega začetka dalje vedno mislile: Saj fašizma kmalu ne bo več... ter se je baš radi tega. in mnogokrat celo s finančno pomočjo demokratičnih držav, nemoteno širil, kršil pogodbe, zasuž-njeval tuje zemlje in zanesel grozovito vojno v nesrečno Španijo.
Že je izgledali, da se je demokracija nekoliko prebudila iz svojega lepega sna ter da je pokazala zobe ko se je že spet — čeprav vsa znamenja ne varajo — začela zibati v sladki sen: Saj končno le ne bo *alto hudo, tudi če fašizem zavojuje Španijo. Tam bo njegov grob. Španija je radi vojne obubožana in iz nje fašizem ne bo mogel črpati gmotna sredstva, ki jih nujno rabi. Poleg tega imajo Španci vročo kri, uporni so že po naravi in bo mnogo posla z njimi imel oni, ki jih bo hotel držati v kleščah.
Tako se tolaži blažena demokracija in tako se bo tolažila, tudi ko bo fašizem naredil še en korak na-prej v kakšno drugo državo. Ponekod je že začel drezati: dogodki v Palestini in najnovejše vesti iz Maroka, kjer so morale francoske oblasti proglasiti preki sod, so nam lahko v dokaz.
fíTÜ»?«
Zveza proti Rusiji
Zgodovina, pravijo, se ponavlja. Pri obisku, ki ga je Mussolini napravil Nemčiji, lahko trdimo, da se. Leta 1887 js bilo, ko je ustanovitelj in ministrski predsednik nove ze-dinjene kraljevine Italije Crispi, ki velja v zgodovini za, modrega državnika, odpotoval v Berlin na uraden obisk ustanovitelju in železnemu kanclerju nove cesarske Nemčije knezu Blsmarcku. Ravno 50 let pozneje, je Crispijev naslednik Mussolini, tudi tvorec in prvi vodja ita-Ujarekega imperija, na obisku pri Blsmarckovem nasledniku, ki ga slave kot ustanovitelja prenovljenega tretjega nemškega cesarstva.
Ako prebiramo Crispi j eve in Bis-markove spomine, ki nam odpirajo vpogled v takraitno, mnogim med nami še svežo dobo, bomo v njih točno razbrali vzroke, ki so do tega sestanka., ki je takrat Evropo nemalo razburil, dovedli. Crispijeva Italija se je proti ostali Evropi borila za svoj s priznanje. Borila se je za priznanje načela narodnostne države proti Evropi, ki je vsaj po duhu še vsa tonila v absolutizmu. Njeni pogledi so šli v Berlin, kjer je sedel Bismarck, ki je na osnovi istega nacionalnega načsla, iz katerega se je rodila Italija, z železno pestjo sko-V8jl zedinjeno nemško cesarstvo v brk drugim velesilam, ki so to dej-
stvo silno nerade vzele na znanje. Bismarck je vedel, da njegova Nemčija ne uživa ljubezni med takratnimi velesilami, ki so to novo obogatelo sovrstnico z mrkimi obrazi sprejele v svojo sredo, odločene, da bodo vse storile, da z njimi bogastva ne bo delila. Bismarck, sprt z Evropo, ki se ga je bala, na čelu države, ki se je pripravljala, da si na škodo drugih velesil zgradi svoj imperij, je bil naravni zaveznik Cris-pija, razjarjenega nad Evropo, ki se je obotavljala, da bi priznala obstoj italijanske nastajajoče velesile. Ko sta se Crispi in Bism°¡rck sestala in sklepala zavezništvo, sta dolgo razmišljala o tem, kaj njima je v evropski politiki skupnega. Borba proti Angliji? Te niti Crispi iti hitel, niti Bismarck, ker sta tako Italija kakor Nemčija tajno računali, da je Anglež boljši kot prijatelj kakor pa kot nasprotnik. Proti Franciji? Bismarck je to želel, modri Crispi je odklanjal borbo proti svojemu sosedu. Proti Avstro-Ogr-ski? Ta je ležala med njima kot mogočno dejstvo in sta oba bila mnenja, da je boljše tako. Torej proti Rusiji? Bismarck je nekaj časa o-kleval, končno pa je le pristal na Crirpijevo prigovarjanje in sta se zedinila, da bo njuna zveza slonela (Nadaljuje na peti strani).
DROBNE VESTI
Novo obleftnico neodvisnosti je
proslavila bratska češkoslovaška republika pretekli četrtek. Proslavam se je priključila tudi tukajšnja češkoslovaška kolonija, i se je šla poklonit poslaniku g. dr. Kaderčbeku, kateri je zvečer priredil sprejem tudi za diplomatični zbor in tukajšnje odličnike.
špansko revolucionarno vojno
brodovje se je zbralo v Sredozemskem morju, v Mallorki, in se pripravlja na blokiranje onega dela c-bale, ki je v vladnih rokah.......
15. obletnico prihoda na Rim so
z velikimi svečanostmi proslavili v Italiji. Tz vseh krajev države so prišli v glavno mesto zastopniki fašjev ter tako izvršili nov "simboličen"' pohod na Rim. Seveda je tudi Mussolini govoril. Povedal je, da je fašizem močan in se nikogar ne boji, zatrdil pa je, da želi mir; nič ni pG-vedal, zakaj ga na pr. Špancem ne privošči. Rekel je nadalje, da se bodo te miroljubne želje fašistične Italije mogle udejstviti le pod naslednjimi štirimi pogoji: da se iz Evrope eliminira boljševizem; da se spremene nekatere "gnjile" in nesmiselne določbe mednarodnih pogodb"; da se Nemčiji vrnejo kolonije in da druge države puste Italijo, ki si je sama priborila svoj imperij, lepo pri miru.
Japonska ne bo poslala svojih delegatov na bruseljsko konferenco, kjer bodo zastopniki prizadetih držav razpravljali o položaju na Dalj-njem vzhodu. Pravi, da jo konferenca nič ne zanima, marveč da bo že sama ukrenila vse potrebno za "sodelovanje med Kitajsko in Japonsko".
Japonska vojska je končno vdrla
v Šapej, kitajski del milijonskega šangajskega mesta in po ulicah se bijejo strahoviti boji. Po hudih bitkah, ki so trajale 10 tednov in v katerih so Japonci izgubili baje 70.-000 mož, je to njihov prvi večji uspeh na šangajski fronti. Tudi na severu so se morale kitajske čete spet umakniti pred navalom Japoncev, ki so neprimerno bolje opremljeni z materialom in tudi veliko bolje izurjeni.
Z Dunaja poročajo, da so avstrijski obmejni stražniki ustrelili dva Jugoslovana, ki sta tihotapila orožje v našo državo. Pravijo, da je bilo to tihotapljenje v zvezi z neko zaroto (proti sedanji jugoslovanski vladi, ki so jo baje odkrile oblasti preteklo nedeljo v Ljubljani.
Katoliški episkopat Jugoslavije
je imel več dni trajajočo konferenco. Objavil je spomenico, kjer kritizira postopanje vlade v zadevi kon-kordata.
Tri ženske so obsodili na smrt v
Avstriji; eno, ker je umorila in o-ropala neko starko, dve drugi pa, ker sta umorili svoja moža. Doslej ni bila v Avstriji še nobena ženska obsojena na smrt, pa so radi tega te tri obsodbe vzbudile veliko pozornost.
Argentinske vesti
KRUHU SO ZVIŠALI CENO
V torek popoldne so se zbrali peki na posvetovanje. Seveda niso razpravljali o tem, kako bi ohranili cene krilim, dasi je pšenica dražja, marve'c so nadaljevali posvetovanja, ki so jih bili pričeli že prejšnji četrtek, kako bi si na najbolj varen način zajamčili dobiček. Stvar je .bila nekoliko kočljiva, ker se je bil sam poljedelski minister dr. Cár-cano zavzel za kruhojedce ter je pekom predlagal, naj bi kruha ne prodajali dražje nego po 25 centavos za kilogram v dveh kosih.
Peki so sklepali in so sklenili — in sicer soglasno — da se bo kruh prodaja, po sledečih cenah: po $ 0,25 za kilogram v enem samem kosu, ki je tu prav malo v modi; po $ 0,30 za kg v dveh kosih po pol kg vsak; $ 0,40 za kg v štirih kosih ; $ 0,45 za kg malih kruhkov.
Izgovarjajo se, da je pšencia draga, da so cene tako visoke, ker morajo tudi raznašalci nekaj zaslužiti itd., poznavalci tega krušnega vprašanja pa ugovarjajo, da so cene na .vso moč pretirane za deželo, ki je ena izmed glavnih žitnic sveta in da je dogovor, ki so ga sklenili pe-karji, prav za prav v nasprotju z zakonom,, kateri prepoveduje sklepanje takšnih dogovorov, ki imajo namen preprečiti svobodno konkurenco. In zato bi morala tu poseči vmes sodna oblast.
" ZIDARSKA STAVKA
Doslej ni prišlo še do nobenega sporazuma med zidarskimi delavci in njihovimi delodajalci in nič ni še mogoče reči, koliko časa bo stavka še trajala. Splošno delavsko udru-ženje je s posebno noto zaprosilo Državni delovni urad, naj bi posredoval, da se stavka čimprej konča s tem, da delodajalci sprejmejo zahteve delavstva, ki so vsak dan bolj upravičena radi naraščajoče draginje. Udruženje dela tudi na to, da bi policija izpustila na svobodo nekatere zidarje, ki so bili aretirani v zvezi s stavko, in ki so še vedno v zaporih. Stavka poteka v redu, o-membe vrednih incidentov doslej ni
KEMIČAR IN LEKARNAR!
diplomiran na zdravniški fa-^ kulteti t Pragi in Mkonito preizkušen t Argentini
Hh. Mr. Franciáko Hnspaurl
Vam pripravi vsevrstne kemične analize v Vaši potrebi za zdravje. Predno delate stroške — večkrat brez uspeha — z vašim trdoprisluženim denarjem, obrnite se po nasvet do mene.
Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti.
Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires
bilo in zidarsko delo je, s par prav brezpomembnimi izjemami, ustavljeno v v^em mestu.
NEPRIJETEN GOST
lir -
V nedeljo zjutraj je priletel na Buenos Aires veliko oblak kobilic, prihajajočih z otokov ob izlivu reke Paraná. Nekaj časa so krožile nad mestom, popoldne pa so se začele usedati in kmalu so bile ulice in trgi polni nadležne golazni, ki se je, kajpada, s posebno naslado vrgla predvsem na mestne parke in se začela gostiti z mladimi poganjki na drevju. Šele v sredo se je ta mrgoleči val spet dvignil in odletel proti zapadu, nekaj ga je pa ostalo še nadalje v mestu za spomin.
Seveda je pri tem o b is k u v Buenos Airesu marsikatera kobilica žalosten konec storila pod podplati pešcev in pod kolesi raznih vozil.
Nadležni obisk je prebudil nekatere gospode, ki imajo voditi vojsko proti kobilicam; v ponedeljek odpotuje v Entre Ríos posebna komisija izvedencev, ki bo tam začela z delom, ki ga je menda precej, saj pravijo poročila, da bodo požrešne živalice kmalu uničile še ono malo, kar je ostalo od velike suše.
ARGENTINSKA ZUNANJA TR GOVINA
Da argentinska zunanja trgovina letos bujno cvete, potrjujejo tudi novi statistični podatki, ki jih je te dni dal objaviti ravnatelj za statistiko g. Lucadamo. Iz poročila vidimo, da je bilo letos v prvih 9 mesecih izvoženega in uvoženega vkup no za 2,991.160.000 pesov blaga, t. j. za 1.958.233.000 pesov oziroma 52 ojo več nego lani v isti dobi. Vrednost uvoza je znašala 1.120,-111.000 pesov (lani okroglih 30L milijonov manj), izvoz pa 1.871. 049.000 pesov (lani okroglih 737 milijonov manj).
MARCONIJEV ZAVOD
Dočim se mi za svoje velike može prav malo brigamo, so drugi narodi v čaščenju svojih odličnikov izredno marljivi in vztrajni. Tako na primer častijo Italijani doma in po svetu z največjo vnemo pok. Marconija dočim mi popolnoma pozabljamo na pr. na našega velikega Teslo, čigar iznajdbam in dognanjem se ima baš Marconi največ zahvalit za svojo slavo.
Marconijev spomin časte tudi buenosaireški Italijani, ki so tu pri-
redili že celo vrsto slavnosti in predavanj s tem namenom; sedaj pa pripravljajo še nekaj drugega, kar naj postane trajen spomenik Mar-coniju v Argentini: "pripravljajo ustanovitev 'Marconijevega zavoda', v katerem naj bi se dijaki bavili predvsem s študijem vsega onega, kar je v zvezi z elektriko. Že sedaj predvidevajo, da bodo kasneje, ko se primerno razvije, zavod priključili univerzi.
NEVARNA BOLEZEN V FORMOSI
V	Formosi je veliko ljudi obolelo na nevarni očesni bolezni, na trako-mu, ki se je zlasti razširila med šolsko mladino. Zdravstvene oblasti si sedaj prizadevajo, da bi nevarnost čimbolj omejile.
PONAREJENI BANKOVCI
Že nekaj dni krožijo v mestu ponarejeni bankovci po 10 pesov. Ponarejevalci so najbrž isti, ki so svoj čas izdelovali ponarejence po 50 pesov, a so se sedaj vrgli na manjši denar, ker je ponarejen de-setak gotovo lažje oddati nego pol stotaka. Policija išče ponarejevalce, toda doslej jih še ni našla. V soboto je že mislila, da. jih je dobila, ko je prijela tri osebe, ki so na dirkališču oddale ponarejence: kmalu pa se je izkazalo, da aretiranci nimajo no benega opravka s ponarejevalci. Dokazali so, da so dobili denar v roke, ne da bi vedeli, da je ponarejen, ter so ga v najboljši veri dali naprej.
NA SVOBODO SO HOTELI ™
Ječarji córdobske jetnišnice so o-pazili pred nekaj dnevi, da se njihovi varovanci iz oddelka štev. 4 nekam čudno vedejo; in prihajal je na njihova budna ušesa tudi neki nenavaden šum. Radi tega so še bolj odprli oči in jih "pasli" po jetnikih navedenega oddelka, ki jih je kakšnih sto. Stvar je postajala vedno bolj sumljiva in so zato natančno preiskali vse celice ter tako izsledili rov, ki je peljal pod jetniškimi zidovi v zlato svobodo; manjkalo je do nje le še nekoliko metrov, pa b! bili "tički" odleteli. Ker so dosle. še nepoznani prijatelji 4. oddel1 kopali tudi od zunaj, bi se bili načrti kmalu uresničili. Vseh sto in toliko kaznjencev so seveda spravili sedaj na bolj varen kraj.
VIHAR V CORDOBI
V	nedeljo zvečer je bil v Córdobi velik vihar, ki je pa k sreči divjal
le kakih deset minut. Povzročil je znatno škodo na polju in na nekaterih poslopjih in tudi nekaj oseb je bilo ranjenih.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA
Kakor je že znano, so uslužbenci córdobske železnice začeli z delno stavko, ki bi se bila nnh-ala. po višji naredbi, že končati, a se ni. Podjetje pravi, da plač ne more zvišati, delavci pa, da z onim. kar prejemajo za svoje delo, ne morejo živeti. S svojimi tovariši od córdobske železnice so potegnili tudi železničarji dveh drugih manjših železniških podjetij.
NENAVADEN SLUČAJ
Nekaj, kar se menda more zgoditi samo iv tistem kraju, se je dogodilo v ponedeljek v mestu General Roca, v Riu Negru. Nekega zločinca, El-meja. po imenu, so policaji vodili s sodišča nazaj v ječo, pa se jim je na poti... izgubil in izginil brez sledu.
VELIKA NESREČA V MENDOZI
V torek popoldne se je dogodila v Las Lajas, v pokrajini Mendozi, težka nesreča. Vojno letalstvo je imelo tam velike vežbe, tekom katerih so letala, v skupinah, bombardirala tudi določene tarče. Vto svrho so se ,eno za drugim, spuščala letala z velike višine navzdol v skoro navpični smeri, ter potem, ko so se nahajala v primerni bližini cilja, metala bombe, in sicer prave in hude letalske bombe. Ko se je skupina 7 letal, kateri je poveljal major Ca-pella, star 38 let, nahajala nad ciljem, ki ga je imela bombardirati, so v letalu imenovanega majorja in v onem poročnika Garaycochee eksplodirale bombe v zraku. Poročnik je z letalom priletel na tla ter se ubil, major pa je še utegnil uporabiti padalo; ves razmesarjen je pristal in po poludnih bridkih mukah je pri polni zavesti umrl. Njegovo letalo pa se je seveda, tudi razbilo. Ranjen je bil tudi Luis Rivieri, star 28 let.
Ostala letala so vkljub nesreči nadaljevala z vajami, dokler ¿liso piloti dobili ukaz, naj pristanejo.
Grozna nesreča je seveda potrla, vse navzočne in je naredila po vsej republiki globok vtis, ko so listi prinesli podrobnosti o dogodku. Nekateri menijo, da so bile bombe slab izgotovljene ter so predčasno c plodirale in s tem povzročile tragedijo. Drugi pa razlagajo nesrečo na drugačen način; menijo, da se je prvo letalo spustilo prenizko ter so ga zadeli drobci bombe, ki se je raz-počila na tleh; ti drobci so povzročili eksplozijo bomb, ki jih je prvo letalo še imelo s seboj in nastala je nova eksplozija, ki je bila pogubna tudi za drugo letalo.
SAMO ZA VAS
smo napravili to krasno reorganizacij«, nad katero ee divijo tisoči naših klijentov
GOTOVOST — HITROST — NIZKE CENE
nudijo Vam:
NA&E DENARNE POŠILJKE
NAŠA HRANILNICA
NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV
NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE
AKO STE VI ZADOVOLJNI
se mi veselimo, ker smo resnični Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nos obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke.
OBIŠČITE NAS
Prijazno Vas vabimo V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREKEMO
SLOVENSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
CENTRALA: Bmé. Mitre 234
PODRUŽNICA Corrientes 1900
Na vsak način so pa to le domneve ni natančno ni še ugotovljeno, kako se je dogodila nesreča. Posebna komisija izvedencev proučuje njene vzroke in bo predložila o tem vladi svoje poročilo.
Vest o tem žalostnem dogodku je naredila še tem globlji vtis, ker je nekoliko dni prej, t. j. prejšnji četrtek, druga letalska nesreča zahtevala življenje ravnatelja civilnega letalstva, direktorja Arate. Preizkušal je baš novo turistično letalo, iz-rrotovljeno v cordobskili tvornicah, ko je radi napačnega manevra zgubil ravnotežje ter priletel z avionora v tla. kjer se je letalo razbilo in vnelo, tako da je nesrečni pilot zgorel v plamenih pred očmi velike množice, ki je bila prišla prisostvovat uradni preizkušnji novega izdelka domače letalske tvorniee.
VELIK POŽAR
V	tovarni tkanin v ulici Monte 2432, katera je last tvrdke Soler, Pasemeni in Sclimidt, je v ponedeljek nastal požar. Preden so prispeli gasilci, so plameni uničili štiri skladišča in povzročili 30.000 pesov škode.
ŽALOSTNO NAKLJUČJE
Mornar potniškega parnika "Mas-silia", Royer Chorivit Sagardiburu, star 18 let, je šel v ponedeljek obiskat nekatere prijatelje na ul. L. N. Além. Na višini štev. 698 je hotel na drugo stran ceste baš v trenotku, ko je pridrvel po cesti avto, ki ga je vodil kadet vojaške akademije, Raúl Girard. Fanta je avto podrl, da je prišel pod kolesa, ki so povzročila njegovo takojšnjo smrt. Čudno in tragično naključje je hotelo, da je prav nekoliko časa prej poslal materi brzojav, da je srečno prispel v Buenos Aires...
V	hipu, ko je mati v Evropi vesela čitala vrstice svojega sina, je Royer že ležal mrtev...
POZOR!
HOČETE BITI DOBRO, MODERNO IN POCENI OBLEČENI?
Obiščite novo slovensko moderno krojačnico
"TRST"
Gabrijel Milič
Avda. DEL CAMPO 1980 Bs. Aires (PajteipuaJ)
Veliki zavod
"RAMOS MOA"
VENEREAS
ZDRAVNIKI 8PE0IJAUBTI
ANALIZE tirina brezplačno. Analiz« krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljiki. Izpadanje las. TJltravloletnl žarki
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacij« in bolečin.
SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracij* po prof. Ciearelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izgub« spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadnha, gota. kost srca zdravimo po modemom nemškem načinu.
PLJUflA: Kašelj, gibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, trf-ka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, T7SESA, vnetje, polipi: bi»« operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
NaS zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOOIJALISTI J« edini te vrste v Argontinl. — L«čcnJ« zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
Prva naša prireditev
za argentinsko javnost
Pisali smo že o tem, kakšen je »amen prireditve, ki se bo vršila prihodnjo soboto, t. j. 6. novembra, v lepi dvorani tukajšnjega kulturnega društva "Florencio Sánchez" na ul. Donato Alvarez 1545: pokazati argentinski javnosti onega bus-nosaireškega okraja, kjer so naši izseljenci ustanovili svojo prvo naselbino, t. j. P altérnala, s čim se nkvarjajo naše kulturne • organizacije, kako goje naše lepo petje in odersko diletantsko umetnost; dati priliko argentinski javnosti, da v res lepem prednašanju zborov in kvarteta, ki imajo za seboj '¿e mnogo šole, čujejo našo pesem, za katero so ob raznih "neorganiziranih" priložnostih, na pik nikih itd., že večkrat baš Argentinci pokazali največje zanimanje.
Spored, ki ga. objavljamo na drugem mestu, obsega celo vrsto naših in par kasteljanskih pesmi, dvoje plesnih točk in pa Vodopivčevo spevoigro "Srce in denar", katere besedilo, razen večine pesmi, ki se v njej izvajajo, je bilo za to priložnost prevedeno na španski jezik, tako da bodo mogli tudi tujci to ope-retico v celoti razumeti. Izpopolnjena je s par baletnimi točkami in na Podlagi Vodopivčeve partitute je strokovnjak napisal novo instru-nientacijo za izpopolnjen orkester lokov in pihal. Poskrbljeno je tudi 2a primerne kostime. Skratka: upati smemo, da nam ne ho treba sramovati se pre dargentinsko javnostjo, marveč da bo prireditev v vsakem oziru dostojna in za vso našo kolonijo častna.
Po sporedu bo prosta zabava s plesom in srečolovom z bogatimi in mnogimi dobitki. Prireditev začne 21.15 in botrajala do jutra. Na Par kvader razdalje, po Gaoni in Avdi San Martin, vozijo vso noč Prometna sredstva in se torej niko-
mur ni treba bati, da bo "odrezan od sveta" obtičal na Paiternalu, če bi se mu pred koncem prireditve mudilo domov. Na nekaj pa moramo opozoriti. Tukajšnji ljudje so, vsaj kar se prireditev tiče, mnogo bolj navajeni na točnost nego mi. Ne bilo bi baš preveč lepo od nas, če bi s poznim "prihajanjem motili tekom prireditve druge, ki so prišli pravočasno v dvorano. Bodimo vsoj enkrat točni! V soboto popoldne, ko le malokdo dela, je časa dovolj, da narede zaspanci svojo "siesto" o pravem času, da se obrijejo, oblečejo in povečerjajo ter da se njihove sedanje ali bodoče boljše polovice "naštimajo" vsaj do 3. ure in pol zvečer Opozoriti pa jih moramo, da se ne smejo ravnati po svetlobi, marveč po uri, ki jo je treba 1. novembra pomakniti za 60 minut naprej.
Pričakovati je, da bo prireditve udeležilo tudi mnogo naših ljudi (saj je dvorana velika), in sicer toliko zaradi sporeda, ki je- gotovo tudi za vsakega našega izseljenca zelo zanimiv — pisali smo že, da je več ko gotovo, da se bo na tej prireditvi prvikrat v zgodovini našega. naroda uprizorila naša igrici v španskem jeziku, kar je že samo po sebi zanimiv dogodek — in pa tudi zato, ker je dvajset odstotkov čistega dobička namenjenih naši pa-ternalski šoli, na katero ne smemo nikoli pozabljati in še posebno ne ob takšnih prilikah.
Vsako prometno sredstvo, ld vozi po Gaoni in po Avdi. San Martín, ki obe sečeta ulico Donato Alvarcz (oziroma Teniente General Donato Alvarez, kakor se imenuje s polnim imenom), pripelje v bližino dvorane, tramvaj štev. 88 pa pusti človeka pred vhodom.
Nasvidenje torej v soboto zvečer in privedite s seboj tudi svoje ar-
gentinske prijatelje, dat bodo nekoliko spoznali našo kulturo in nas potem spoštovali ne samo kot delavno in pošteno ljudstvo, marveč tudi kot kulturen narod!
«Sfc.
I. Argentinsko-jugoslovanska prireditev
se bo vršila v — SOBOTO, dne 6. NOVEMBRA t. 1. — pod pokroviteljstvom paternalskega društva "Sociedad de Fomento Barrio Nuevo de La Paternal" in s sodelovanjem "Slovenskega prosvetnega druaitva" ter znanega kvarteta "Jadran" (Arión) v dvorani kulturne organizacije "Florencio Sfiachez", v ulici DONATO ALVAREZ 1546 Začetek točno ob 9 in četrt zvečer.
1.	Pozdrav
2.	"Tam gde stoji" (Lisinski) — JADRAN
3.	"A la Luz de la Luna" (nar. meksikanska) — JADRAN
4.	"Slavčku" (Tribnik) — PRGSVETA, moški zbor
5.	"Balončki" — pleše Irena Vidmarjeva
(j. "Vasovalec" (Adamič) — TABOR
7.	"I»jubezcu( in pomlad" (Nedvéd) — TABOR
8.	"Modra Donava" — Ples
SPORED :
9. "Dalmatinski šajkaš" (Škrabec) — JADRAN
10.	"No sé porqué" (nar. či-lenska) — JADRAN
11.	"Izgubljeni cvet" (Vola-rič) — PROSVETA, mešani zbor
12.	"U boj, u boj!" (Zbor iz opere "Zrinski") — JADRAN, PROSVETA, TABOR in ORKESTER.
.13. "Capricho" (Rubinstein) — Vate, izvaja na klavirju Marica Mavčeva.
ODMOR
IN DENAR"
VINKO VODOPIVEC:
"SRCE
Spevoigra v enem dejanju, govorjena v španskem in peta v slovenskem jeziku
' Po sporqdu: PROSTA ZABAVA, PLES in VELIKO SREČKANJE K obilni udeležbi vabi vse rojake in njihovo argentinska prijatelje
DRUŠTVO "TABOR"
Sz Rosaría
VABILO NA PIKNIK
Odbor SDD. Triglav vabi člane in druge, prijatelje društva na društveni izlet, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. novembra zjutraj na kmetijo naših rojakov F. Pahorja in drug v bližnjo vas Perez.
Prijaviti se je treba v društvenih prostorih Corrientes 1652 v četrtek ali pa v soboto od 8 do 10 ure zvečer.
Torej v nedeljo 7 novembra vsi na izlet v Perez, kjer se bomo prav po domače zabavali.
Odbor.
JUGOSLOVANSKI PATRONAT
Tekom meseca avgusta je poseti-lo Jug. Patronat skupno 157 ljudi: za delo jih je prašalo 58, za priporočilo 34, za razne informacije 11, za prehrano 15, za prenočišče 4, za priporočilo 13, za lekarniško pomoji 2, za obleko 15 in 6 delodajalcev.
Tekom meseca septembra pa je posetilo Patronat 124 oseb s približnimi prošnjami kot je zgoraj navedeno.
V mesecu avgustu je bilo Patro-natu ponujenega dela za 103 osebe: 57 mest za ženske, 8 težakov, 6 sedlarjev, 2 mehanika, nekaj čevljarjev, 29 raznih del (laminador, fundidores, lustrador, balancero, galponistas, cemento armado, sastres; tonelero, itd.) in za 5 matri-moniov.
Uposlenih je bilo tekom meseca avgusta 10 težakov, 3 mehaniki, 2 livarja, 1 galponista, 1 aprendiz, 1 krojač in 1 lustrador ter 3 ženske; skupaj 22 oseb.
Tekom meseca septembra pa je bilo zaposljenih 7 oseb.
Sli iiij.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. V A B 1
NA
Lepo prireditev
s plesom, ki se bo vršila v nedeljo 3 1. OKTOBRA
v društvenih prostorih ulica General César Díaz 1657 ob 4 uri popoldne.
1.	Hladnik: "Triglav" (moški zbor)
2.	V. Krek: "Pogovor z domom" (mešan zbor)
3.	Sicherli: "Straža slovenska na plan" (moški zbor)
4.	N4 N. : "Kre-gaita se" (kuplet, dvospev)
5.	N. N.: "Lunica sveti" (kuplet)
6.	F. S. burčica v enem dejanju:
r
"Botra Nerga"
Po končanem sporedu prosta zabava s plesom do običajne ure
Bufet bo kot po navadi bogato založen z dobro pijačo, dunajskimi klobasami in zeljem.
SVIRA ZNANI SLOVENSKI ORKESTER
K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi
A0 D B O R
Tekom avgusta se je izdalo za prehrano in prenočišče $ 42.50 podpore v gotovini, 15 oblek, 7 parov čevljev in drugo. Tekom septembra pa se je izdalo v gotovini $ 51.10.
Tekom avgusta je Patronat odposlal 167 prejel pa. 19 pisem; v septembru pa je poslal 125 in prejel 14 pisem.
18 septembra je bila prva Patro-natova prireditev, ki je moralno in materjalno lepo izpadla.
Upravni odbor Jug. Patronata
ZADOVOLJIV USPEH ZABAVE JUG. IZSELJ. ZAŠČITE
Uspeh prve zabave, ki jo je Jug. Izseljenska Zaščita, po svojem triletnem rednem in plodovitem delovanju v korist jugoslovenskega iz-seljenstva priredila, dne 18. septembra t. 1., je prav zadovoljiv. Čisti dobiček iste znaša $ 1.137.30.
Upravni odbor Jug. Izselj. Zaščite se ponovno zahvaljuje vsem sodelujočim društvom in posameznikom, ki so, bodisi s sodelovanjem ali z prostovoljnimi prispevki pripomogli k tako lepemu uspehu.
z domače Nabave "tabora"
V nedeljo se je vršila v društvenih prostorih "Tabora", domača zabava. Sprva je vse kazalo, da se je še vedno pod utisom neprijetnega incidenta, ki se je dogodil na prireditvi šolskega društva. Bilo je nekako mrtvo, posebno še, ker ni godba igrala. Ko pa je bila godba izpopolnjena, se je takoj vse poživelo in je zavladala prav prijetna družabna zabava. Dekleta so pridno prodajala srečke, pevci "Tabora" so zapeli par pesmi, plesalci pa so se vrtili, da je bilo veselje. Zabava je potekla mirno in v najboljšem razpoloženju.
štorklja
Štorklja je obiskala gospo Angelo Boucon in njenega moža Karla, ki jima je podarila krepkega sinčka. Čestitamo!
KR0JAČNICA Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires

Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko
se je cena znatno znižala.
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO.
ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše poaluženi.
Obiščite nas in prepričali se boste 1
Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 112 do 12 1|2.
Slovenci doma in po svetu
STRAŠNA NESREČA V KRA PANJSKEM RUDNIKU
Strašna nesreči se je dogodila 7. prejšnjega meseca v krapanj-skeni rudniku pri Labinu v Istri. Tega dne, ob 4. uri zjutraj je imelo 9 rudarjev delo pri minah. Ko so bile mine napravljene, so jih prižgali. Mine so eksplodirale, pri tem se je vnel tudi plin, ki se je nahajal v razpoklinali premoga. Vseh 9 rudarjev je pri tem našlo grozno smrt. Drugi dan .-o se spustili v rov 4 rudarji, da ugotove kaj je z rudarji, ki so se nahajali v jami. Toda tudi ti rudarji so našli smrt v ja mi. Plin, ki ga je bil polen rov, jih je zadušil. Tako je prišlo ob življenje 13 delavcev, med katerimi so mnogi družn ski očetje. Med mrtvimi so tudi naši ljudje: Anton Butari«, star 46 let, Andrija Čeka-da Ivanov, .star 28 let, Ivan Kos, star 34 let. Kari Jurič Josipov, 22 let star, Bolanac Josip, Vlasič Josip in Bičič Jordan. V tem rudniku se je dogodilo že več nesreč, ker Italijani ne gledajo na to, da bi bilo delavstvo dovolj varno, kadar dela v rovu, temveč, da se čim največ premoga izkoplje.
MOST ČEZ VIPAVO VZPOSTAVLJEN
Slovesno so odprli za promet most, ki pelje pod Sv.Katarino čez Vipavo k Muličevim fužinam in veže ri-hemberško in črniško občino. Prejšnji most je pred leti popolnoma razpadel. Leseno mostiče je deloma zgnilo, deloma ga je odnesla voda, ostala sta samo oba zidana stola na levem in desnem bregu. Letošnje poletje so se vršile v teh krajih Vipavske doline vojaške vaje. Na prošnjo civilnih oblastev je korno poveljstvo v Vidmu naročilo 11. že-nijskenm polku, naj most vzpostavi.
V nedeljo 5. pr. meseca je bila pri upostavljenem mostu kratka slovesnost. Ob navzočnosti goriškega prefekta in številnih veljakov je naj prej prej črniški dekan msgr. Novak ob asistenci batujskega in ka-menjf.kega župnika most blagoslovil, nato je pa g. prefekt prestrigel trak, ki je zapiral prehod in mo6t je bil oddan svojemu namenu. Z ri-hemberške strani se je tudi takoj vsula tropa ljudi na batujsko plat, kjer je nato g. prefekt s svojim spremstvom pregledal Meličevo podjetje. Ob koncu je imel g. prefekt pred batajskim kolodvorom nagovor, v katerem je vzpodbujal množico, ki je bila povabljena iz vseh občin, k vztrajnemu kmečkemu delu.
— Ko se je 17-letni Marcel San
cian po škedenjskem klancu peljal, mu je nenadoma preprečil pot neki starček, zaradi česar je moral narediti oster ovinek, ki je bil zanj usoden. Padel je tako nerodno s kolesa, da je dobil težke notranje poškodbe in je po dveh urah nato umrl v bolnici.
—	Goriški prefekt je izdal stroge
odredbe glede bližajoče se trgatve. Nepoklicanim je bilo strogo zabra-njeno vsako postajanje v bližini vinogradov, kakor tudi hoja po poteh v bližini vinogradov.
—	Tržaško apelacijsko sodišče je zavrnilo sodbo goriškega sodišča, na podlagi katere je bil Stanislav Sirk iz Kojskega kaznovan na 2 leti zapora in 20.000 denarne kazni zaradi bega čez mejo. Sirk je bil takoj izpuščen.
—	Karabinerji so aretirali v Suti
pri Komnu 42-letnega Kovačiča Rafaela, ker se je v gostilni pri kvar-tah stepel s svojim tovarišem 34* letnim Ludnikom Lozejem in ga težje ranil.
—	Tatovi so okradli Antona Kogoja iz Sv. Petra pri Gorici in mu odnesli 1.080 lir.
—	Smrtna nesreča se je zgodila
pria gradnji nove elekrarne v Do-blarju. Zaradi mine, ki je bila postavljena v tunel, je močan zračni pritisk podrl v bližini stoječe ogrodje, katero je pokopalo pod seboj tri delavce. Dva so kmalu rešili in sta zadobila težke poškodbe. Tretjega pa niso mogli dovolj hitro izvleči, ker ga je tramovje pokopalo globje.Tramovje ga je ubilo.
—	V Selu na Krasu str se petnajstletna dečka Pahor Vladimir in Blažič Dušan igrala. Med igranjem sta zadela ob granato, ki je eksplodirala. Pri tem je bil Pahor težje pobit. Naslonili so ga na skalo Toda po nesreči je padel z nje in se težko ranil po glavi. Dobil je pretres možganov in delno omrtvičenje telesa. Prepeljali so ga v goriško bolnico, kjer je kmalu na to umrl. Pahor je bil skoraj slep zaradi eksplozije granate, prav teške poškodbe na očeh zaradi granate ima tudi Blažič.
—	V Čepovann sta bila kaznovana
Andrej Mrak in Kari Gorjup zaradi pijanosti in razsajauja.
Ostanki vojnega streliva so zopet
zahtevali dve nesreči. 26-letni Ivan Gruden iz Ozeljana pri Gorici je delal na polju. Razkopaval je zemljo in pri tem s svojo rovnico zadel ob vojni izstrelek, ki se je razpočil in
in levi roki. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. — 14 - letni Mirko ! Oberdank iz šepmasa je našel na polju majhen, še ne eksplodiran izstrelek Ko se je s to nevarno igra-čico hotel nekoliko zabavati, se mu je razpočila in ga na več krajih telesa ranila. Tudi on je moral v Gorico v bolnišnico.
Iz goriškega mestnega sveta. —
Na zadnji seji je občinski svet goriški sklenil med drugim: 1. najeti pri goriškem "Montu" 1 milijon lir posojila v kritje prispevka, ki ga je občina določila za novo bolnišnico na Šempeterski cesti; 2. podaljšati do 30. aprila 1940 pogodbo s firmo Ribi glede javnega prevoza z avtobusi po goriškem mestu (sedanji tramvaj); 3. potrditi bilanco mestnih podjetij iz leta 1936.
Na meji pri Črnem vrhu so italijanski orožniki aretirali Jakoba Merlaka iz Hotedršice, pri Godovi-ču 37-letnega bivšega železničarja Josipa Rupnika iz Ljubljane, pri Cerknem pa 26-letnega Antona Jeriča iz Trebnjega. Vsi trije so jugo, slovenski državljani. Aretirani so bili, ker so brez potnega lista prekoračili mejo.
V Šmihelu pri Šempasu se je 18-
letni Franc Peršič spri z 79-letnim Antonom Lebanom. Med prepirom je Peršič Lebana sunil s tako silo, da se je starček zgrudil in kmalu izdihnil. Zdravniška komisija iz Gorice je ugotovila, da je notranja iz-krvavitev povzročila smrt.
Nedavno nedeljo zjutraj je v Če-
kavcu nad Osekom pri Gorici vdrl v hišo že priletne vdove Terezije Smetove okriukan zločinec, zgrabil ubogo ženo za grlo in jo začel daviti. Zahteval je denar. Vdova je morala roparju razkazati vso svojo hišo. Ropar je vse prevolial, našel pa ni ničesar. Zadovoljil se je naposled z desetimi lirami, ki jih je imela žena v denarnici, z dežnikom, ki ga je v zadnjem trenutku pograbil in izginil v noč. Smetova je hitela v vas klicat sosede, toda o roparju ni bilo nobene sledi več.
Dne 11 pr. m. so se začele po vsem
Goriškem zopet predvojaške vaje, za katere so izdale fašistične oblasti popoln popis.
Kanalski dopolavoro je. dobil
knjižnico, ki jo je podaril znani general Francesco Scodnik, ki je tudi kanalski občan. Knjižnica obsega 200 izvodov raznih del večinoma iz novejše literature.
črničah so vojaki II. pioniske-
ga polka naredili nov trden lesen
lajšal promet z rihemberško stranjo Most so zgradile vojaške oblasti na pobudo gor. prefekta V. Orazija. ..V goriških kavarnah so podražili kavo za 5 cent. ostale pijače pa za 10 cent.
S 1. septembrom so prenehali s
topovskim strelom na tržaškem gradu, ki je oznanjal poldne. To so naredili na zahtevo vojaških oblasti.
V Trstu so zgradili prvo ladjo za
prevoz banan. To je prva izmed štirih, ki so zgrajene po naročilu vlade. Še eno bodo zgradili v Trstu, o-stale dve pa v Genovi. Imenuje se "Ramb II". ima 2.000 nosilnosti in hitrost 20 vozlov na uro. Da se Italija odločila za graditev lastnih ladij te vrste, je bil silen porast kon-zuma banan. Od leta 1928.. ko je znašal konzum 6711 kw se je povzpel leta 1937 na 187.467 kv. Ker so banane zelo obučutljive, zahteva trasport tega sadja velikih opreznosti in posebnih priprav in zaradi tega morajo biti tudi ladje temu primerno zgrajene.
V	Goriško bolnico so pripeljali 5
letnega Alberta Rusijana iz Renč. Ko se je vzpenjal po lestvi, da bi šel na senik, se mu je spodrsnilo in deček je tako nesrečno padel na tla, da si je pretresel možgane ter prebil lobanjo. Njegovo stanje je nevarno.
V	Afriki je 1. avgusta t. 1. umrlo 60 delavcev zaradi bolezni ali se smrtno poškodovalo na delu. Med drugimi so tudi Krošnjak Franc iz Pulja in Mrevle Albert iz Trsta.
Karabinerji so aretirali in prijavili sodišču Franca Rupnika zaradi težkih poškodb, ki jih je prizadel Alojziju Jeramu, kateremu je z nožem prerezal obraz.
V	Gorici so umrli med drugimi:
Alojzija Komel, Cotič Franz iz Mirna. star 56 let. Zelinšek Mihael iz Salone, star 29 let, in Kos Anton, star 20 let.
Radi prehoda meje brez dovoljenja so bili naznanjeni sodišču sledeči mladeniči: 18 letni Andrej Roži-nec, in 19 letni Karel Gomišček iz Sv. Križa na Vipavskem, 23 letni I Benedikt Radovan, 25 letni Stanko] Mužina iz Števerjana in 28 letni Ivan Prinčič iz Cerovega.
SPET NOVI PRISELJENCI
BANCO GERMANICO de la
América del Sud, Avenida L. N. Alem 150, naznanja naročnikom in čitateljem "SLOVENSKEGA LISTA", da je prispel prvi seznani potnikov iz Julijske krajine, ki so se vkrcali dne 20. tega meseca na motornik OCEANIA v Trstu, katerega prihod je napovedan za dne 7. novembra t. 1. ob pol osmih zjutraj.
Za vse potnike katerih imena sle-dé so bile ladijske prevoznice izpostavljene potom više imenovanega denarnega zavoda:
Pavšič Alojz, Pavšič Mafalda in Lorencuti Jolanda iz Grgarja; Mez-gec Anton iz Kovčic na Krasuč Slavec Martina iz Knežaka; Novak Franc iz Tomaževice na Krasu; Ur-šič Zoran in Uržič Milan iz Bilj; Česnik Pavel iz Zagorja; Hrovat vd. Jožefa iz Srpenice pri Kobaridu, Žerjal Rafael iz Pliskovice; Mankoč Anton iz Kala pri Sv. Petru na Krasu; Sepič Anton, Zvitko Pavlina, Zvitko Jožef in Zvitko I. iz Novakov; Stanta Odon iz Prva-čine; Okretič Lojze in Pahor Viktor iz Kostanjevice na Krasu; Vižintin Joško iz Renč; Mrevlje Lojzka in Manfreda Ivan iz Dornberga; Ivan-čič Rudolf in Renko Jožef iz Ostro-vice; Zidarič Rozina iz Račic pri Novemgradu; Črmelj Verica iz Go-jač pri črničah; Lah Helena iz Dornberga.
Pripominjamo, da je to prvi seznam. in da bomo v prihodnji številki objavili še ostale potnike iz Trsta, kakor tudi one jugoslovanske narodnosti, ki so se vkrcali v Splitu.
Skrajni čas
Dušan: "Za vas, gospodična, bi šel na konec svet."
Zora: "Skrajni čas, da odidete."
/^TaÁo-irvú t rri <iQcb\ — — t j -Pg=*

xU&ztcr
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
:cTCuwr&UZ

n
ubogega fanta ranil na desni nogimost preko Vipave, ki bo znatno o-
CA.CENTRAL EUROPEA
469 S AN MARTIN 469
CON FRIO 0 CON CALOR
BEBA QUILMES,
LO MEJOR

Gospodarski boji
(Nadaljevanje s prve strani).
na križ pribili. Izraelsko ljudstvo se je razpršilo po vsem svetu, a. se ni izgubilo in ni moglo umreti. Na njegovi zemlji se je naselil Arabec., ki se noče umakniti sedaj, dasi je dovolj prostora tudi za Juda, ker tako zahtevajo interesi tujcev.
Anglija in Italija se oborožujeta iz lastnih interesov. Italija dela na vse kriplje, da dobi v svojo posest ključ do angleške trgovine. Ta ključ je Sredozemsko morje. Če pogledamo na zemljepisno karto, vidimo, da je po Sredozemskem morju najkrajša pot iz Anglije do njenih kolonij; opazimo pa takoj tudi, da ima Italija na Sieilijanskem in Sardinjs-kem ter še na nekaterih otokih na Sredozemskem morju in na bregovih Afrike v Libiji prav sijajne stra tegične postojanke, s kakršnimi se ne more ponašati nobena druga država. In ker ima Italija tudi ob izlivu Rdečega morja v Indijski O-«ean svojo vojaško postojanko, in s tem vpliv na Sueški prekop. Če računamo, da bi z zmago fašizma v Španiji tudi Gibraltar, ki je pod kontrolo Anglije, prišel potem pod kontrolo Italije, tedaj lahko računamo, da bi angleška trgovina bila v, neprijetnem položaju.
Nemški kapital se je istotako združil pod zastavo kljukastega križa, da podvrže svojemu gospodarskemu vplivu ,vso srednjo Evropo od Baltiškega pa do Črnega morja. Iz tega razloga so Nemci pripravljali potom politike gospodarsko o-porišče po vseh srednjeevropskih državah, ki jih je posetil tudi sam minister za gospodarstvo, Doktor Schacht. Dosegel pa ni nič pozitivnega, ker narodi še niso pozabili predvojnega nemškega gospodstva
nad njimi in pa ker je bila preveč očitna nacijstična propaganda.
Vsled tega poraza in pa ker se dr. Schacht ni povsem strinjal z nacij-stično zunanjo politiko, je te dni podal ostavko. Kako bo pa sedaj skušala Nemčija izvesti svoj gospodarski imperijalizem v Evropi, ne moremo prerokovati Eno pa je gotovo: če ne pride do fašističnih diktatur v državah, ki jih ima Nemčija zaznamvane, ne bo načrt nikoli uspel.
Ves svet se zanima za dogodke v Španiji in kakšen bo končni izid državljanske vojne, ki bi se bolj po pravici imenovala mednarodna vojna, saj so domala vse države prizadete, bodisi da pošiljajo v Španijo direktno svoje polke, kot Italija in Nemčija, bodisi da se bojujejo na strani vladnih prostovoljci skoro vseh narodnosti.
Brez dvoma bo imela zmaga vladnih ali pa fašistov v Španiji daleko-sežne posledice tudi za 'vso Južno Ameriko, kajti kri ni voda in je Španija, še vedno smatrana kod madre latinskih narodov na tem kontinentu. Če zmaga demokracija v Španiji, tedaj bo ta duh tudi vso Južno Ameriko objel; če pa zmaga fašizem, bodo tudi tu občutne posledice.
Ravno ta teden smo tudi imeli priliko čitati poročilo iz Rusije, ki pravi, da je bila, tam letos zelo bogata žetev in da ima Rusija namen založiti s konkurenčnimi cenami tiste trge, ki jih je imela doslej Argentina. Združenim državam da pa se ni treba bati ruske konkurence, ker da je Sovjetom Rooseveltova po litika zelo simpatična in zato ne bodo kvarili trga Združenmi državam.
Iz vsega navedenega razvidimo, da se ves svet prikrito in odkrito medsebojno grize za zemeljske do-
brine, ki jih je za vse v izobilju, samo če bi bile pravično razdeljene. Delavno ljudstvo opravičeno hoče večji kos kruha, ki pa ga v današnjem nesocialnem sistemu ne bo nikoli doseglo. Misel, da bi splošno revolucija mogla rešiti socialno vprašanje, ki več ali manj tare ves svet, je sicer zapeljiva, rešilna pa ni. Ljudstvo vsled pomanjkanja, izobrazbe še ni zrelo za samovlado in gospodarsko svobodo, kar lahko pri vsakem njegovem koraku opazimo. Ljudstvo po večini misli le od danes do jutri ter nima in tudi ne stremi za tem, da bi odkrilo in spoznalo možnosti, s katerimi bi si brez medsebojne mržnje in krvavega klanja ustvarilo blagostanje in boljšo bodočnost.
EXPRESO "GORIZIA"
Zveza proti Rusiji
(Nadaljevanje s prve strani.)
FRANC LOJK
Calle VTLLAKOEIi 1476 Ü. T. 54 Darwin 5172 in 2094
BIVŠ I KROJAŠKI KROJNI MOJSTER TVRDKE
HENRIETTE HARRODS
izdeluje Senske suknje in obleke po zmernih cenah.
J. PIK
BELLINGHURST 2416. — Bs. AIRES U. T. 72 - 1043
ZOBOZDRAVNIKA
! ¡ Dra. Samoilovic de Faiicov in Dr. Feliks Faiicov
(> Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 5y - i723
na protiruski borbi. KajSi Crispi, ki je gledal v bodočnost Italije, ki leži na Sredozemskem morju, se je najbolj bal, da ne bi Rusija prodrla skozi Dardanela in postala nevaren tekmec na Sredozemskem morju. Od takrat pa tudi izhaja protiruska politika berlinske vlade, edina napa- ¡ ka, ki jo Bismarck sam v svojih1 spominih kot takšo označuje in obžaluje.
V Nemčiji je takrat živel in pisal in prerokoval filozof nemškega nad človeka in potemtakem idejni predhodnik današnjega narodnega socializma, Nietzsche. Ob priliki Crispi-jevega potovanja v Berlin je ravnokar pisal "Pisma Italijanom, ki jih rad imam", v katerih je popolnoma iskreno izpovedal svoje notranje prepričanje. Zapisal je sledeči stavek, ki ga iz zgodovine ne bo mogoča izbrisati: "Z (nemško držaVo modri narodi ne sklepajo dosmrtnih zakonov, marveč k večjemu samo prehodne ljubezenske zveze." Zgodovina zadnjih 50 let je pokazala, da so Italijani iskreni nasvet nemškega filozofa vedno spoštovali in upoštevali.
Če se danes vprašamo, kaj je v evropski politiki tisto, kar Italijo in Nemčijo sili k zvezi in kaj je dejanski vzrok za Mussolinijevo potovanje k Hitlerju v Nemčijo, bomo našli polo'zaj, silno podoben onemu pred 50 leti. Italijanski imperij se hori za svoje priznanje. Nemška država je v odprti borbi proti vsemu
[Velika moderna krojačnica' HERMINIO BIDIN0ST
Escortador de el Jokey
če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Aires
svetu, ki se obotavlj - in ji noče pri-poznati veljave, ki si jo želi. Zopet najdemo ta dva naroda, italijanskega in nemškega, ki sta nekako v opoziciji proti ostalemu svetu. Drug drugemu sta torej naravna prijatelja. — Toda, ko gre za sklepanje zveze, je treba najti trdno osnovo: v kakšno svrho. čemu, proti komu. In kot pred 50 leti Crispi in Bismarck, tako sta tudi sedaj Mussoli-ni in Hitler iskala to osnovo. Zveza čemu? Za zmago obojih političnih ideologij? To se zdi nemogoče, ker sta si italijanski fašizem in nemški narodni socializem po svojem etičnem nazoru tuja. Zvez?, proti komu? Proti Angliji? Ko pa se obe, Italija in Nemčija, trudita, da bi našli njeno prijateljstvo. Proti Franciji? Italijanski državnik tej nemški želji noče ustreči. Torej proti Rusiji. Mesto caristične Rusije pred 50 leti je danes sovjetska Rusija. Kakor takrat se tudi danes tukaj politika o-beh držav krije. Hitlerjevska Nemčija pozna samo enega velikega na-sprotrfka -V- sovjetsko Rusijo, in samo en nespremenjeni cilj — da jo uniči. A ista sovjetska Rusija se je pojavila tudi kot nevarna italijanskim težnjam v Sredozemskem morju. Za politično zvezo med Italijo in Nemčijo navzlic velikemu vzna-njemu blesku obiska ni torej nikjer drugod stvarne podlage kakor v na-sprotstvu proti Rusiji. Mussolini je v tem posnemal samo Crispija, Hitler pa kneza Bismarcka. (S.)
KROJAČNICA "PRI ZVEZDI"
DONATO ALVAREZ 205 9,
pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires
Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih cenah.
-— Obiščite me, da se boste sami prepričali.
STANISLAV MAURIČ
F A VST A
Čete so so vrnile v stanovališča in množica se je jela poparjeno razhajati z okopov v Pariz. Tudi Guise je dal svoji okolici znamenje za povratek; baš tedaj se je raznesel glas, da se pripravlja velika procesija in da jo bo vodil sin Davidov, veliki Henrik sani, ker hoče osebno govoriti s Henrikom Valoi-*klm.
Nekako ob sedmih zjutraj se je vrnil Guise v svoj dvorec iu je ukazal, naj ne-utegomii pripravijo vse za njegovo od-potovanje v ChortreB.
"Maurevert, vi pojdete z namil" je dodal, gledaje mu srepo v oči.
"Zakaj ne bi šel, Visokost!" je vprašal Maurevert.
"Kaj ve>m, zakaj ne! fte bi na primer Nameravali kak izlet... recimo, v samo-•tan mi Montmartruf..."
Maurevert je prebledel. Guise pa je «opil k njemu, poloil mu prst na čelo "> rekel z zamolkli,,, glasom, tako tiho, da ni sišnl nihče razen njiju dveh:
"čo bi tudi dobili sto tisoč, liver, slišite, Maurevert, in bi bili dovolj bo-8"ti, d» i,¡ se lahko razstali z menoj ter »Prejeli službo paznika na Montmartru".
"Visokost! . . ."
"In celo. če bi bili poročeni po vseh Predpisih dn ves. Maurevert", jo nadaljeval vojvoda škripaje z zobmi, "celo tedaj ti mi vekomaj prepovem, da bi povzdignil oči... že veš, do koga... '>repovi>in ti, da bi se ganil od mene...."
'Visokost", je zajecljal Maurevert "'ed kakor smrt, "bodite uverjeni.. ."
Ne ganeš se več od mene; stanoval tu in na poti v ChartreB te hočem •meti neprestano pri sebi... nko ti je
do tega, da ti ostane glava na ramenu."
Maurevert se je priklonil iu zatur-mral nekaj o brezpogojni pokornosti. Sam pri sebi pa je dejal:
'Kakor hitro bo prekleti Pardaillan mrtev, izginem... baš zato, ker hočem, da mi ostane glava na ramenu!..."
"Visokost", je povzel na glas. "danes zarana morava v Bastiljo... Saj menda pomnite, kaj ste mi blagovolili -obljubiti. .."
"Da, da", je rekel vojvoda, potolažen po tem suženjskem vedenju. "Dober služabnik si vzlic temu; bodi uverjene, da ne bom pozabil ničesar. . . niti gardne-ga kapetanstva ne, ki ti je obljubljeno!"
Maurevert se je zdrznil.
"Samo", je nadaljeval vojvoda, "glej, da si ga zaslužiš z vdanostjo in zvestobo. A prav je, da si me domislil Basti-lje; še malo in gledal boš, kako mučijo tvojega sovražnika."
"Mudi se, Visokost!" je pograbil Mau-rveert. "Krvnik je naročen za sedmo uro."
"Pojdivs!" j« sifjejč se vzkliknil Guise*. "Nasititi moram tvoj glad, da se ne lotiš mene. V Bastiljo! Ali pojdeš z nama, Mainevillef. . ."
"Ne tajim, Visokost, da 1malu Pardal-llana v hudi zameri", je odvrnil Maine-ville; "toda hraber mož je vendarle... Upira se ml gledati muke ljudi, ki se ne morejo braniti z mečem v roki..."
"Oh", je dejal Maurevert, "mene pa baš to najbolj zanima!"
2ie je krenil k vratom, kakor bi vabil Guisa za seboj. Tedajci pa j.1 nastal v predsobju silen hrup* vrata so se ' odprla ne glede na etiketo, ki je bila v Gui-škem dvorcu strožja nego v Louvru. V
sobo je planil človek, ki ga ni nihče prijavil 'Bil je Bussi-Leclerc
"Nu", je zarolinel vojvoda, 'kaj pomeni to'"
"Visokost!... Oh, Visokost! Udarite me! Tepite me, ubijte me!... Meša se mi! Nevreden sem, da me zemlja nosi!"
Bussi-Leclerc se je zgrudil na kolena. Guise in Maineville sta strmé obstala pred njim- Mau'rveert je odskočil za tri korake, bled od slutnje, ki ga je prešinila. Bussi-Leclerc jo drgetal. Njego^ obraz je bil mrliški, zobje so mu šklepetali; zdelo se je, da ni pri zdravi pameti.
"Vstanite. Leclerc", je rekel vojvoda, "in povejte, kaj je, ali pa bomo mislili, da ste res zblazneli."
"Da bi bil zblaznel!" je zahropel Bussi-Leclerc. "Da bi bil mrtev! Vse bi bilo bolje od te nesreče!... Visokost... Ba-stilja..."
"Nu?... Kaj je z Bastiljo.'... Govorite tako vam vseh peklenščkov!..." "Pardaillan.. . satanski Pardaillan!.. . "Pardaillan?" je zarjovel Guise in u-daril s pestjo po mizi.
"Ušel!" se je izvilo Leelercu kakor dih.
Nekdo je zaklel. . . nekdo je presunljivo zakričal. . . Videli so Maureverta, da se je zvrnil kakor ubit. .. Toda nihče so ni menil zanj.
"Prekleto!" je kriknil Henrik Guiškl, zelen od togote.
"Prekelto!" je zamolklo ponovil Maineville.
"Oh da! Prekleto!" je zastokal Bussi-Leclerc. ki je še vedno klečal pred Guise m.
Po prvi osuplosti je pograbil vojvodo divji gnev. Njegov bledi obraz se je pokril z višnjevkastiml lisami, oči mu je
zalila kri, vsaka mišica na njegovem telesu je drgetala. Maineville, ki je poznal njegovo jezo, je prestrašen odskočil.
"Bussi-Leclrec je mrtev!" je dejal sa.ni pri sebi.
Tudi Bussi-Leclerc je vedel, česa je znložen gospodar v svoji togoti. Urno je skočil na noge. To, kar se je bližalo, mu je mahoma vrnilo hladnokrvnost.
Guise ga je brezumno gledal, kakor bi šele iskal, kaj na stori. Zdajci pa je počasi, premišljeno vzdignil roko. Bussi-Leclerc je uganil njegov namen. Bled kakor s m rt je po bliskovo zgrabil bodalo, ki je ležalo na mizi, in ga je pomolil vojvodi:
"Visokost", je rekel z glasom, ki je bil bolj podoben renčanju zveri nego človeški besedi, "ako mislite udariti, u-darite me z .jeklom, kakor plemič plemiča ..."
Giiiseva pest je pala nizdol, ne da bi dovršila udarec. Bussi-Leclerc je vrgel bodalo na tla in prekrižal roke.
Ves prizor je trajal komaj dve sekundi. Gusie je jel hoditi po dvorani sem ter tja, težko sopeč in besno udarjaje s petami ob tlak. Ko se je nekoliko u,„i-ril. j;1 obstal pred Bussijem in ga je vprašal:
'Kaj bi bil storil, da sem te udaril v obraz?"
"Visokost", je odvrnil Bussi-Leclerc s pogumom človeka, ki ve, da igra za svojo glavo, "vi mene v obraz, jaz vas v prsa — nato pa, z bodalom rdečim od vaše krvi. še samega sebe! Tako bi bil opral dvojno sramoto: svojo, da sem bil udarjen, in vašo. da ste me udarili..."
Guise je škrtnll z zobmi. Bussi-Leclerc je že mislil, da ga ukaže prijeti.
"Preveč seui rekel", jo dejal sam pri
sebi. "Ne more mi odpustiti. Izgubljen sem."
Toda vojvoda ni škrtnll zaradi Bussi-ja-Leclerca. Henrik Guiški ni več mislil na to, da bi udari guvernerja, ampak na to, da je bil nekoč sam udarjen v obraz. Tisti, ki ga je oklofutal, je še živel! živel je in se je bahal, da je osramotil bodočega kralja francoskega . ..
Hripav vzdih se mu je izvil. Pardai-llana je tre.balo najti! če pa ga je hotel najti, se ni smel sam oropati naj-zvestejših služabnkiov. Ta misel mu je vrnila vsaj pamet, ako že ne ravnodušja. Odrekel se je maščevanju — ali pa ga je morda preložil na kasnejši čas — in je pomolil Bussiju-Leclercu roko, rekoč:
"Daj, Bussi, prenaglil sem se; ostani-va prijatelja. Ne bilo bi prav, če bi zamerila drug drugemu to, v kar naju je zapeljala slaba volja. Sam izprevidiš, da nisem mogel ostati hladen, ko si mi javil pobeg človeka, ki sem ti ga zaupal v varstvo. . . Toda povej, kako se je zgodilo?"
"Oh, Visokost, kaj šele bo, kadar zveste vse!..."
"Počakaj, Bussi", je rekel glas, ki je trepetal od jeze, groze in obupa; "tudi jaz hočem slišati!..."
Bil je Maurevert, ki se je trudoma privlekel do bližnjega naslanjača."
'Govori", je velel, "ne zamolči niče-sa r!"
Guise .je pokimal, čeprav bi bil v drugih okolnostih strogo grajal Maurever-tovo vedenje.
S pretrganiini besedami, ki so jih vsak trenutek prekinjale kletve, vzdihi in prošnje, jo jel Bussi-Leclerc pripovedovati o svojem dvoboju v podzemeljski ječi Med pripovedovanjem se n je zbudila
IZ BRAZILIJE
KRVAVA TRAGEDIJA O POLNOČI
Kmalu potem, ko je odbila ura polnoči je zabrnel telefon na policijskem departamentu in je nekdo sporočil, da se je ravnokar odigrala krvava drama v hiši inženirja Franca Košuta, profesorja v Ma-kenzijevem kolegiju. Inženir sam je sporočil policiji, da je ubil svo lastno ženo, misleč, da so se tatovi priplazili v hišo. ..
Policija se je takoj podala na lice mesta, ki ji je že lepa hiša z vrtom naznanjala, da bivajo v njej bolje situirani ludje.
Ko vstopijo v hišo se jim nudi žalosten prizor: V lepo opremljeni sobi, je ležala s krvjo oblita mlada žena, stara komaj 31 let, v sami svileni nočni srajci, ki je komaj še dajala znake življenja od sebe. Ne-, srečno ženo so takoj dvignili ter jo odnesli na rešilni voz, ki pa je med
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi In v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo.
ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires
potoma umrla, ne da bi prišla k zavesti.
Nesrečni inženir je povedal policiji, da je že več časa opazoval neke neznance, ki so okrog hiše pre-žali z očitno nič dobrim namenom. Da bi ga ne dobili nočni obiskovalci nepripravljenega si je od prijatelja izposodil puško. Poleg služkinje ter svojih otrok in žene je živel v hiši popolnoma sam.
Usodno noč, bilo je okrog polnoči, ko je vse mirno spalo, ga no doma pokliče njegova, žena v pre pričanju, da tatovi odpirajo okno. Košuta skoči takoj iz postelje, vzame puško in čaka... Prav tako je tudi njegova žena šla iz postelje ter se je natiho podala v drugo so-bo odpirat okno. Ko inženir sliši neki šum, nič več ne pomišlja. ter sproži v dozdevno smer, kjer je slutil, da se nahajajo zlikovci... Krik pogodene žrtve pa je bil krik njegove lastne žene...
Dr. Fran Košuta inženir in profesor, star 36 let, je sin slovenskih staršev. Njegov oče je doma iz Do-bravelj pri Ajdovščini, njegova pok. mati je bila pa iz Postojne. Študiral je v Ljubljani ter govori poleg drugih jezikov gladko tudi slovensko.
Ko sočustvujemo skupno s tukaj-šno javnostjo o tragični usodi, ki ga je zadela, nam je istočasno žal, da ga naša in njegova domovina pozna šele sedaj po tej žalostni novici.
i 'DojAisnik.
Knjižnica S.P.D I.
651	R?,zvoj Elektrotehnike. (Dr. Lavo Cennelj).
652	Mali KlaVž Tom Sawer (Mark
Tvain).
653	Lukec in njegov škorec. (Fr. Bevk).
654	Gadje gnezdo. (Vladimir Lev-i stik).
655	Mejaši. (lika, "Wastevova.)
656	Zastava v Vetru (Jože Jeram)
657	Bclgrajski Biser (Vit. Jelene)
658	Mlada Zora (Fr. Bevk.)
659	Sirote. (Narte Velikonja.)
660	Pevska Šola. (Pavel Kozina).
661	Pasti in Za-nke. (I. S. Orel).
662	Ujetnik Morskega Roparja. (Spillman.)
663	Občinsko Dete. (Branislav Nu-sič).
664- V Libirijski Puščavi. (Coiyin Doyle).
665	Sadjarstvo. (Josip Rustja.)
666	Danska in Danci. (Janko Fur-lan.)
667	Zdravje in Bol. (V domači hi-
668	Sl-ke iz Prirode (N. Vrbnja-kov.)
669	Rešeni. (Jules Verne.)
670	Pod dom. krovom. (Ciril Dre-konja).
671	Ob srebrnem studencu. (Fr. Jaklič.)
672	Mladi Gozdar. (Soški črnošo-lec.)
£73 Zvonarjeva Hči. 1 (Fr. eriza j.)
674	Sirote. (Narte Velikonja.)
675	Izidor. (L. Dolinar).
ROJAKI IN ROJAKINJE
fie nekaj prispevkov za sirote pok. Valentiča smo dobili te dni in bomo imena objavili v prihodnji številki. Tem potom se ^ponovno o-bračamo do vseh usmiljenih >rc, da vsak po svojih močeh prispevajo za uboge sirote. Človek nikoli ne ve kaj ga v življenju čaka in morda bo tudi kdo izmed nas kdaj potreboval pomoči in bo hvaležen onemu, ki mu bo v nesreči priskočil na pomoč. Prispevke pošljite na naše uredništvo.
POZOR SLOVENCI
Oddam v najem v Villi Devoto v ul. Tres Cruces 5201 zelo pripravno hišo za gostilno ali podobno obrt. Salon meri 14 x 6, dve veliki sobi, velika kuhinja s kotli za gorko vodo in kopalnico z gorko vodo. Zainteresirani naj se obrne po informacije na Ivana L:pičar, Callao 1870, piso 5, Buenos Aires.
Iz kr. poslanstva
MODERNO ZDRAVILIŠČE
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak
dr. K. VEUANOnč sprejemamo bolnike v popolno oskrbo
In sicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure
Fotografija "LA MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NO VOPOROCENI' Najboljši ln najtrajnejšl spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsa! dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
Kr. poslaništvo išče in prosi, da se pri njem zglasijo naši izseljenci:
Blečič Kalist, roj. 14. okt. 1895 leta. v Srdoči, občina Ka-tav. Imenovani je dospel v Argentino pred 9 leti. Zadnji njegov znan naslov je bil: ulica Serrano 852, Rs. Aires, Drugi podatki niso znani.
Gjuro Vujanic iz Svinice savska banovina. Leta 1932 se je zadnjikrat javil z naslova: ulica Diamante 1082 (Barracas) Bs. Aires.
Valentin Tratnik iz Vel. Pirišče, roj. 1897 leta, ki se menda nahaja že kakih 10 let v Argentini.
Ivan Sternad iz Zagreba. Zadnji znan naslov je iz 1927 leta: Venado Tuerto F.C.C.A. Drugi podatki niso znani.
Če bi kdo od rojakov vedel za naslov ali zamogel dati kake podatke o zgoraj imenovanih je naprošeu, da sporoči poslaništvu.
Prva slovenska krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
Katera vam nudi v vsakem oziru vedno najboljšo postrežbo za spomlad in poletje
Velika izbira najmodernejših vzorcev blaga angleških tovarn
Camper in Saifield
GARMENDIA 4947. — LA PATERNAL
Agencija
POTNIK
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES
U. T. 31 - 8759

Samo pri nas dobit® najceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja
ničemurnost, krvaveča ničemurnost mečevalca, ki se je tako dolgo smatral za nepremagljivega... Bussi-Leclerc, ki je pravkar še hladnokrvno m'8'*! na to, da bi nbil vojvodo in samega sebe. se je mahoma zbal priznanja, da mu jo Par-daillan že v drugo izbil meč Iz roke.
In Bussi-Leclerc se je zlagal. Lagal je, obetaje si na tihem, da speče Pardailla-na, ki je bil kriv njegove laži, ob malem ognju. IzmiSljal si je pripetljaje, opisoval podrobnosti, ki jih vobče ni bilo, in sikal poslušalcem, kako je razorožil Pardailana.. .
"Nesreča", je dodal, "se je zgodila tisti mah, ko sem se sklonil, da bi pobral njegov meč. Pardaillan me je zavratno treščil s pestjo po glavi, s takšno močjo, da bi bil še vola pobil na tla. Jaz, ki nisem vol, sem pal na obraz in sem izgubi zavest; ko sem se zdram'1, sem bil sam in zaklenjen,., A to še ni vse... Kar sledi, je pravljično, noverjetno, in je vendarlo res... Ni mogoče, Visokost, ni mogoče, da Pardaillan ne bi bil v zvezi s Satanom."
Povedal je, kako je razsajal, klical in rjovel ter razbijal s pestmi in nogami po vratih; kako so naposed prišli odklenit; kako je naglo zdirjal na vrh in kak nepopisen prizor so je tedaj ponudil njegovim očoim... Povsod vse krvavo, povsod mrliči in ranjenci, vsa vrata odkleujena, most na škripce spuščen... in nikjer več nobenega jetnika....
Ko je končal, si je Guiso zategnil pas, na katerem ^u je visel težki meč, in je pogledal proti vratom, kakor bi so bal, da zdajci uzro na pragu Pardal llana.
"Prav", jo dejal. "Storiti hočem zoper tegn človeka vse, kar je moči ukreniti zoper opasnega razbojnika".
Sedel je za mizo Ln jol z mrzlično naglico pisati povelje.
'Bussi", je izpregovoril Maineville ves bled, "zdi so, da imaš prav. Ni mogoče, da ne bi bil ta lopov v zvezi s peklenščkom ..."
"Kvečjemu če je sam peklenšček", je odvrnil Bussi-Leclerc.
Maurevert ni rekol niti besedice. Premišljeval je. 8tvari, ki je premišljeval o njih, so bilo strašno. ..
"Evo." jo izpregovoril vojvoda, ko je podpisal ukaz. "To naj se neutegoma razglasi. Razbojnikov namen, ko jo izpustil vseh šest in dvajset jetnikov, je bil gotovo samo ta, da si iz njih sestavi ier to, ki bo pomagala Valoiškemu... Cha-labre, Sainte-Maline in Montsery so bili med njimi..."
Ni si mogel predstaviti človeka, ki bi srodi najstrašnojše nevarnosti odpiral jetnikom vrata samo zato, da vrne siromakom svobodo.
"Bussi", je povzel vojvoda Ouiški, "odpuščam ti..."
"Oh, Visokost..." Leclerc so jo sklonil do vojvodove roko in jo jo poljubil.
"Ne govorimo voč o tej nezaslišani stvari, razen kolikor jo troba v našo obrambo. Mainoville, Maurovert, Bussi, znajte, da vas bo poslej družilo z menoj nekaj drugega, mo^nojšegu vdanosti in častihlepja. .."
"Kaj bo to, Visokosti" se jo oglasil Miiurevort.
"Strah", je povzel vojvoda Guiški, "vse štiri nas bo proganjala misel, da nas ho- , če Pardaillan ubiti..."
Izproletolo jih je. Vojvoda je povedal j to, kar so vsi čutili....
"Združiti moramo vse moči, vso pro-metonost in vos pogum. Podobni smo
potnikom, tavajočim v gozdu, po katerem so klati divji merjasce. Držimo so dobro in ne ločimo se. Skupaj udarimo na sovražnika. Dokler bo ta človek živ, gospoda, toliko časa ne dam beliča ne za vaše kože, ne za svojo."
Prepadcni, bledi in omagujoči pod slutnjo neopredeljene opasnosti, so se Maurevert, Bubsí in Maineville na voj-vodovo povelje razšli po dvorcu, da bi podvojili vse Btraže in zavarovali sle-horni vhod.■ .
XLIX.
Gostilna pri "železni stiskalnici".
Mod tem 86 j®	razburjal za-
radi njega, je Pardaillan mirno sedel pri "železni stiskalnici", gosteč se z jeguljo pašteto.
Videli smo ga, kako jo s Karlom An-goulčmskim zavil iz Bastilje v ulico Sv. Antona. Bila je polna preplašenih gruč, ki so klicalo k orožju in drle na okope. Pomešala sta se m6^ njo odhitela naprej, no da bi ju bil kdo opazil, čez kakih pet sto korakov se je Pardaillan zdajci ustavil in se je naslonli na zid.
"Kaj vam je!" ga jo vprašal Karel. "Razburjenje, jelite, prijatelj... in pa izguba krvi T..."
"O ne!" je dejal Pardaillan. "Nič dru goga mi ni kakor to, da som lačen. Osem In štirideset ur žo nisem užil ničesar!"
"Do Progarsko ulice ni voč daloč", je rekel Karel, "samo vidi so mi, da je po vsem, kur sva doživela, moj dvorec za naju dva še najmanj varno zavetje v vsem Parizu..."
"Ros," je dojal Pardail'an, boreč so s slabostjo, "kaj vraga se jo zgodilo z vami t Kako jo bilo mogoče, <la sem vas našel v Bastlljif"
"Stopiva v to gostilno", je rokel Karel in vzdihnil. "Med tem, ko se bova krepčala, vam razpovem svojo nesrečo. Tudi jaz sem komaj še živ od gladu", je dodal.
"In od žeje!" ga je spomnil Pardaillan. "Kar blede se mi od žeje... Trenutek, vojvoda! Imate li kaj denarja! Jaz ga nimam, niti beliča ne."
Karel je zaman lztikal po žepih.
"Lopovi so me oropali, ko so me vrgli v temnico", je d«\jal.
"Po tem takem morava vendarle v vaš dvorec", jo hladnokrvno odločil Pardaillan. "Naj se zgodi, kar se hoče."
Progarska ulica, povsem zapuščena, je ležala sredi hrumečega Pariza kakor tih otoček srodi razburkanega moriu- Stopila sta v dvorec, kjer si je vitez neutegoma privezal dušo z dvema zvrhanim^ čašama vina.	U
Karel je povel Pardaillana v spalnico svojega pokojnoga očota ter mu je odprl eno širokih in globokih hrastovih omar. ki so stale ob zidu. Bila je polna obloke.
" Dragi prijatelj", je rekol vojvoda, "ovo vam oblačil, ki jih je nosil Karel IX. Razen moje matere se jih ni še nihče dotaknil Vaša obleka jo vsa ruztrgana. Og'cjte si to stvari: morda najdete mod njimi kaj primernega zase."
Pardaillan jo spustil oči po kraljevski gardorobi in jih jo nato nekam ne¿»o ustavil na mladem vojvodi.
"ln vil" ga jo vprašal.
"Oh, jaz so ne bi dotaknil teh svetinj za nič na svetu. Toda vi, Pardaillan. .."
"Hvala lopa, Svetlost", je rokel vitoz, hladno kakor vselej, kadar mu je šlo kaj do živega, "če so no motim, je bil nje-
govo Veličanstvo Karel IX. veliko sločj»-od mene..."
"Res!" je vzkliknil Karel Angoulém* ski. "Nisom pomislil, da so vam ta kr»-' ljevska oblačila premajhna."
(Nadaljevanje).
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CERNIČ
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 — 3588 .
Ruska klinika za vse bolezni
Za venerlčne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zullorijem, kateri tto nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUIIlRK-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obl. stili jetraJi, žalmluu, žičevju Itd. Za bolnike iz notranjosti Imamo rezervirane Bobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami.
Ceua od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za uiall honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28

Núm. (Štev.) 43
SLOVENSKI LIST
Stran 7
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti
Ki še poldne, tako sem ugotovil. Nevšečnosti res nikomur ne bi rad -delal in ga v zadrego spravljal, kako mi bo kosilo napravil. Je namreč cela vrsta ljudi, katerim se kaj rado zgodi da "čisto slučajno"... ravno prav pridejo, ko je čas iti za mizo... In sedaj naj pa še jaz postanem tak "prisklednik" s tako suknjo. Pa je včasih že tako, da me pot. prinese kam v takem času.
No, oni dan ni bilo tako. Saj je bilo šele pol poldne Kličem, kličem. Nič. Spet kličem. Zavesa se zgane, vrata zaškripajo in potem — vse tito je bilo
Druga slika: Pred vrati stoje. Bolj slovenskih obrazov ne bi pod
samo Šmarno goro srečali. Veliki in mali. In tudi ulica in številka, točno govori. Ni dvoma. Torej dalje:
"Dober dan!"
"Buenas tardes".
"Kaj niste Slovenci".
"No sé, que pregunta Usted".
In sem kar po špansko začel razgovor z njimi, da vidim, kako in kaj. Pa mislite, da so po špansko znali ?
Figo so znali. Iz vsake besede in geste se je brala razkrinkana tajba. Slabi glumci. Ne bodo koristili niti Špancem niti Indijancem. Pa tudi za Slovence nobena izguba ni. Kakor drevo ne joka za suhim listjem, ki odpada...
Pa sem radi popolne gotovosti le poprašal še drugje, kjer sem dobil slovenske ne le obraze, temveč tudi glave.
Seveda so Slovenci. Janez Proda-
Ako hočete biti zdravüeni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- Ikti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
GOVORI SE SI OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
ni in Mica Kupljena sta se vzela. Sedaj jih je pa sram, da bi jima kdo "Poljake in Ruse" pod nos metal.
Taki so ljudje. S tujim perjem se bi radi šopirili, potem se jim pa tako grdo pokaži.
V bolnici, kjer imam večkrat kot duhovnik posla, se mi je neka Poljakinja predstavila kot "Alemana". Seveda. Alemán, to se ji je zdelo že nekaj več kot "Polaca"... Le da sirota ni vtegnila misliti tako daleč, da bi nemara jaz kaj po nemško znal. In, malo nalašč, ker sem slutil, da je nekaj zadaj, ali pa da ji 'veselje naredim, če je res Nemka, sem prišel kar z nemško besedo na dan. Ti sirota. Kakšne oči je napravila, njene sobolnice so potem imele z njo norčijo, ko so videle kaka je ta "Alemana"!
Tretja slika. Tudi v Temperley me je prinesla pot. Zakaj tudi tam je Slovencev in prav dobrih ljudi. Tam iz Pivke sp prišli. Prav lepo smo se pogovorili. In šel sem dalje.
Saj sem še druge naslove imel. Mizarji so, tako sem vedel,-
Iščem in stopim v neko lončarijo tam blizu. Ali je kaj naših tam okoli, povprašam. Seveda so.Tamle oni mizar.
Torej naprej.
i
Kroiačnica Mozetič
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji
ceni._Poleg tega imam v zalogi tudi sr?jce, klobuke
ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam.'
SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140T U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Dober dan.
Nič odgovora.
Mož je nekaj prelagal tam po mizi, fantek, beloglavček, je k njemu stekel in me ogledoval iz varnega ozadja.
Kako vam kaj gre obrt.
Mal, mal, anda mal.
Ali poznate tu kakega Slovenca v bližini.'
No conosco a. nadie.
Saj. vi ste tudi Slovenec.'
Qué"? No sé, que es eso!,
I, čemu bi ga prisilil, da je Slovenec, če noče biti. ker s takimi ne bo naš narod prav ni pridobil ne zgubil.
Torej oprostite, da sem vam delal nadlego. Pa brez zamere.
Nič ne bi človek rekel, in celo pohvalno je, priučiti se čim popolneje tukajšnjega jezika. Žal. da imajo le premnogi naši premalo volje, da bi se kasteljanščine dobro naučili. Tistih par besed si zabijo v glavo, ki jih rabi vsak dan na delu, in potem si umišlja, da že vse zna in da že po slovensko več ne ve.
Kaj čudnega, če taki ljudje v španskih časopisih najdejo take čudne novice, da človek strmi nad njihovo iznajdljivostjo. Tisti, ki znajo prav brati, so čitali čisto nekaj drugega.
Zato je seveda dobro, da se vsak
CERKVENI VESTNIK
To nedeljo, 31. ok.obra, nepoza-bi -topiti v Novo i -iipeju. Popoldne ob 4. uri.
Iz Belgrana in Plaze Italije vzemi ómnibus 15, (Canning, Yv'arne.s,).
Tz Retira ómnibus 12, 42 ju 50.
Iz Ville Dovoto ómnibus 62.
Iz Plaza Constitución vzemi ko-tektiv 65. Iz Plaza Congreso ómnibus 50 in kolektivo 6. Iz Plaza Once kolektivo 40, 42 in 50. Iz Linier-sa kolektivo 4. iz Ville Luro in Pa-ternala kolektivo 27. Tz Avellanede ómnibus 11. iz Lanusa pa 12 in 13.
Sv/ maša bo ob 10. uri na Pater-nahi za umrlo N N.
7. nov. bo sv maša na Saavedri ob 10. uri in pol.
Hladnik Janez
potrudi, da se jezika nauči kar najbolje. Toda ne bo vreden več, če se bo delal za drugo kar je. In v tej deželi še celo. Ker je čista resnica, da domačini sami (pač enako kot je med našimi rojaki, ki raje podpro tujega kot s^jega človeka) zelo spoštljivo nastopajo s tujcem, če le najdejo v njem dostojnega človeka.
Hladnik Janez
KROJAČNIGA
"GORICA"
Hočete biti dohro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer bodite vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
Dr. J. HAHN
Zdravnik bolnišnice Durand
NOTRANJE BOLEZNI: — Srce — Slabokrvnost — Naval krvi,— ŽENSKE BOLEZNI: — Vnetje — Neredno perilo — Beli tok. —
Sprejemanje strank od 3. do 8. ure. — Nizke cene na tedensko plačevanje. TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón. — U. T. 47, Cuyo 7601
Bu«nos Aires
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151
BUENOS AIRES
CARIčIN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 61 r
"Vsemogočni Bog," zavpije Olga, "saj to je knez Daškov!"
"Da, zares!" potrdi Mirovič. "Pre kleti, zvezan je, napol mrtev, popolnoma strt!, — O Bog, temne in «udne so tvoje poti! — Prosil sem da mi omogočiš, da se bom temu brezčutnežu maščeval, človeku, ki je uničil mojo srečo 1 Sedaj pa n¡ treba več maščevanja! — Knez Daškov je obsojen!"
Napol neumni starec se je valjal Pred carjevimi nogami. Govoriti ni ^ogel, mrmral je samo posamezne besede, ki niso imele nobene medvojne zveze. V preslekih se je za-sn*ejal z groznim smehom, ki je last norcev. Smeh, ki ti pretresa mozeg.
Naenkrat se vzravna, kolikor so mu to dopuščale vezi:
"Hahaha," se zasmeje knez Daškov in pokaže z zvezanimi rokami na Olgo, "to je moja sladka golobica, moja žena! Naposled sem te Ve«dar našel! Dolgo si me pustila samega! Strašne sanje sem imel!"
"Neumnosti! — Kdo se bo drznil dotakniti kneza Daškova? — Saj 8e «ahajam v svoji petrograjski Palači! — Pridi, sladka moja žen-daj, da bova skupaj obedovala, al* ne, boljše bi bilo, da pokličeš
travnika, se
Ni mi dobro. — Zdi m>, kot da bi padel z visokega ^°lpa, — vse kosti me bole! — Hi.
hoteli so me privezati pred to-Povo žrelo! — Na pomoč! Na po-
moč! — raztrgati me hočejo na kosce, — umiram — umiram!"
"Daškov omahne — krči so mu zvijali staro telo, tako da se je valjal po tleh. Olga skrije svoj obraz na Mirovičevih prsih. General jo je nežno miril.
Tudi Livija se je obrnila, da bi ne videla tega groznega prizora. Pugačev pa se sklone k nesrečnežu in se porogljivo nasmeje:
"Naposled sem te vendar spoznal, ponosni knez" zakliče namišljeni car. "Kaj buljiš vame? — Da, jaz sem tisti, ki si ga ti imenoval upornika Pugačeva. v resnici pa sem tvoj car, kateremu moraš biti pokoren! — Na puščicah si mi pošiljal pinna, v katerih si se mi ropal. _ v katerih si ine nazival razbojnika! — Saj sem ti hotel odgovoriti v Orenburku, toda prehitel si me, kakor vidim in si se sam i>o-trudil k meni!"
Norec je buljil pred .se s steklenimi očmi. Naposled reče z zamolklim glasom:
"Živel car — car Pugačevl — Oh, Katarina, rad bi bil zraven, da bi videl, kako ti bo ta nesramni Kozak strgal z glave carsko krono! Ničesar drugega ti ne bo preosta-jalo kakor da zopet slaviš poroko in vzameš Pugačeva za moža in gospodarja. Živel car, — car upornikov !"
Pugačev izvleče počasi svoj turški meč, čigar držaj je bil okovan z zlatom in okrašen z diamanti.
"Kola", reče nato Pugačev "kje je ključ, ki ga ima pri sebi?"
Kola plane na kneza, — njegovo
raztrgano domačo obleko mu potegne raz prsi. Ključek je visel na vrvici okrog vratu.
"Kako", vpraša Pugačev, "da ima ta lopov ključek pri sebi?"
"To je popolnoma razumljivo, moj car," odvrne Kola. "Ta strahopet-než je čakal samo na ugodno priliko, da bi mogel pobegniti in prepustiti trdnjavo svoji usodi. — Svo je blago je namreč že odposlal iz trdnjave!"
"Blago se nahaja v mojih rokah," ga prekine Pugačev. "Ujeli smo njegovega slugo, ki se je preoblekel v Armenca in peljal v vozu Da-šlcovo blago. Slugo smo obesili, blago smo si medsebojno razdelili. Naprej !"
"Knez jo je torej nameraval neke primerne noči pobrisati iz trdnjave, s tem ključem pa bi odprl stranska vrata. — Daškov je razložil svoj načrt svojima blodnieama, katere je hotel odpeljati s seboj. Govoril pa je v moji navzočnosti, ker me je smatral za gluhonemega" ^
"Prinesel sem ga radi tega k vam, veliki car, zategadelj sem ga rešil z žrela velikega topa, kjer je že bil privezan. Poslušaj torej, kaj zahtevam oziroma prosim za svojo u-slugo."
"Govori", odvrne Pugačev. "Res, moram te nagraditi za tvojo uslugo Ne bodi skromen! Dam ti zlata, kolikor ga odtehta knez!"
"Toda Kola odkima.
"Ne potrebujem tvojega denarja", reče mladenič. "Hočem pošteno delati."
"Ključ je tvoj, Daškov pa moj! Ker pa sem strasten oboževalec ognja. bi te prosil, da zapoveš pripraviti grmado. — Jaz pa 'vas vse vabim k predstavi, ki se bo imenovala "živa baklja".
"Ha, sedaj te šele razumem!" se nasmeje namišljeni car. "Rad bi ga na grmadi sežgal! — Rad ti dovoljujem to veselje, delaj, kar hočeš! —Ali naj pripravijo grmado takoj ?"
"Takoj!" zavpije Kola in v očeh mu zašije plamen mržnje.
Pugačev pokliče k sebi svojega tasta in mu nekaj poltiho zapove.
Kola mu je medtem z globokim spoštovanjem predal ključ.
"Ali nas hočeš odvesti k tajnemu vhodu v trdnjavo?" ga vpraša Pugačev.
"Da. gospodar, ko bo ugasnila grmada, se bom postavil na čelo tvojim ljudem. Prepričan sem, da boste že prenočevali v trdnjavi.
í'ika vstopi in naznani, da je grmada pripravljena.
S f"iko je prišlo nekoliko koza-kov, ki so zgrabili kneza Daškova in ga odvedli.
Bila je sreča za kneza, da ni prav vedel za kaj gre. Vedel je sicer, da mu preti nevarnost. Otepal ni branil se jf1 lcozakov, toda pri tem se je smejal.
To je bil grozni, srce trgajoči smeh.
Pugačev ponudi Li'viji svojo roko, da bi jo popeljal h grmadi, da bi bila tudi ona priča tega groznega prizora. Livija je vedela, da mu
ne sme odbiti te želje, če ga noče razžaliti.
Ko je Kola odšel iz šotora, se obrne Mirovič k Olgi in ji reče:
"Ali hočeš tudi ti z menoj, Olga? Ta človek te je razžalil in ponižal, napravil te je za svojo sužnjo Ali ne bi hotela gledati, ko ga bodo zajemali plameni?"
"Ne, dragi," odvrne Olga, "nočem gledati tega groznega prizora. Ta človek mi je povzročil mnogo krivic, toda nekoč je bil moj mož. Ne maram biti priča njegove smrti!"
"Poglej, Mirovič, tudi midva sva kriva. Mar mu nisem bila nezvesta? Mar mu nisi ti odtujil srce njegove žene? Oh, če bi vedela, kako bi mu mogla skrajšati smrtne muke!"
Mirovič pogladi svojo brado.
"Te besede dokazujejo, da imaš plemenito srce, Olga", reče general Pugačeve vojske. "Pripovedujejo mi o tvoji plemenitosti, dobra moja žena. Prav imaš! Najina dolžnost bi bila, da bi mu olajšala smrt-ne muke."
"Nimam sicer razloga, da bi se mi ta človek smilil, ker mu nisem ničesar ukradel, kar bi mu zares pripadalo Povej mi, Olga, ali si ga ke-daj ljubila? Ali je imel on kedaj pravico misliti da si čisto njegova?"
"Nikdar, nikdar!" zakliče mlada žena in se še nežneje privije k Mi-roviču. "Poročila sem se z njim, 'ker sem bila žejna časti, poročila sva se, ker me je prosil in rotil, naj postanem njegova žena. Hotela sem postati članica visoke družbe in se tako maščevati, ker so mi kot hčeri
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
Dirección: Gral. César Díaz 166T Buenos Aires
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Zanimivosti
NAPOLEONOVI MEČI
Ko je Napoleon Bonaparte 22. julija .1793 zmagoslavno zasedel Kairo, so mu najvišje egiptovske oblasti poslale tri jako dragoceno izdelane meče, ki so bili okrašeni z dragulji in biseri. En meč je obdržal Napoleon zase; drugega je podaril svojemu svaku, hrabremu konjeniške-
Nepoznan in skrit je živel maršal na gradu Bosnique pri svojih sorodnikih. Nekoč pa, ko je Ney vprav občudoval slike v salonu, je nenadoma prišel obisk. Ney je stopil v drugo sobo, a je v naglici pozabil oni znani meč na stolu. Med gosti je bil pa. tudi neki policijski častnik. Ko je zagledal meč na stolu, je vzkliknil: "Tukaj je pa — ali Napoleon — ali pa maršal Ney!"
Častnik je to vest koj sporočil
mu generalu Muratu, tretjega pa jedalje in Neya so zaprli in ga obso-
dobil maršal Ney.
Ko je Napoleonova slava zašla in ko se je bil še enkrat povrnil v Francijo (z Elbe), je Ney prelomi; prisego, ki jo je dal novemu francoskemu kralju in se je z vsemi svojimi četami pridružil Napoleonu. Ko je bil Napoleon kasneje poražen, so hoteli Neya zapreti, a Ney je iz. ginil.
dili na smrt. Ko so mu hoteli pred nstrelitvijo zavezati oči, je vrgel rutico proč rekoč: "Ali ste pozabili, da sem 36 let stal sredi toče krogel?" In sam je zaukazal: "Ogenj! Živela Francija!" S temi besedami se je mrtev zgrudil na tla dne 7. decembra 1815.
Ista usoda je zadela lastnika tri?> tjega meča, generala Murata. Dne
VABILO
— NA —
II. Veliko prireditev
SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU,
ki se vrši v dvorani "GERMANIA" ulica ALSINA 2513 esq. Alberti, v bližini Plaza Once v NEDELJO, dne 14. NOVEMBRA ob 4 uri pop.
Ponovi se prekrasna igra (tokrat popolna):
Izgubljeni raj
Sodeluje tudi šolski naraščaj iz Villa Devoto z igrico:
"LUKNJA V NAMIZNEM PRTU"
ijnl več raznih dsklamacij, pesmic in drugo.
Pri tej naši prireditvi sodelujejo društva: "Prosveta", "Tabor", "Gosp. Podp. društvo Villa Devoto" in vzgojni zavod "Lipa". Bolj podrobno v programu, ki izide prihodnji teden.
K obilni udeležbi že sedaj vabi vse cenj. rojake in rojakinje
ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA NA PATERNALU
13. oktobra 1815 je neustrašeno stopil pred puške, -i razgalil prsi in kriknil: "Ogenj!" — in je umrl.
KOLIKO PAPIRJA SO PORABILI SLOVENCI
74 milijonov 939.515 kg papirja so porabili Slovenci za svoje liste v 140 letih, od Vodnika do leta 1936. Če bi to množino hoteli natovoriti na vagone, bi potrebovali 9570 vagonov dolg vlak, ki bi segal od Rakeka do Št. Ilja nad Mariborom. Za predelavo tega papirja je moralo pasti 3 milijone 708.370 m3 smrekovega in jelovega lesa. Kako obsežen gozd je to, priča dejstvo, da bi potrebovali za natovorjenje lesa vlak, ki bi segal od Ljubljane do Skoplja in nazaj! Novinarska razstava js ponazorila na poseben način to ogromno premoženje. Videli smo, kako naglo se je v primeri z dobo pred vojno dvigala poraba časopisnega papirja v svobodi. Vsi izvodi Vodnikovih Novic so pred 140 leti tehtali dobrih 60 kg, na kraju 19. stoletja so naši listi požrli že poldrug milijon kg papirja v treh letih! To pa ni še nič v primeri z 18 leti v svobodi, ko so rotacije in drugi stroji naših revij pretiskali nad 56 milijonov kg papirja!
DVA NOVA OCEANSKA PAR-NIKA
Američani imajo namen zgraditi dva velikanska oceanska parnika. Ladji naj bi bili dolgi po 300 metros ("Normandie" je dolga 313,75 m); imeli bosta po 100.000 ton ("Normandie" 79.280 ton.). Največja brzina bo 38 vozlov, normalna pa 34 ("Normandie" največ 32 vozlov). S to naglico bi ladja priplula iz New yorka v Le Havre točno v 4 dneh. "Normandie" more prepeljati 1968 oseb, a ta dva parnika bi prepeljala po 10.000 oseb.
Na novih parnikih bi ne bilo nobenega razkošja, nikakih luksuznih kabin, razkošnih dvoran, jedilnic in klubskih prostorov. Ves prostor bi
vseboval samo kabine. Tako bi imel vsak parnik po 5000 kabin za dve osebi. Cena za vožnjo, ki bo vsak teden po ena, bo samo 50 dolarjev za o.sebo. Prehrana ni všteta, a na parniku bodo tri restavracije. Najcenejše bo kosilo za 50 centov.
Vsaka ladja bo stala 25 milijonr dolarjev. Gradila ju bo država in ju potem oddala kak: zasebni družbi. Najemnina bo tako zaračunana, da bo vsaka ladja v 10 letih plačana z najemnino. V vojnem času bi bila oba parnika za prevoz vojniškik čet, na vsakega bi šlo 20.000 vojakov. Braz dvoma bosta oba parnika v veliko korist potnikov.
KOLIKO TON LADIJ IMAJO PO-EDINE DRŽAVE
Lani je naraslo svetovno ladjedel-stvo za 1,222.381 ton. To številko je objavila najnovejša izdaja Lloy-dovega ladijskega vestnika. Angleži so vznemirjeni, ker je njih ladjevje šele na tretjem mestu. Anglija je zgradila lani za 258.482 ton več ladij, Norveška pa za 293.127 ton, a Japonska za 259.482 ton. Nemčija stoji koj za Angleži, ko je zgradila lani za 218.824 ton več ladij. Zanimivo je, da gradijo največ motornih ladij. Gradnja ladij s parnim strojem je padla za 191.559 ton, a gradnja motornih ladij se je zvišala za 1,458.114 ton. Gradnja jadrnic se je zmanjšala za 44.174 ton. Čeprav je angleško ladjevje s svojimi 17,-543.941 tonami številnejše kot ladjevje Združenih ameriških držav, ki ima 9,347.000 ton. je vendar resnica, da je bila Anglija leta 1901 lastnica 50.2 odstotka vsega svetovnega brodovja, letos pa ga ima le 26.7 odstotkov.
ZA KRATEK ČAS
Izognil bi se rad
A: "Miha me je prosil, da bi mu posodil 50 dinarjev. Kaj praviš, ali bi mu jih dal?"
B: "Seveda!"
A: "Zakaj seveda?"
B: "Če mu jih ti ne posodiš, bo pa k meni prišel!"
Slaba vesit.
Župnik: "Zdaj pa že vem, kdo mi je včeraj ukradel kokoš."
Miha: "Kdo pa, gospod župnik?''
Župnik: "Tvoj sosed."
Miha: "Kako ste pa dognali to?"
Župnik: "Ker danes med pridigo ni dremal."
Podpornik umetnosti.
Slikar: "Kaj, za to mojstrovino mi ponujate samo 100 dinarjev? Tako lačen pa zaenkrat še nisem, da bi vam dal sliko za tak denar."
Zanimanec: "Še ne? No, pa pridem čez nekaj tednov..."
POTNIŠKI PARNIKI
Iz Evrope dospejo:
Oktober:
30. Mendoza, Higli. Brigade in Cap
Arcona November: 2. Monte Olivia in Kerguelen
6.	Almanzora
7.	Oceania
8.	Florida
9.	Antonio Delfino
V Evropo odplovejo: Oktober:
30. Pssa. Giovanna November: 2. Cap Arcona in And. Star
4.	Mendoza
5.	Gral. Artigas
10.	Kerguelen in Almanzora
11.	High. Brigade
Arona Katza vzeli vse imetje. Propasti bi bila morala, če bi se ne bila znala sama pomagati! — Toda moje srce, mar ne veš, ljubljeni, da je bilo zate? — Ljubila sem te od prvega trenutka. Bog mi je priča, kako sem kljubovala tej ljubezni, kajti vedela sem, da sem prisegla perd oltarjem zvestobo knezu Daš-kovu."
Mirovič je poslušal njene besede, a slišal ni vsega. Glavo je sklonil na prsi in razmišljal.
"Ne morem pozabiti tvojih besed" reče Mirovič, "da bi hotela olajšati Daškovu smrt. Oni ga bodo zažgali, smrt na grmadi pa je najstrašnejša, kar si jih moreš zamisliti! Počasi bo gorel in v najhujših mukah izdihnil."
"Sicer je tudi Daškov mene mučil, ko je priše! v mojo temnico, odkoder bi me bil moral generalma-jor Potemkiu odpeljati na morišče. — Toda odiešenik je dejal: (jdpHati jim, o Bog, saj ne vedo kaj delajo. Spomnil sem se nečesa! Upam, da se mi bo posrečilo".
"Nekaj dni je od tega, kar je pri -šel v naš tabor tvoj prijatelj, Anglež Perkins. K ni.m je prišel z namenom, da bi t;e osvobodil, todla opazil je takoj, kako rada si v našem ujetništvu — Mirovič se Olgi nasmehne — in se je odločil, da o-stane pri nas. — Mislim, da bi mogel ta človek .storiti Daškovu zadnjo uslugo."
"Potrpi trenutek, Olga, pogledal bom, če bi ga mogel kje najti."
Mirovič odide in se čez malo časa vrne s Perkinsom v šotor. Per-
kins je nosil, kakor vedno, pri sebi dvocevko.
"Strašna pasma se nahaja v tem taboru", zaklie Perkins, ko je vstopil, "vpijejo in se dro, toda vrag naj jih razume! — Kaj pa želite, Mirovič? — Na oremburškem obzidju ne visi še bela zastava, ljudje se pa vesele, kakor da bi trdnjavo že zavzeli."
"Mar ne veste, kaj se je zgodilo?" ga vpraša Mirovič.
"Nimam niti pojma o kaki stvari 1"
"Potem poslušajte, — knez Daškov se nahaja v naših rokah!"
"Živ?"
"Živ! Nahaja se v našem taboru!"
"Za vraga!" odvrne Perkins. — "Potem boste morali še dolgo čakati, da se bo trdnjava predala. Edino vaše upanje je bil knez Daškov, •slabič, ki bi se prestrašil našega obleganja in odprl vrata trdnjave. Sedaj pa baste imeli posla z odločnejšimi možmi!"
"O trm pozneje, prijatelj Perkins," ga prekine Mirovič. "Sedaj gre za nekaj, kar se Olge in mene tiče. — Pravkar so odvedli kneza Daškova, da bi ga usmrtili. Sežgali ga bodo na grmadi."
"Malo vroče mu bo!" reče Perkins in skomigne z rameni.
"Perkins", mu reče Olga in ga proseče pogleda, "Perkins, vi veste, da je smrt na. grmadi strašna."
"Vem to", odvrne Anglež mirno in hladnokrvno.
"Poslušajte, Perkins", nadaljuje Olga. "Mirovič in jaz sva se odločila, da bi olajšala knezu Daškovu
te strašne smrtne bolečine. Življe nja mu ne moremo rešiti, toda strašno mučenje bi mu zamogla .preprečiti."
"Govorite z Veličanstvom", odvrne rogajoč se Perkins, "morda bo premogel presvetli car toliko usmiljenja, da bo zapovedal, da prere-žejo knezu Daškovu samo vrat od ušesa do ušesa!"
"Pazite, Perkins!" ga opomni Mirovič. "Vi se mu rogate, toda bodite previdni, da vas ne bi kdo slišal! To so fanatiki!, In če bi Pugačev kaj zvedel bi vam dal zares prerezati grlo!
"Hvala lepa", odvrne Perkins, "jaz se sam brijem. Toda kaj naj storim, da bi olajšali Daškovu trpljenje? Da bi ga rešil z grmade? — Priznavam sicer, da bi bilo čisto dobro za tega starega tirana, če bi se malo bolj segrel. Saj je bil vedno hladen in nesprejemljiv za trpljenje drugih!"
"Vi, Perkins, ste edini človek, ki mu lahko pomaga!" reče tiho Mi- j rovči "Če boste le hoteli — samo en strel in končano bo!"
Perkins se je smehljal in motril svojo dvocevko. Nežno jo pogladi z roko.
"Razumem", reče Perkins. "Vi nrslite, da bi bilo dobro, če bi u-pornike iznenadil in jih prikraaj-šal za užitek. To delo bo sicer zelo nevarno. Lopov Pugačev mi bo zameril, če ga bom motil pri njegovi najlepš1 zabavi!"
"Branil vas bom, če bi vam kdo hotel kaj storiti." odvrne hitro Mirovič "Hitite, Perkins, ne izgubljaj-
te časa. Zdi se mi, da so že pričeli!"
"Torej naprej!" zakliče Perkins. "Moja krogla bo brez dvoma zadela. Za kneza Daškova pa je boljše, če umre kakor vojak in ne kakor muha, ki je priletela v ogenj. — Pojdiva torej, pa bova gledala to malo komedijo!"
".laz ne grem!" reče Olgi. "Ostala bom tukaj!"
Mirovič poljubi Olgo na čelo in odide s Perkinsom.
Ves tabor je bil razsvetljen po ogromnem plamenu.
"Mislim, da je skrajni čas" reče Mirovič.
"To je pa zares peklenska komedija!" se nasmeje Anglež in si pripravi puško. "Dali bomo kmalu znak, zastor bo padel, občinstvo pa bo odšlo iz gledališča in zahtevalo svojo vstopnino nazaj."
Stari lovec dvigne polagoma svojo puško.
Z neverjetno hitrostjo so nanosi-li uporniki na prazno mesto med šotori grmado.
Ko so uporniki zvedeli, da se nahaja knez Daškov živ v njihovih rokah, jili prevzame nopopisuo veselje. Vsakdo se je zavedel, da bo videl zanimivo usmrtitev.
Ljudje so bili sicer vajeni usmrtitve, toda vseeno je bilo nekaj izrodili ga gledati, kako umira na gr-mudi poveljnik trdnjave Orenburg, knez Daškov, njihov sovražnik.
Orinado so gradili moški in ženske. Nanosili so ukradenega pohištva, naslanjačcv iz orenburšk.h pa-
lač, dragocenih pisalnih n^iz, postelj in raznih drugih predmetov, vse te stvari pa so namašili slame in gorljivega lesa.
Sam Pugačev tast je nadzoroval delo, množica pa je od daleč gle" dala.
(Nadaljevanje)
Slovenkam v La Plati.
in okolice naznanjam, da sem otvorila modern, salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calle 67, No. 102 esq. 118, La Plata
Naznanjam, da sem odprl gostilno
'VIPAVA'
kjer boste vsi točno in dobro postreSeni z dobro domačo hrano ter z izbranim dobrim vinom in prvovrstnim hladnim pivom.
Cenjenim gostom je na razpolago kegljišče in krogljišča. Priporoča se za obilen obisk lastnik
Saksida Viktor
Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires