O VENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) Vni. BUENOS AIRES, 30 de Octubre (oktobra) 1937 Núm. (štev.) 43 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Gospodarski boji Dobro urejeno gospodarstvo je brez dvoma temelj vsakemu napredku, bod isi posameznika ali države. celo ljubezen do domovine in Prav tako tudi med možem in ženo Je baje v veliki meri odvisna od želodca. Res je, da ne živimo samo od kruha, vendar s praznim trebuhom tudi ni mogoče imeti zelo prijetnih misli. Po vsem svetu je slišati jamrane ljudstva za večji kos kruha. Nekateri državniki se resno trudijo, da uravnat j o gospodarstvo tako, da bo vsem nudilo priložnost za delo in zaslužek; večina pa jih je še vedno v službi plutokracije in velekapita-'a, ki stremi zgolj po lastnem dobičku. Narod jim je samo orodje za dosego cilja. Poglejmo malo in presodimo, kako y nekaterih državah rešujejo gospodarno vprašanje; kam in na kakšen način pošiljajo narod po večji kos kruha. Italijanski fašizem je pognal svoj gospodarsko popolnoma izčrpan in zato vedno bolj nejevoljen narod, ki bi ga niti s patrijotizmom m vero ne mogli dolgo več slepiti, v boj za, nove .kolonije. S zavetjem tuje zemlje in zasužnjenjem tujega blae a oblubljajo italijanskemu narodu boljšo bodočnost. Nekaj resnice bo gotovo na tem, a kakšna je cena? In kakšen konec? Primorskemu narodu ni treba tega razlagati, kajti fašistične doktrine je na svoji koži občutila. Kot v litanijah ste čita H imena našili zadrug v zadnji številki Sloven.-kega lista. V teh zadrugah so bili žulji našega, kmeta m delavca ter ves up in steber gospodarstva. Kakšna razlika. Iz Jugoslavije poročajo, da so dobile zadruge posebno državno zaščito, da s tem pripomorejo ,k neodvisnosti kmeta od tujega kapitala; v Italiji Pa sta kmet in delavec popolnoma odvisna od kapitalizma, ki mu ga .je naravnost ,v naročje pahnil fašizem. Z istega stališča kot italijanski lašizem povzroča krvavo klanje na fraljnjem vzhodu japonski imperi-Jalizem. Japonski kapitalisti so domače ljudstvo že tako izčrpali, da «i ga ne upajo še bolj daviti, ker 2e itak vre med narodom nezadovoljstvo ter ga utegnejo pomiriti edinole, če se jim posreči zavojeva-ti nove bogate province kitajske dežele. četudi je angleški imperijalizem «den najbolj humanitarnih, sloni le na izkoriščanju prirodnega bogastva svojih ogromnih kolonijalnih posestev. Še bolj kot- Angleži pa pijejo kri kolonijalneinu prebivalstvu domači poglavarji, ki so za svoje osebne koristi zvesti podaniki angleške krone. Egiptovsko ljudstvo, ki je "a višji stopnji kulture, ima precej več svobode kot. pa ostali narodi Pod angleškim nadzorstvom. Že več let teče kri v Palestini. »Judje, podpirani od Anglije, se vračajo v domovino svojih očetov, ki **o jo svojčas vsled nesloge in od Rimljanov premagani, zapustili. Sedaj pa so ravno s tistega mesta ne-zaželjeni odkoder se širi nauk, ki «a je njih rojak učil in so ga zato (Nadaljuje na peti strani). Tragična bilanca španske državljanske vojne POLDRUG MILIJON MRTVIH IN RANJENIH — 21 MILIJARD PE SET ŠKODE — FRANCO PRIPRAVLJA VELIKO OFENZIVO PRI MADRIDU IN V ARAGONIJI — SLABI IZGLEDI ZA SPORAZUM V LONDONU Dočim zastopniki raznih držav doslej še vedno brezplodno razpravljajo v Londonu o tem. kako bi preprečili tuje vmešavanje v španske državljansko vojno, v katero se v resnici vmešava več velesil že od njenega začetka dalje in tudi sedaj, ko se diplomati vadijo v angleški prestolnici v govorništvu, prihaja iz Španije nova tragična bilanca človeških in materijalnih žrtev, ki jih je doslej povzročila morija. Računajo, da je doslej bilo ubitih najmanj 230.000 oseb, ranjenih in pohabljenih pa okrog 1.220.C00, tako da znaša skupno število žrtev več nego poklrug milijon duš. Od uničenja, ki ga je doslej povzročila vojna, od izgube, ki jo imajo trgovina, industrija in sploh vse narodovo gospodarsko življenje, ima Španija do danes že 21 milijard peset škode. To je bilanca onega, kar ima špan ski narod od državljanske vojne, ki so jo zanetili nekateri generali s pomočjo tujih vlasti, a za katero je treba del krivde gotovo pripisati tudi dejstvu, da je špansko ljudstvo še zelo nezavedeno in neuko (preko štirideset odstotkov analfabetov) ter premalo disciplinirano, pa radi tega ni pokazalo zadostne odpornosti proti vojaškim magnatom, ki so se domislili, da je treba Španijo osrečiti s fašistično diktaturo; v samem vladnem taboru so se razne skupine teple med seboj in v Kataloniji še vedno ni vse v redu, kar se anarhistov tiče. . Da Nemci, in zlasti Italijani podpirajo Franca na zelo izdaten način in gotovo v veliko večji meri nego na pr. Rusija in Fracija va-lenciansko vlado, je že splošno znano dejstvo. Tista velika odločnost, ki so jo pred mesecem dni pokazale Francija, Anglija, in Združene države in po kateri je bilo sklepati, da so se zatrdno odločile narediti konec tujemu vmešavanju v Španiji, se je spet umaknila novi previdnosti, izvirajoči menda iz naslednjih dveh dejstev: da so se nekateri kro-predvsem republikanski, zelo razburili radi preenergičnega Roose-veltovega govora, radi česar je moral predsednik dopovedati, da nikakor ne misli na vojno, marveč da hočejo Združene države v£#kako Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5y - i723 na protiruski borbi. KajSi Crispi, ki je gledal v bodočnost Italije, ki leži na Sredozemskem morju, se je najbolj bal, da ne bi Rusija prodrla skozi Dardanela in postala nevaren tekmec na Sredozemskem morju. Od takrat pa tudi izhaja protiruska politika berlinske vlade, edina napa- ¡ ka, ki jo Bismarck sam v svojih1 spominih kot takšo označuje in obžaluje. V Nemčiji je takrat živel in pisal in prerokoval filozof nemškega nad človeka in potemtakem idejni predhodnik današnjega narodnega socializma, Nietzsche. Ob priliki Crispi-jevega potovanja v Berlin je ravnokar pisal "Pisma Italijanom, ki jih rad imam", v katerih je popolnoma iskreno izpovedal svoje notranje prepričanje. Zapisal je sledeči stavek, ki ga iz zgodovine ne bo mogoča izbrisati: "Z (nemško držaVo modri narodi ne sklepajo dosmrtnih zakonov, marveč k večjemu samo prehodne ljubezenske zveze." Zgodovina zadnjih 50 let je pokazala, da so Italijani iskreni nasvet nemškega filozofa vedno spoštovali in upoštevali. Če se danes vprašamo, kaj je v evropski politiki tisto, kar Italijo in Nemčijo sili k zvezi in kaj je dejanski vzrok za Mussolinijevo potovanje k Hitlerju v Nemčijo, bomo našli polo'zaj, silno podoben onemu pred 50 leti. Italijanski imperij se hori za svoje priznanje. Nemška država je v odprti borbi proti vsemu [Velika moderna krojačnica' HERMINIO BIDIN0ST Escortador de el Jokey če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Aires svetu, ki se obotavlj - in ji noče pri-poznati veljave, ki si jo želi. Zopet najdemo ta dva naroda, italijanskega in nemškega, ki sta nekako v opoziciji proti ostalemu svetu. Drug drugemu sta torej naravna prijatelja. — Toda, ko gre za sklepanje zveze, je treba najti trdno osnovo: v kakšno svrho. čemu, proti komu. In kot pred 50 leti Crispi in Bismarck, tako sta tudi sedaj Mussoli-ni in Hitler iskala to osnovo. Zveza čemu? Za zmago obojih političnih ideologij? To se zdi nemogoče, ker sta si italijanski fašizem in nemški narodni socializem po svojem etičnem nazoru tuja. Zvez?, proti komu? Proti Angliji? Ko pa se obe, Italija in Nemčija, trudita, da bi našli njeno prijateljstvo. Proti Franciji? Italijanski državnik tej nemški želji noče ustreči. Torej proti Rusiji. Mesto caristične Rusije pred 50 leti je danes sovjetska Rusija. Kakor takrat se tudi danes tukaj politika o-beh držav krije. Hitlerjevska Nemčija pozna samo enega velikega na-sprotrfka -V- sovjetsko Rusijo, in samo en nespremenjeni cilj — da jo uniči. A ista sovjetska Rusija se je pojavila tudi kot nevarna italijanskim težnjam v Sredozemskem morju. Za politično zvezo med Italijo in Nemčijo navzlic velikemu vzna-njemu blesku obiska ni torej nikjer drugod stvarne podlage kakor v na-sprotstvu proti Rusiji. Mussolini je v tem posnemal samo Crispija, Hitler pa kneza Bismarcka. (S.) KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" DONATO ALVAREZ 205 9, pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih cenah. -— Obiščite me, da se boste sami prepričali. STANISLAV MAURIČ F A VST A Čete so so vrnile v stanovališča in množica se je jela poparjeno razhajati z okopov v Pariz. Tudi Guise je dal svoji okolici znamenje za povratek; baš tedaj se je raznesel glas, da se pripravlja velika procesija in da jo bo vodil sin Davidov, veliki Henrik sani, ker hoče osebno govoriti s Henrikom Valoi-*klm. Nekako ob sedmih zjutraj se je vrnil Guise v svoj dvorec iu je ukazal, naj ne-utegomii pripravijo vse za njegovo od-potovanje v ChortreB. "Maurevert, vi pojdete z namil" je dodal, gledaje mu srepo v oči. "Zakaj ne bi šel, Visokost!" je vprašal Maurevert. "Kaj ve>m, zakaj ne! fte bi na primer Nameravali kak izlet... recimo, v samo-•tan mi Montmartruf..." Maurevert je prebledel. Guise pa je «opil k njemu, poloil mu prst na čelo "> rekel z zamolkli,,, glasom, tako tiho, da ni sišnl nihče razen njiju dveh: "čo bi tudi dobili sto tisoč, liver, slišite, Maurevert, in bi bili dovolj bo-8"ti, d» i,¡ se lahko razstali z menoj ter »Prejeli službo paznika na Montmartru". "Visokost! . . ." "In celo. če bi bili poročeni po vseh Predpisih dn ves. Maurevert", jo nadaljeval vojvoda škripaje z zobmi, "celo tedaj ti mi vekomaj prepovem, da bi povzdignil oči... že veš, do koga... '>repovi>in ti, da bi se ganil od mene...." 'Visokost", je zajecljal Maurevert "'ed kakor smrt, "bodite uverjeni.. ." Ne ganeš se več od mene; stanoval tu in na poti v ChartreB te hočem •meti neprestano pri sebi... nko ti je do tega, da ti ostane glava na ramenu." Maurevert se je priklonil iu zatur-mral nekaj o brezpogojni pokornosti. Sam pri sebi pa je dejal: 'Kakor hitro bo prekleti Pardaillan mrtev, izginem... baš zato, ker hočem, da mi ostane glava na ramenu!..." "Visokost", je povzel na glas. "danes zarana morava v Bastiljo... Saj menda pomnite, kaj ste mi blagovolili -obljubiti. .." "Da, da", je rekel vojvoda, potolažen po tem suženjskem vedenju. "Dober služabnik si vzlic temu; bodi uverjene, da ne bom pozabil ničesar. . . niti gardne-ga kapetanstva ne, ki ti je obljubljeno!" Maurevert se je zdrznil. "Samo", je nadaljeval vojvoda, "glej, da si ga zaslužiš z vdanostjo in zvestobo. A prav je, da si me domislil Basti-lje; še malo in gledal boš, kako mučijo tvojega sovražnika." "Mudi se, Visokost!" je pograbil Mau-rveert. "Krvnik je naročen za sedmo uro." "Pojdivs!" j« sifjejč se vzkliknil Guise*. "Nasititi moram tvoj glad, da se ne lotiš mene. V Bastiljo! Ali pojdeš z nama, Mainevillef. . ." "Ne tajim, Visokost, da 1malu Pardal-llana v hudi zameri", je odvrnil Maine-ville; "toda hraber mož je vendarle... Upira se ml gledati muke ljudi, ki se ne morejo braniti z mečem v roki..." "Oh", je dejal Maurevert, "mene pa baš to najbolj zanima!" 2ie je krenil k vratom, kakor bi vabil Guisa za seboj. Tedajci pa j.1 nastal v predsobju silen hrup* vrata so se ' odprla ne glede na etiketo, ki je bila v Gui-škem dvorcu strožja nego v Louvru. V sobo je planil človek, ki ga ni nihče prijavil 'Bil je Bussi-Leclerc "Nu", je zarolinel vojvoda, 'kaj pomeni to'" "Visokost!... Oh, Visokost! Udarite me! Tepite me, ubijte me!... Meša se mi! Nevreden sem, da me zemlja nosi!" Bussi-Leclerc se je zgrudil na kolena. Guise in Maineville sta strmé obstala pred njim- Mau'rveert je odskočil za tri korake, bled od slutnje, ki ga je prešinila. Bussi-Leclerc jo drgetal. Njego^ obraz je bil mrliški, zobje so mu šklepetali; zdelo se je, da ni pri zdravi pameti. "Vstanite. Leclerc", je rekel vojvoda, "in povejte, kaj je, ali pa bomo mislili, da ste res zblazneli." "Da bi bil zblaznel!" je zahropel Bussi-Leclerc. "Da bi bil mrtev! Vse bi bilo bolje od te nesreče!... Visokost... Ba-stilja..." "Nu?... Kaj je z Bastiljo.'... Govorite tako vam vseh peklenščkov!..." "Pardaillan.. . satanski Pardaillan!.. . "Pardaillan?" je zarjovel Guise in u-daril s pestjo po mizi. "Ušel!" se je izvilo Leelercu kakor dih. Nekdo je zaklel. . . nekdo je presunljivo zakričal. . . Videli so Maureverta, da se je zvrnil kakor ubit. .. Toda nihče so ni menil zanj. "Prekleto!" je kriknil Henrik Guiškl, zelen od togote. "Prekelto!" je zamolklo ponovil Maineville. "Oh da! Prekleto!" je zastokal Bussi-Leclerc. ki je še vedno klečal pred Guise m. Po prvi osuplosti je pograbil vojvodo divji gnev. Njegov bledi obraz se je pokril z višnjevkastiml lisami, oči mu je zalila kri, vsaka mišica na njegovem telesu je drgetala. Maineville, ki je poznal njegovo jezo, je prestrašen odskočil. "Bussi-Leclrec je mrtev!" je dejal sa.ni pri sebi. Tudi Bussi-Leclerc je vedel, česa je znložen gospodar v svoji togoti. Urno je skočil na noge. To, kar se je bližalo, mu je mahoma vrnilo hladnokrvnost. Guise ga je brezumno gledal, kakor bi šele iskal, kaj na stori. Zdajci pa je počasi, premišljeno vzdignil roko. Bussi-Leclerc je uganil njegov namen. Bled kakor s m rt je po bliskovo zgrabil bodalo, ki je ležalo na mizi, in ga je pomolil vojvodi: "Visokost", je rekel z glasom, ki je bil bolj podoben renčanju zveri nego človeški besedi, "ako mislite udariti, u-darite me z .jeklom, kakor plemič plemiča ..." Giiiseva pest je pala nizdol, ne da bi dovršila udarec. Bussi-Leclerc je vrgel bodalo na tla in prekrižal roke. Ves prizor je trajal komaj dve sekundi. Gusie je jel hoditi po dvorani sem ter tja, težko sopeč in besno udarjaje s petami ob tlak. Ko se je nekoliko u,„i-ril. j;1 obstal pred Bussijem in ga je vprašal: 'Kaj bi bil storil, da sem te udaril v obraz?" "Visokost", je odvrnil Bussi-Leclerc s pogumom človeka, ki ve, da igra za svojo glavo, "vi mene v obraz, jaz vas v prsa — nato pa, z bodalom rdečim od vaše krvi. še samega sebe! Tako bi bil opral dvojno sramoto: svojo, da sem bil udarjen, in vašo. da ste me udarili..." Guise je škrtnll z zobmi. Bussi-Leclerc je že mislil, da ga ukaže prijeti. "Preveč seui rekel", jo dejal sam pri sebi. "Ne more mi odpustiti. Izgubljen sem." Toda vojvoda ni škrtnll zaradi Bussi-ja-Leclerca. Henrik Guiški ni več mislil na to, da bi udari guvernerja, ampak na to, da je bil nekoč sam udarjen v obraz. Tisti, ki ga je oklofutal, je še živel! živel je in se je bahal, da je osramotil bodočega kralja francoskega . .. Hripav vzdih se mu je izvil. Pardai-llana je tre.balo najti! če pa ga je hotel najti, se ni smel sam oropati naj-zvestejših služabnkiov. Ta misel mu je vrnila vsaj pamet, ako že ne ravnodušja. Odrekel se je maščevanju — ali pa ga je morda preložil na kasnejši čas — in je pomolil Bussiju-Leclercu roko, rekoč: "Daj, Bussi, prenaglil sem se; ostani-va prijatelja. Ne bilo bi prav, če bi zamerila drug drugemu to, v kar naju je zapeljala slaba volja. Sam izprevidiš, da nisem mogel ostati hladen, ko si mi javil pobeg človeka, ki sem ti ga zaupal v varstvo. . . Toda povej, kako se je zgodilo?" "Oh, Visokost, kaj šele bo, kadar zveste vse!..." "Počakaj, Bussi", je rekel glas, ki je trepetal od jeze, groze in obupa; "tudi jaz hočem slišati!..." Bil je Maurevert, ki se je trudoma privlekel do bližnjega naslanjača." 'Govori", je velel, "ne zamolči niče-sa r!" Guise .je pokimal, čeprav bi bil v drugih okolnostih strogo grajal Maurever-tovo vedenje. S pretrganiini besedami, ki so jih vsak trenutek prekinjale kletve, vzdihi in prošnje, jo jel Bussi-Leclerc pripovedovati o svojem dvoboju v podzemeljski ječi Med pripovedovanjem se n je zbudila IZ BRAZILIJE KRVAVA TRAGEDIJA O POLNOČI Kmalu potem, ko je odbila ura polnoči je zabrnel telefon na policijskem departamentu in je nekdo sporočil, da se je ravnokar odigrala krvava drama v hiši inženirja Franca Košuta, profesorja v Ma-kenzijevem kolegiju. Inženir sam je sporočil policiji, da je ubil svo lastno ženo, misleč, da so se tatovi priplazili v hišo. .. Policija se je takoj podala na lice mesta, ki ji je že lepa hiša z vrtom naznanjala, da bivajo v njej bolje situirani ludje. Ko vstopijo v hišo se jim nudi žalosten prizor: V lepo opremljeni sobi, je ležala s krvjo oblita mlada žena, stara komaj 31 let, v sami svileni nočni srajci, ki je komaj še dajala znake življenja od sebe. Ne-, srečno ženo so takoj dvignili ter jo odnesli na rešilni voz, ki pa je med IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi In v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires potoma umrla, ne da bi prišla k zavesti. Nesrečni inženir je povedal policiji, da je že več časa opazoval neke neznance, ki so okrog hiše pre-žali z očitno nič dobrim namenom. Da bi ga ne dobili nočni obiskovalci nepripravljenega si je od prijatelja izposodil puško. Poleg služkinje ter svojih otrok in žene je živel v hiši popolnoma sam. Usodno noč, bilo je okrog polnoči, ko je vse mirno spalo, ga no doma pokliče njegova, žena v pre pričanju, da tatovi odpirajo okno. Košuta skoči takoj iz postelje, vzame puško in čaka... Prav tako je tudi njegova žena šla iz postelje ter se je natiho podala v drugo so-bo odpirat okno. Ko inženir sliši neki šum, nič več ne pomišlja. ter sproži v dozdevno smer, kjer je slutil, da se nahajajo zlikovci... Krik pogodene žrtve pa je bil krik njegove lastne žene... Dr. Fran Košuta inženir in profesor, star 36 let, je sin slovenskih staršev. Njegov oče je doma iz Do-bravelj pri Ajdovščini, njegova pok. mati je bila pa iz Postojne. Študiral je v Ljubljani ter govori poleg drugih jezikov gladko tudi slovensko. Ko sočustvujemo skupno s tukaj-šno javnostjo o tragični usodi, ki ga je zadela, nam je istočasno žal, da ga naša in njegova domovina pozna šele sedaj po tej žalostni novici. i 'DojAisnik. Knjižnica S.P.D I. 651 R?,zvoj Elektrotehnike. (Dr. Lavo Cennelj). 652 Mali KlaVž Tom Sawer (Mark Tvain). 653 Lukec in njegov škorec. (Fr. Bevk). 654 Gadje gnezdo. (Vladimir Lev-i stik). 655 Mejaši. (lika, "Wastevova.) 656 Zastava v Vetru (Jože Jeram) 657 Bclgrajski Biser (Vit. Jelene) 658 Mlada Zora (Fr. Bevk.) 659 Sirote. (Narte Velikonja.) 660 Pevska Šola. (Pavel Kozina). 661 Pasti in Za-nke. (I. S. Orel). 662 Ujetnik Morskega Roparja. (Spillman.) 663 Občinsko Dete. (Branislav Nu-sič). 664- V Libirijski Puščavi. (Coiyin Doyle). 665 Sadjarstvo. (Josip Rustja.) 666 Danska in Danci. (Janko Fur-lan.) 667 Zdravje in Bol. (V domači hi- 668 Sl-ke iz Prirode (N. Vrbnja-kov.) 669 Rešeni. (Jules Verne.) 670 Pod dom. krovom. (Ciril Dre-konja). 671 Ob srebrnem studencu. (Fr. Jaklič.) 672 Mladi Gozdar. (Soški črnošo-lec.) £73 Zvonarjeva Hči. 1 (Fr. eriza j.) 674 Sirote. (Narte Velikonja.) 675 Izidor. (L. Dolinar). ROJAKI IN ROJAKINJE fie nekaj prispevkov za sirote pok. Valentiča smo dobili te dni in bomo imena objavili v prihodnji številki. Tem potom se ^ponovno o-bračamo do vseh usmiljenih >rc, da vsak po svojih močeh prispevajo za uboge sirote. Človek nikoli ne ve kaj ga v življenju čaka in morda bo tudi kdo izmed nas kdaj potreboval pomoči in bo hvaležen onemu, ki mu bo v nesreči priskočil na pomoč. Prispevke pošljite na naše uredništvo. POZOR SLOVENCI Oddam v najem v Villi Devoto v ul. Tres Cruces 5201 zelo pripravno hišo za gostilno ali podobno obrt. Salon meri 14 x 6, dve veliki sobi, velika kuhinja s kotli za gorko vodo in kopalnico z gorko vodo. Zainteresirani naj se obrne po informacije na Ivana L:pičar, Callao 1870, piso 5, Buenos Aires. Iz kr. poslanstva MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VEUANOnč sprejemamo bolnike v popolno oskrbo In sicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VOPOROCENI' Najboljši ln najtrajnejšl spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsa! dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires Kr. poslaništvo išče in prosi, da se pri njem zglasijo naši izseljenci: Blečič Kalist, roj. 14. okt. 1895 leta. v Srdoči, občina Ka-tav. Imenovani je dospel v Argentino pred 9 leti. Zadnji njegov znan naslov je bil: ulica Serrano 852, Rs. Aires, Drugi podatki niso znani. Gjuro Vujanic iz Svinice savska banovina. Leta 1932 se je zadnjikrat javil z naslova: ulica Diamante 1082 (Barracas) Bs. Aires. Valentin Tratnik iz Vel. Pirišče, roj. 1897 leta, ki se menda nahaja že kakih 10 let v Argentini. Ivan Sternad iz Zagreba. Zadnji znan naslov je iz 1927 leta: Venado Tuerto F.C.C.A. Drugi podatki niso znani. Če bi kdo od rojakov vedel za naslov ali zamogel dati kake podatke o zgoraj imenovanih je naprošeu, da sporoči poslaništvu. Prva slovenska krojačnica LEOPOLD UŠAJ Katera vam nudi v vsakem oziru vedno najboljšo postrežbo za spomlad in poletje Velika izbira najmodernejših vzorcev blaga angleških tovarn Camper in Saifield GARMENDIA 4947. — LA PATERNAL Agencija POTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobit® najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja ničemurnost, krvaveča ničemurnost mečevalca, ki se je tako dolgo smatral za nepremagljivega... Bussi-Leclerc, ki je pravkar še hladnokrvno m'8'*! na to, da bi nbil vojvodo in samega sebe. se je mahoma zbal priznanja, da mu jo Par-daillan že v drugo izbil meč Iz roke. In Bussi-Leclerc se je zlagal. Lagal je, obetaje si na tihem, da speče Pardailla-na, ki je bil kriv njegove laži, ob malem ognju. IzmiSljal si je pripetljaje, opisoval podrobnosti, ki jih vobče ni bilo, in sikal poslušalcem, kako je razorožil Pardailana.. . "Nesreča", je dodal, "se je zgodila tisti mah, ko sem se sklonil, da bi pobral njegov meč. Pardaillan me je zavratno treščil s pestjo po glavi, s takšno močjo, da bi bil še vola pobil na tla. Jaz, ki nisem vol, sem pal na obraz in sem izgubi zavest; ko sem se zdram'1, sem bil sam in zaklenjen,., A to še ni vse... Kar sledi, je pravljično, noverjetno, in je vendarlo res... Ni mogoče, Visokost, ni mogoče, da Pardaillan ne bi bil v zvezi s Satanom." Povedal je, kako je razsajal, klical in rjovel ter razbijal s pestmi in nogami po vratih; kako so naposed prišli odklenit; kako je naglo zdirjal na vrh in kak nepopisen prizor so je tedaj ponudil njegovim očoim... Povsod vse krvavo, povsod mrliči in ranjenci, vsa vrata odkleujena, most na škripce spuščen... in nikjer več nobenega jetnika.... Ko je končal, si je Guiso zategnil pas, na katerem ^u je visel težki meč, in je pogledal proti vratom, kakor bi so bal, da zdajci uzro na pragu Pardal llana. "Prav", jo dejal. "Storiti hočem zoper tegn človeka vse, kar je moči ukreniti zoper opasnega razbojnika". Sedel je za mizo Ln jol z mrzlično naglico pisati povelje. 'Bussi", je izpregovoril Maineville ves bled, "zdi so, da imaš prav. Ni mogoče, da ne bi bil ta lopov v zvezi s peklenščkom ..." "Kvečjemu če je sam peklenšček", je odvrnil Bussi-Leclerc. Maurevert ni rekol niti besedice. Premišljeval je. 8tvari, ki je premišljeval o njih, so bilo strašno. .. "Evo." jo izpregovoril vojvoda, ko je podpisal ukaz. "To naj se neutegoma razglasi. Razbojnikov namen, ko jo izpustil vseh šest in dvajset jetnikov, je bil gotovo samo ta, da si iz njih sestavi ier to, ki bo pomagala Valoiškemu... Cha-labre, Sainte-Maline in Montsery so bili med njimi..." Ni si mogel predstaviti človeka, ki bi srodi najstrašnojše nevarnosti odpiral jetnikom vrata samo zato, da vrne siromakom svobodo. "Bussi", je povzel vojvoda Ouiški, "odpuščam ti..." "Oh, Visokost..." Leclerc so jo sklonil do vojvodove roko in jo jo poljubil. "Ne govorimo voč o tej nezaslišani stvari, razen kolikor jo troba v našo obrambo. Mainoville, Maurovert, Bussi, znajte, da vas bo poslej družilo z menoj nekaj drugega, mo^nojšegu vdanosti in častihlepja. .." "Kaj bo to, Visokosti" se jo oglasil Miiurevort. "Strah", je povzel vojvoda Guiški, "vse štiri nas bo proganjala misel, da nas ho- , če Pardaillan ubiti..." Izproletolo jih je. Vojvoda je povedal j to, kar so vsi čutili.... "Združiti moramo vse moči, vso pro-metonost in vos pogum. Podobni smo potnikom, tavajočim v gozdu, po katerem so klati divji merjasce. Držimo so dobro in ne ločimo se. Skupaj udarimo na sovražnika. Dokler bo ta človek živ, gospoda, toliko časa ne dam beliča ne za vaše kože, ne za svojo." Prepadcni, bledi in omagujoči pod slutnjo neopredeljene opasnosti, so se Maurevert, Bubsí in Maineville na voj-vodovo povelje razšli po dvorcu, da bi podvojili vse Btraže in zavarovali sle-horni vhod.■ . XLIX. Gostilna pri "železni stiskalnici". Mod tem 86 j® razburjal za- radi njega, je Pardaillan mirno sedel pri "železni stiskalnici", gosteč se z jeguljo pašteto. Videli smo ga, kako jo s Karlom An-goulčmskim zavil iz Bastilje v ulico Sv. Antona. Bila je polna preplašenih gruč, ki so klicalo k orožju in drle na okope. Pomešala sta se m6^ njo odhitela naprej, no da bi ju bil kdo opazil, čez kakih pet sto korakov se je Pardaillan zdajci ustavil in se je naslonli na zid. "Kaj vam je!" ga jo vprašal Karel. "Razburjenje, jelite, prijatelj... in pa izguba krvi T..." "O ne!" je dejal Pardaillan. "Nič dru goga mi ni kakor to, da som lačen. Osem In štirideset ur žo nisem užil ničesar!" "Do Progarsko ulice ni voč daloč", je rekel Karel, "samo vidi so mi, da je po vsem, kur sva doživela, moj dvorec za naju dva še najmanj varno zavetje v vsem Parizu..." "Ros," je dojal Pardail'an, boreč so s slabostjo, "kaj vraga se jo zgodilo z vami t Kako jo bilo mogoče, , kot da bi padel z visokega ^°lpa, — vse kosti me bole! — Hi. hoteli so me privezati pred to-Povo žrelo! — Na pomoč! Na po- moč! — raztrgati me hočejo na kosce, — umiram — umiram!" "Daškov omahne — krči so mu zvijali staro telo, tako da se je valjal po tleh. Olga skrije svoj obraz na Mirovičevih prsih. General jo je nežno miril. Tudi Livija se je obrnila, da bi ne videla tega groznega prizora. Pugačev pa se sklone k nesrečnežu in se porogljivo nasmeje: "Naposled sem te vendar spoznal, ponosni knez" zakliče namišljeni car. "Kaj buljiš vame? — Da, jaz sem tisti, ki si ga ti imenoval upornika Pugačeva. v resnici pa sem tvoj car, kateremu moraš biti pokoren! — Na puščicah si mi pošiljal pinna, v katerih si se mi ropal. _ v katerih si ine nazival razbojnika! — Saj sem ti hotel odgovoriti v Orenburku, toda prehitel si me, kakor vidim in si se sam i>o-trudil k meni!" Norec je buljil pred .se s steklenimi očmi. Naposled reče z zamolklim glasom: "Živel car — car Pugačevl — Oh, Katarina, rad bi bil zraven, da bi videl, kako ti bo ta nesramni Kozak strgal z glave carsko krono! Ničesar drugega ti ne bo preosta-jalo kakor da zopet slaviš poroko in vzameš Pugačeva za moža in gospodarja. Živel car, — car upornikov !" Pugačev izvleče počasi svoj turški meč, čigar držaj je bil okovan z zlatom in okrašen z diamanti. "Kola", reče nato Pugačev "kje je ključ, ki ga ima pri sebi?" Kola plane na kneza, — njegovo raztrgano domačo obleko mu potegne raz prsi. Ključek je visel na vrvici okrog vratu. "Kako", vpraša Pugačev, "da ima ta lopov ključek pri sebi?" "To je popolnoma razumljivo, moj car," odvrne Kola. "Ta strahopet-než je čakal samo na ugodno priliko, da bi mogel pobegniti in prepustiti trdnjavo svoji usodi. — Svo je blago je namreč že odposlal iz trdnjave!" "Blago se nahaja v mojih rokah," ga prekine Pugačev. "Ujeli smo njegovega slugo, ki se je preoblekel v Armenca in peljal v vozu Da-šlcovo blago. Slugo smo obesili, blago smo si medsebojno razdelili. Naprej !" "Knez jo je torej nameraval neke primerne noči pobrisati iz trdnjave, s tem ključem pa bi odprl stranska vrata. — Daškov je razložil svoj načrt svojima blodnieama, katere je hotel odpeljati s seboj. Govoril pa je v moji navzočnosti, ker me je smatral za gluhonemega" ^ "Prinesel sem ga radi tega k vam, veliki car, zategadelj sem ga rešil z žrela velikega topa, kjer je že bil privezan. Poslušaj torej, kaj zahtevam oziroma prosim za svojo u-slugo." "Govori", odvrne Pugačev. "Res, moram te nagraditi za tvojo uslugo Ne bodi skromen! Dam ti zlata, kolikor ga odtehta knez!" "Toda Kola odkima. "Ne potrebujem tvojega denarja", reče mladenič. "Hočem pošteno delati." "Ključ je tvoj, Daškov pa moj! Ker pa sem strasten oboževalec ognja. bi te prosil, da zapoveš pripraviti grmado. — Jaz pa 'vas vse vabim k predstavi, ki se bo imenovala "živa baklja". "Ha, sedaj te šele razumem!" se nasmeje namišljeni car. "Rad bi ga na grmadi sežgal! — Rad ti dovoljujem to veselje, delaj, kar hočeš! —Ali naj pripravijo grmado takoj ?" "Takoj!" zavpije Kola in v očeh mu zašije plamen mržnje. Pugačev pokliče k sebi svojega tasta in mu nekaj poltiho zapove. Kola mu je medtem z globokim spoštovanjem predal ključ. "Ali nas hočeš odvesti k tajnemu vhodu v trdnjavo?" ga vpraša Pugačev. "Da. gospodar, ko bo ugasnila grmada, se bom postavil na čelo tvojim ljudem. Prepričan sem, da boste že prenočevali v trdnjavi. í'ika vstopi in naznani, da je grmada pripravljena. S f"iko je prišlo nekoliko koza-kov, ki so zgrabili kneza Daškova in ga odvedli. Bila je sreča za kneza, da ni prav vedel za kaj gre. Vedel je sicer, da mu preti nevarnost. Otepal ni branil se jf1 lcozakov, toda pri tem se je smejal. To je bil grozni, srce trgajoči smeh. Pugačev ponudi Li'viji svojo roko, da bi jo popeljal h grmadi, da bi bila tudi ona priča tega groznega prizora. Livija je vedela, da mu ne sme odbiti te želje, če ga noče razžaliti. Ko je Kola odšel iz šotora, se obrne Mirovič k Olgi in ji reče: "Ali hočeš tudi ti z menoj, Olga? Ta človek te je razžalil in ponižal, napravil te je za svojo sužnjo Ali ne bi hotela gledati, ko ga bodo zajemali plameni?" "Ne, dragi," odvrne Olga, "nočem gledati tega groznega prizora. Ta človek mi je povzročil mnogo krivic, toda nekoč je bil moj mož. Ne maram biti priča njegove smrti!" "Poglej, Mirovič, tudi midva sva kriva. Mar mu nisem bila nezvesta? Mar mu nisi ti odtujil srce njegove žene? Oh, če bi vedela, kako bi mu mogla skrajšati smrtne muke!" Mirovič pogladi svojo brado. "Te besede dokazujejo, da imaš plemenito srce, Olga", reče general Pugačeve vojske. "Pripovedujejo mi o tvoji plemenitosti, dobra moja žena. Prav imaš! Najina dolžnost bi bila, da bi mu olajšala smrt-ne muke." "Nimam sicer razloga, da bi se mi ta človek smilil, ker mu nisem ničesar ukradel, kar bi mu zares pripadalo Povej mi, Olga, ali si ga ke-daj ljubila? Ali je imel on kedaj pravico misliti da si čisto njegova?" "Nikdar, nikdar!" zakliče mlada žena in se še nežneje privije k Mi-roviču. "Poročila sem se z njim, 'ker sem bila žejna časti, poročila sva se, ker me je prosil in rotil, naj postanem njegova žena. Hotela sem postati članica visoke družbe in se tako maščevati, ker so mi kot hčeri SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 166T Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Zanimivosti NAPOLEONOVI MEČI Ko je Napoleon Bonaparte 22. julija .1793 zmagoslavno zasedel Kairo, so mu najvišje egiptovske oblasti poslale tri jako dragoceno izdelane meče, ki so bili okrašeni z dragulji in biseri. En meč je obdržal Napoleon zase; drugega je podaril svojemu svaku, hrabremu konjeniške- Nepoznan in skrit je živel maršal na gradu Bosnique pri svojih sorodnikih. Nekoč pa, ko je Ney vprav občudoval slike v salonu, je nenadoma prišel obisk. Ney je stopil v drugo sobo, a je v naglici pozabil oni znani meč na stolu. Med gosti je bil pa. tudi neki policijski častnik. Ko je zagledal meč na stolu, je vzkliknil: "Tukaj je pa — ali Napoleon — ali pa maršal Ney!" Častnik je to vest koj sporočil mu generalu Muratu, tretjega pa jedalje in Neya so zaprli in ga obso- dobil maršal Ney. Ko je Napoleonova slava zašla in ko se je bil še enkrat povrnil v Francijo (z Elbe), je Ney prelomi; prisego, ki jo je dal novemu francoskemu kralju in se je z vsemi svojimi četami pridružil Napoleonu. Ko je bil Napoleon kasneje poražen, so hoteli Neya zapreti, a Ney je iz. ginil. dili na smrt. Ko so mu hoteli pred nstrelitvijo zavezati oči, je vrgel rutico proč rekoč: "Ali ste pozabili, da sem 36 let stal sredi toče krogel?" In sam je zaukazal: "Ogenj! Živela Francija!" S temi besedami se je mrtev zgrudil na tla dne 7. decembra 1815. Ista usoda je zadela lastnika tri?> tjega meča, generala Murata. Dne VABILO — NA — II. Veliko prireditev SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU, ki se vrši v dvorani "GERMANIA" ulica ALSINA 2513 esq. Alberti, v bližini Plaza Once v NEDELJO, dne 14. NOVEMBRA ob 4 uri pop. Ponovi se prekrasna igra (tokrat popolna): Izgubljeni raj Sodeluje tudi šolski naraščaj iz Villa Devoto z igrico: "LUKNJA V NAMIZNEM PRTU" ijnl več raznih dsklamacij, pesmic in drugo. Pri tej naši prireditvi sodelujejo društva: "Prosveta", "Tabor", "Gosp. Podp. društvo Villa Devoto" in vzgojni zavod "Lipa". Bolj podrobno v programu, ki izide prihodnji teden. K obilni udeležbi že sedaj vabi vse cenj. rojake in rojakinje ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA NA PATERNALU 13. oktobra 1815 je neustrašeno stopil pred puške, -i razgalil prsi in kriknil: "Ogenj!" — in je umrl. KOLIKO PAPIRJA SO PORABILI SLOVENCI 74 milijonov 939.515 kg papirja so porabili Slovenci za svoje liste v 140 letih, od Vodnika do leta 1936. Če bi to množino hoteli natovoriti na vagone, bi potrebovali 9570 vagonov dolg vlak, ki bi segal od Rakeka do Št. Ilja nad Mariborom. Za predelavo tega papirja je moralo pasti 3 milijone 708.370 m3 smrekovega in jelovega lesa. Kako obsežen gozd je to, priča dejstvo, da bi potrebovali za natovorjenje lesa vlak, ki bi segal od Ljubljane do Skoplja in nazaj! Novinarska razstava js ponazorila na poseben način to ogromno premoženje. Videli smo, kako naglo se je v primeri z dobo pred vojno dvigala poraba časopisnega papirja v svobodi. Vsi izvodi Vodnikovih Novic so pred 140 leti tehtali dobrih 60 kg, na kraju 19. stoletja so naši listi požrli že poldrug milijon kg papirja v treh letih! To pa ni še nič v primeri z 18 leti v svobodi, ko so rotacije in drugi stroji naših revij pretiskali nad 56 milijonov kg papirja! DVA NOVA OCEANSKA PAR-NIKA Američani imajo namen zgraditi dva velikanska oceanska parnika. Ladji naj bi bili dolgi po 300 metros ("Normandie" je dolga 313,75 m); imeli bosta po 100.000 ton ("Normandie" 79.280 ton.). Največja brzina bo 38 vozlov, normalna pa 34 ("Normandie" največ 32 vozlov). S to naglico bi ladja priplula iz New yorka v Le Havre točno v 4 dneh. "Normandie" more prepeljati 1968 oseb, a ta dva parnika bi prepeljala po 10.000 oseb. Na novih parnikih bi ne bilo nobenega razkošja, nikakih luksuznih kabin, razkošnih dvoran, jedilnic in klubskih prostorov. Ves prostor bi vseboval samo kabine. Tako bi imel vsak parnik po 5000 kabin za dve osebi. Cena za vožnjo, ki bo vsak teden po ena, bo samo 50 dolarjev za o.sebo. Prehrana ni všteta, a na parniku bodo tri restavracije. Najcenejše bo kosilo za 50 centov. Vsaka ladja bo stala 25 milijonr dolarjev. Gradila ju bo država in ju potem oddala kak: zasebni družbi. Najemnina bo tako zaračunana, da bo vsaka ladja v 10 letih plačana z najemnino. V vojnem času bi bila oba parnika za prevoz vojniškik čet, na vsakega bi šlo 20.000 vojakov. Braz dvoma bosta oba parnika v veliko korist potnikov. KOLIKO TON LADIJ IMAJO PO-EDINE DRŽAVE Lani je naraslo svetovno ladjedel-stvo za 1,222.381 ton. To številko je objavila najnovejša izdaja Lloy-dovega ladijskega vestnika. Angleži so vznemirjeni, ker je njih ladjevje šele na tretjem mestu. Anglija je zgradila lani za 258.482 ton več ladij, Norveška pa za 293.127 ton, a Japonska za 259.482 ton. Nemčija stoji koj za Angleži, ko je zgradila lani za 218.824 ton več ladij. Zanimivo je, da gradijo največ motornih ladij. Gradnja ladij s parnim strojem je padla za 191.559 ton, a gradnja motornih ladij se je zvišala za 1,458.114 ton. Gradnja jadrnic se je zmanjšala za 44.174 ton. Čeprav je angleško ladjevje s svojimi 17,-543.941 tonami številnejše kot ladjevje Združenih ameriških držav, ki ima 9,347.000 ton. je vendar resnica, da je bila Anglija leta 1901 lastnica 50.2 odstotka vsega svetovnega brodovja, letos pa ga ima le 26.7 odstotkov. ZA KRATEK ČAS Izognil bi se rad A: "Miha me je prosil, da bi mu posodil 50 dinarjev. Kaj praviš, ali bi mu jih dal?" B: "Seveda!" A: "Zakaj seveda?" B: "Če mu jih ti ne posodiš, bo pa k meni prišel!" Slaba vesit. Župnik: "Zdaj pa že vem, kdo mi je včeraj ukradel kokoš." Miha: "Kdo pa, gospod župnik?'' Župnik: "Tvoj sosed." Miha: "Kako ste pa dognali to?" Župnik: "Ker danes med pridigo ni dremal." Podpornik umetnosti. Slikar: "Kaj, za to mojstrovino mi ponujate samo 100 dinarjev? Tako lačen pa zaenkrat še nisem, da bi vam dal sliko za tak denar." Zanimanec: "Še ne? No, pa pridem čez nekaj tednov..." POTNIŠKI PARNIKI Iz Evrope dospejo: Oktober: 30. Mendoza, Higli. Brigade in Cap Arcona November: 2. Monte Olivia in Kerguelen 6. Almanzora 7. Oceania 8. Florida 9. Antonio Delfino V Evropo odplovejo: Oktober: 30. Pssa. Giovanna November: 2. Cap Arcona in And. Star 4. Mendoza 5. Gral. Artigas 10. Kerguelen in Almanzora 11. High. Brigade Arona Katza vzeli vse imetje. Propasti bi bila morala, če bi se ne bila znala sama pomagati! — Toda moje srce, mar ne veš, ljubljeni, da je bilo zate? — Ljubila sem te od prvega trenutka. Bog mi je priča, kako sem kljubovala tej ljubezni, kajti vedela sem, da sem prisegla perd oltarjem zvestobo knezu Daš-kovu." Mirovič je poslušal njene besede, a slišal ni vsega. Glavo je sklonil na prsi in razmišljal. "Ne morem pozabiti tvojih besed" reče Mirovič, "da bi hotela olajšati Daškovu smrt. Oni ga bodo zažgali, smrt na grmadi pa je najstrašnejša, kar si jih moreš zamisliti! Počasi bo gorel in v najhujših mukah izdihnil." "Sicer je tudi Daškov mene mučil, ko je priše! v mojo temnico, odkoder bi me bil moral generalma-jor Potemkiu odpeljati na morišče. — Toda odiešenik je dejal: (jdpHati jim, o Bog, saj ne vedo kaj delajo. Spomnil sem se nečesa! Upam, da se mi bo posrečilo". "Nekaj dni je od tega, kar je pri -šel v naš tabor tvoj prijatelj, Anglež Perkins. K ni.m je prišel z namenom, da bi t;e osvobodil, todla opazil je takoj, kako rada si v našem ujetništvu — Mirovič se Olgi nasmehne — in se je odločil, da o-stane pri nas. — Mislim, da bi mogel ta človek .storiti Daškovu zadnjo uslugo." "Potrpi trenutek, Olga, pogledal bom, če bi ga mogel kje najti." Mirovič odide in se čez malo časa vrne s Perkinsom v šotor. Per- kins je nosil, kakor vedno, pri sebi dvocevko. "Strašna pasma se nahaja v tem taboru", zaklie Perkins, ko je vstopil, "vpijejo in se dro, toda vrag naj jih razume! — Kaj pa želite, Mirovič? — Na oremburškem obzidju ne visi še bela zastava, ljudje se pa vesele, kakor da bi trdnjavo že zavzeli." "Mar ne veste, kaj se je zgodilo?" ga vpraša Mirovič. "Nimam niti pojma o kaki stvari 1" "Potem poslušajte, — knez Daškov se nahaja v naših rokah!" "Živ?" "Živ! Nahaja se v našem taboru!" "Za vraga!" odvrne Perkins. — "Potem boste morali še dolgo čakati, da se bo trdnjava predala. Edino vaše upanje je bil knez Daškov, •slabič, ki bi se prestrašil našega obleganja in odprl vrata trdnjave. Sedaj pa baste imeli posla z odločnejšimi možmi!" "O trm pozneje, prijatelj Perkins," ga prekine Mirovič. "Sedaj gre za nekaj, kar se Olge in mene tiče. — Pravkar so odvedli kneza Daškova, da bi ga usmrtili. Sežgali ga bodo na grmadi." "Malo vroče mu bo!" reče Perkins in skomigne z rameni. "Perkins", mu reče Olga in ga proseče pogleda, "Perkins, vi veste, da je smrt na. grmadi strašna." "Vem to", odvrne Anglež mirno in hladnokrvno. "Poslušajte, Perkins", nadaljuje Olga. "Mirovič in jaz sva se odločila, da bi olajšala knezu Daškovu te strašne smrtne bolečine. Življe nja mu ne moremo rešiti, toda strašno mučenje bi mu zamogla .preprečiti." "Govorite z Veličanstvom", odvrne rogajoč se Perkins, "morda bo premogel presvetli car toliko usmiljenja, da bo zapovedal, da prere-žejo knezu Daškovu samo vrat od ušesa do ušesa!" "Pazite, Perkins!" ga opomni Mirovič. "Vi se mu rogate, toda bodite previdni, da vas ne bi kdo slišal! To so fanatiki!, In če bi Pugačev kaj zvedel bi vam dal zares prerezati grlo! "Hvala lepa", odvrne Perkins, "jaz se sam brijem. Toda kaj naj storim, da bi olajšali Daškovu trpljenje? Da bi ga rešil z grmade? — Priznavam sicer, da bi bilo čisto dobro za tega starega tirana, če bi se malo bolj segrel. Saj je bil vedno hladen in nesprejemljiv za trpljenje drugih!" "Vi, Perkins, ste edini človek, ki mu lahko pomaga!" reče tiho Mi- j rovči "Če boste le hoteli — samo en strel in končano bo!" Perkins se je smehljal in motril svojo dvocevko. Nežno jo pogladi z roko. "Razumem", reče Perkins. "Vi nrslite, da bi bilo dobro, če bi u-pornike iznenadil in jih prikraaj-šal za užitek. To delo bo sicer zelo nevarno. Lopov Pugačev mi bo zameril, če ga bom motil pri njegovi najlepš1 zabavi!" "Branil vas bom, če bi vam kdo hotel kaj storiti." odvrne hitro Mirovič "Hitite, Perkins, ne izgubljaj- te časa. Zdi se mi, da so že pričeli!" "Torej naprej!" zakliče Perkins. "Moja krogla bo brez dvoma zadela. Za kneza Daškova pa je boljše, če umre kakor vojak in ne kakor muha, ki je priletela v ogenj. — Pojdiva torej, pa bova gledala to malo komedijo!" ".laz ne grem!" reče Olgi. "Ostala bom tukaj!" Mirovič poljubi Olgo na čelo in odide s Perkinsom. Ves tabor je bil razsvetljen po ogromnem plamenu. "Mislim, da je skrajni čas" reče Mirovič. "To je pa zares peklenska komedija!" se nasmeje Anglež in si pripravi puško. "Dali bomo kmalu znak, zastor bo padel, občinstvo pa bo odšlo iz gledališča in zahtevalo svojo vstopnino nazaj." Stari lovec dvigne polagoma svojo puško. Z neverjetno hitrostjo so nanosi-li uporniki na prazno mesto med šotori grmado. Ko so uporniki zvedeli, da se nahaja knez Daškov živ v njihovih rokah, jili prevzame nopopisuo veselje. Vsakdo se je zavedel, da bo videl zanimivo usmrtitev. Ljudje so bili sicer vajeni usmrtitve, toda vseeno je bilo nekaj izrodili ga gledati, kako umira na gr-mudi poveljnik trdnjave Orenburg, knez Daškov, njihov sovražnik. Orinado so gradili moški in ženske. Nanosili so ukradenega pohištva, naslanjačcv iz orenburšk.h pa- lač, dragocenih pisalnih n^iz, postelj in raznih drugih predmetov, vse te stvari pa so namašili slame in gorljivega lesa. Sam Pugačev tast je nadzoroval delo, množica pa je od daleč gle" dala. (Nadaljevanje) Slovenkam v La Plati. in okolice naznanjam, da sem otvorila modern, salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calle 67, No. 102 esq. 118, La Plata Naznanjam, da sem odprl gostilno 'VIPAVA' kjer boste vsi točno in dobro postreSeni z dobro domačo hrano ter z izbranim dobrim vinom in prvovrstnim hladnim pivom. Cenjenim gostom je na razpolago kegljišče in krogljišča. Priporoča se za obilen obisk lastnik Saksida Viktor Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires