273. številka Ljubljana, v sredo 28. novembra XVI. leto, 1883. (maja vsak dan «ve*©r, iz.msi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr ijsko-ogerBke dežele Ba vae leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia*v . • .'.on mesec 1 gld. 40 kr. — Za ujubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po - ~' '* * 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če &e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Ae se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii .Gledališka stolba". D pravni & t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koucem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.......3 gld. 30 kr. „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 gld. — kr. „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravni&tvo ,,8lov. Naroda**. V lijubljmil 28. novembra. Zopet je zablisknilo v predalih našega bojevitega uradnega lista in „officiosus" s svojo znano „spravljivo" pisiivo nam daje zopet preprijetno priliko, zavračati njegova izpeljavanja, domnevanja, drzovite zaključke in več nego solistična zavijanja. Uradni list trdi, da smo v uvodnem članku v 22. dan t. m. skušali svoje roke umiti v nedolžnosti, da smo si dra. Jaques-a izbrali svedokom, in da nam slednji mora kot „priJHtelj" biti na službo. To je vse le izrodek prežive domišljije mišega uradnega lista. Nam ni bilo tteba umivati si rok, tud« tega nikjer storili nesmo, kajti trditev, da smo si z „Lmb. Wocbenblattom" v rodu, prouzročuje k večjemu smeh in je podobna bajki, ki He pripoveduje deci, da Štorklja otroke prinaša. Dra. J«ques-a na- vajali iicmiki kot pričo, temveč rekli samo to, da ni istinito, ka bi bili mi vsekdar in povsod nasprotovali vladi, marveč, da je bilo mej vlado m mej nami svoje dui tako ganljivo soglasje, da se je celo v državnem zboru izreklo znano aumničenje. Jednako drzen je zaključek, da hočemo spo i-kopati stališče vlade. To ni bil u \A namen. Izražali smo samo svoje mnenje, da je bilo postopanje vlade v zadnjem zasedanji deželnega zbora narodu sloveti skemu na kvar. Če je pri tem pala kaka kritična beseda, bila je potrebna, kakor je potreben preobrat, ako resno in odkritosrčno želimo, da bode sedanjemu prečudnemu, in rekli bi skoro, neznosnemu stanju konec. Zaradi tega pa mi nesmo preskočili nikdar v katerikoli nasprotni ostrog. Ostali smo v svojem ostrogu, dosledno ua domačih tleh, na stališči narodnega našega programa. S tega stališča smo tudi prav strogo obsojali znane dogodke v de-Želuem zboru istrskem, in jih obsojamo še dan danes, s pristuvkom, da primerjanje istrskega zbora z deželnim /.borom kranjskim ni baš srečna, ker, kakor bi Nemec rekel: „Jeder Vergleich trnkt". V deželnem zboru v Poreči ni bilo nobenega slovanskega poslanca, ki bi imel dva dvomljiva (!) glasa večine, vsi so bili z veliko večino, da deloma celo jednoglasno izbrani. A ko je gosp. Laginja pričel govoriti v hrvatskem jeziku, (stavila je italijanska večina demonstrativno zbornico in navstali so laloBtni in vsem /nam dogodki v zboru in na ulici. Zakaj pa vlada v Poreči ni nn-glašala svoje „epravljivosti", zakaj pa onduke) ni bilo pritiska na italijansko večino, zakaj se v Poreči ni stavilo „kabinetno vprašanje" V In dalje usojnmo si staviti vprašanje: Zakaj se zaradi znanih pouličnih izgredov proti slovanskim, zakonit*, voljenim poslancem ni nčesur storilo; ep kaj se jim ni dala primerna zadostitev? Ako je vlada v Kranj-skej uporabljala skrajna sredstva, da UpOgne večino, moralo bi se vsaj dosledno pričakovati, da postopa tudi v Poreči jednako, saj sta Istra in Kranjska pod istim žezlom, pod istim ministerskim predsednikom grofom Taurk-oin in pod istimi zakoni. Tolikrat na-glašana ideja s p r a v 1 j i vosti postaja čim dalje tem menj verodostojna, ako je omejena na tesni okvir dežele kranjske, ako vidimo, da je vse naše zataje vanje samega sebe brezplodno, da drugod tega načela niti ne poznajo, kamo li, da bi ga izvajali, in da se mej tem, ko v Kranjskoj vlada „ljubi mir", v inih slovenskih pokrajinah skuša našim bratom zategniti zanjka raznarodovanja okolu vratu. Glede verifikacije volitev veleposestva izrekli smo že svoje mnenje, katero se do sedaj še ni ovrglo. Odvisno bi tedaj bilo tratiti čas še jedenkrat v tej zadevi. Ne bodemo s;* tudi dalje prepirali o nNemcih", nemškutarjih in nemčui)ih — „vsake oči imajo svojega slikarja" —, a molčati pa ne moremo o zopet pogretem očitanji, da smo se ogrevali za ustaše. Ustali, pa naš Bedenji prepir z uradnim listom: kje je tu logična zveza V Ali nI to zopet pravi pravcati „ Peter" in „Selpeter" V Sila mora huda biti, da se mora posegati po irožje dve leti nazaj in nam nasproti uporabljati i/, dveh besed obstoječa hiba, katero je zagrešil jeden naših sodelavcev. Da smo mi jednakega blagosrčnega mišljenja, našli bi tudi v pn teklosti marsikaj, kar bi se jako mikavno čitalo ; ker pa čutimo, da preteklost nema prav nič posla / našo in utadmgn listM polemiko in z dogodki ZHdnjih dnij, nećemo razkrivati in pretresovati, kar se je godilo „iti quei tempi passati", ko smo še bili v deželnem in dižavn-m /boru v manjini in ko je bil še glavni mogot< c — dr Ilerbst. JLISTEK. Dubrovski. (PoveBt A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Sedemnajsto poglavje. (Dalje.) Namesto odgovora udnril ga je ta s pestjo po obrazu; pa Šaša ga ni spustil in zakričal je na vse grlo: „Tatje, tatje! semkaj, semkaj!" Deček si je prizedeval, da bi se mu iztrgal. On je moral biti kaki (ive leti starši od Šaše, pa dosti močnejši; Šaša je pa bil gibčnejši. Borila sta se nekaj minut, nazadnje je premagal rudečelasi deček. Vrgel je Sašo na zemljo, in zgrabil gaje za grlo. Pa zdaj ugrabi ga za njegove rudeče in Šče-tinaste lase močna roka, in vrtar Stepan ga je vzdignil pol aršiua od tal. „Prokleti porednež," zakričal je mladi vrtar: „kako, da se predrzneš biti mladega gospoda?" Šaša skočil je kvišku in oddahnil si. „Ti Bi me zgrabil pod pazduho," rekel je on: „tako bi me ne bil vrgel. Daj brž prstan in po-beri se." — Kaj še, odgovoril je rudečelasec in pri tej priči je vrteč ho na jednein mestu, osvobodil svoje Ščetine iz Stepanovih rok. Zd»j se je spusti! v beg, pa Šaša ga je kmalu dohitel, sunil ga je v hrbet, da se je deček zvalil na vse štiri. Vrtar ga je zopet zgrabil in zvezal s pasom. ,,Dai mi prstan!" kričal je Šaša. „Počakaj, gospod," rekel je Stepan: »peljala ga bova k oskrbniku, da ga kaznuje." Vrtar peljal je ujetnika na gospodski dvor, a Šaša ga je spremljal, nemirno pogledujoč svoje hlače, ki so bile vse raztrgane in pomazane. Srečali so Kirilo Petroviču, idočega ogledovat svoje staje. „Kaj je to?" vprašal je Stepana. Stepan mu je v kratkih besedah povedal, kaj se je zgodilo. Kirila ga je pazljivo poslušal. „Ti malopridnež," rekel je Šaši: „zakaj si se pretepal ž nj;m?u — Ukral je iz dupla prstan, ljubi oče; uka-žite mu, dati mi prstan nazaj. „Kak prstan? iz kakega dupla?" — Da, meni Marija Kirilovna .... oni prstan . . . Šaša je bil ves Btnešan, in se je vedno bolj zamotiil Kirila Petrovič se je zjezil, in rek» I je zma-jajoč z glavo : nTu je Marija Kirilovna zamotana vmes. Povej mi vse, če ne, te pretepeni s palico, da svojih udov ne boš pozna 1." — Za Boga, ljubi oče . . . Meni ni Marija Kirilovna ukazala ničesar. „Stepan pojdi in urezi mi dobro gibfno brezovo šibo." — Stojte, ljubi oče, jaz bodem vse povedal. Danes zjutraj letal sem po dvorišči, a sestrica Marija Kirilovna odprla je okno, in jaz sem tekel pod okno, in njej je po nesreči pal prstan ua tla, in jaz sem ga skril v duplu in ... in ta rudečelasi deček hotel ga je ukrasti. „Po nesreči jej je pal? ti si ga hotel skriti . . .? Stepan ! hitro po šibo !u — Ljubi oče, počakajte, saj bom vse povedal. Sestrica Marija Kirilovna velela mi je teči k hrastu in položiti prstan v duplu; jaz sem tekel in skril prstan v duplo, a ta grdi deček . . . Kirila Petrovič obrnil ee je h grdemu dečku in vprašal ga je žugajoč mu: „Čegav si?" — Jaz sem sluga gospoda DubrovBkega, odgovoril je on. 44 H koiiečui opazki, da bode slovensko prebivalstvo ugovarjalo proti našim „Extravaganzen", le toliko, da imamo že več tacih ugovorov v rokah, da smo pa bili dovolj lojalni, ne objaviti jih, ker bi se uradnemu listu ne zdeli baš posebno laskavi in ker nesmo hoteli ulivati še olja na itak že plapoleč ogenj. S tem bodi „pro praeterito" polemika od naše strani končana, dokler ue budemo zopet izzvani ali morda prisiljeni k stvarnemu popravku. Matica Slovenska začne v sredo 28. novembra t. I. čestitim členom pošiljati a) knjige za leto 1882. in 1883.: 1. Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem, cena 5 gld., 2. Lovčeve zapiske, po Turgenjevu poslovenil 50 kr., Matice Slovenske za leto 1882. gld. 1882. Lovčeve zapiske in Leto- Fr. Remec, cena 3. Letopis in 1883 , cena 2 b) Zh leto pis, in c) za leto 1883. Spomenik. Knjig za leto 1882 iu 1883 pa Matica ne more nikomur poslati, ki ni svoje ustanovnine ali let-nine plačal. „Kdor ne bi v redu plačeval, in sicer ne vsaj v prvi polovici vsakega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, tak se po odborovem sklepu sme izbrisati izmej družbenikov." (§. 3. M. pr.) Ljubljanski členi dobijo knjige proti izkazu („pobotnici") pri svojem poverjeniku v Matični pisarni na Kongresnem trgu št. 7. od 10. —12. ure. „Stroške za pošiljanje društvenih knjig plača vsak sam." (§. 7. M. pr.) iled, ki se letos vrne v izdavanje Matičinih knjig, more in mora se le ohraniti po rednem s Kupnem delovanj: vseh morij Matice Slovenske. Odbor misli izdati za leto 1884. te knjige: 1. Floro slovenskih dežel, 2. Lovčeve zipiske, II. del. in 3. Letopis za I. 1884. Da s»* ne natisne ne preveliko, pa tudi ne premajhno število knjig, da se imenik pla-čujočih členov sestavi in knjige razpošljejo vsaj meseca novembra ali decembra leta 1884, povabljeni in prošeni so čestiti gg. členi, da bi ustanovo ino in letnino za leto 1884. izročili gospo dom poverjenikom, kadar od njih dobijo knjige za leto 1882 in 1 883., gospodje poverjenik; pa nabrane doneske po poštni nakaz niči pošiljali neposredno in izključi v o blagajniku Matice Slovenske. V Ljubljani 27. novembra 1883 Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28 novembra. Afera Maassenova na Dunajskem vseučilišči končala se je s popolnim porazom fakci-jozuih elementov. Kakor znano, zahvalil se je bil rektor W e d 1 dekanu Exn er-ju. da je tako taktno (?) ustavil daljne skandale, dočim je zahteval, da se ima profesor Lorenz, ki je iz svojega katedra jako možato obsojeval zoane dijaške izgrede proti prof Maassenu, dejati v disciplinarno preiskavo. Ta se je vršila in nje posledica je, — da je rektor Wedl v ponedeljek naučnemu ministerstvu kakor tudi pojedinim članom akademičnega senata naznanil, da odloži svoje dostojanstvo, — baje da zaradi bolehnosti. V zadevi hrvatskega vprašanja „ Pesti Naplo" odločno trdi, ua bode fzm. baron Fran F i i i povit1 v štirih dnevih imenovan hrvatskim banom ter da se ob jednem razveljavi izjemno stanje v Hrvatskej. V ogerskcm državnem zboru se vrši specijalna debata o postavnem načrtu glede ženi t ve kristijanov z zidovi. Včeraj se je obravual 38. §., kateri pravi, da imajo stariši določevati vero otrok iz mešanega zakona in da naj ondu, kjer se stariši ne mogć sporazumeti, dečki prevzemo očetovo vero, deklice pa materino. Ta § se je vzprejel z dostavkom Iranyi-ja, kateri določuje, da so ne veljavni vsi reverzi. pogodbe itd., katere nasprotujejo proti odločbi starišev. Viiaiijc države. Obsodba srbskih radikalnih vodij se je imela izreči v ponedeljek; pa se bede pred izvršbo predložila še ministerstvu v potrjenje. — V okrožjih Zajčar, Knjaževac in Aleksinac je zopet osnovana civilna uprava. V upornih krajih nastavljena vojska se je že zdiit.no skrčila in kmalu se bode razpustil glavni stan generala Ni ko lica. Pravda proti odboru radiaalcev je baje pokazala, da so se obtoženi bistveno udeleževali priprav za usta nek; vender pa neso vsi člani odbora jednako obdol-ženi. — Vsi visokošolci Belgrajski so podpisali adreso do kralja, v katerej prosijo milosti za ujetega profesorja Geršiča. — V vasi Cumić v K ragu j ev škem okraji so navstali nemiri zaradi breztaktnosti ondukajšnjega oblastva, pa so bili kmalu zopet poravnani. V ponedeljek je bolgarsko sobranje po vzelo svoje obravnave. Da se pouči o parlamentarnih odnosa jih v Bolgarskej, ostane polkovnik baron Kaulbars še dva do tri tedne v Sredci. — Can-kov je izdal okrožnico, v kuterej odreja naredbe za udušitev razbojništva po deželi in pa, da se ustavi množeča se izselitev mohamedanskih prebivalcev. Finančni minister je ftalljanskej kamori predložil budget ter izjavil, da bode novčno gospodarstvo I. 1883. dalo znaten prebitek. Proračun za 1. 1884/85. kaže 6,974.980 lir prebitka, tako da bode vlada v stanji ministerstvoma z-4 vojno in mor-narstvo podeliti poviš^k za potrebne izd 'tke. Mini ster je predložil načrt postave v prid trgovinskemu mornarstvu; potem predlogo, zadevajoče preustroj biinke in načrt knzenskega zakonika, s katerim se odpravlja smrtna kazen. — Uradni list priobčuje imenovanje 17 senatorjev. —V Neapolji vršil se je zadnje dni shod „zjedinjene levice", katere glavni namen je, strmoglaviti kabinet Depretisov. Depeša „Times"-ova iz Egipta potrjuje, da so sef ustaši približali Chartumu. Mesto je preskrbljeno z živežem samo za jeden mesec; posadka broji samo 2000 mož, s katero ni nikakor možno mesta vzdržati, ker se je ob jednem bati, da bi se prebivalstvo utegnilo upreti. Povratna pot po suhem je zastavljena, ob Nilu pa se utegne vsaki čas zastaviti, ker so ustaši posedli skalovje, katero obvladuje reko pri Sabalake. — Khedive je predvčeraj nadzrl vojsko, katera se je imela včeraj podati v Suakim; drugi oddelki se napote jutri in v soboto tja. — Iz Alg i era in Tri polisa se poroča, da so tjakaj dospeli odposlanci laži-profeta Mabdija. — Turški Častniki v egiptskej žandarmeriji se branijo iti v Sudan, ker da bo najeti samo za Egipt. Verski fanetizero se zopet pojavlja po Egiptu. Posebno se kažejo v T&utahu znaki novega nemira. Agenti Mahdijevi se potikajo okoli po celej deželi. — Angleška vlada je oficijalno naznanila, da bode svojo posadno vojsko v Egiptu zaradi dogodkov v Sudanu še dalje obdržala. V Mewyorku obhajala se je v ponedeljek stoletnica, odkar so Angleži zapustili mesto. Ta spomin se je slavil z velikanskim obhodom, s parado brodovja in ob jednem se je slovesno odkril kip VVashingtonov. Dopisi. Obraz Kirile Petroviča se je zmračil. „Ti tedaj ne priznavaš mene za gospoda . . . dobro. A kaj si delal ua mojem vrtu?" — Mahne sem kral. „Oho! kakeršeu je gospod, tak je sluga; ka-keršen je pop, taka je fara; ali ina'ine rastejo pri meni na hrastih? kje si to slišal?" Deček ni ničesar odgovoril. — ■ Ljubi oče, u kažite mu dati mi prstan, rekel je Šaša. „Molči, Aleksander!" odgovoril je Kirila Petrovič; amidva se bova že pozneje zgovorila. Pojdi v svojo sobo. Ti, poreduež, ti si, kakor se vidi, zvita buea ; če ti meni vse poveš, ne bodem te tepel, dal ti bodem Še petico za orehe. Daj prstan in pojdi." Deček je odprl pest in pokazal, da v roki nema ni česar. „Sicer bodem naredil s teboj, kar ne priča kuješ. Nu!u Deček ni odgovoril uiti besede, stal je s po vešeno glavo in držal se, kakor bi bil nor. „Dobro!" rekel je Kirila Petrovič . . . »zaprite ga kam in glejte, da ue bo ubežal, če ne, bodem vsem stekel kožo." Stepan odpeljal je dečka v golobujak, in ukazal je paziti nanj starej tičarici Agariji. nZdaj ni uikakega dvoma : ona je bila še vedno zvezi z Dubrovskim. Kaj, ko bi ga res klicala na pomoč V" — mislil si je Kirila Petrovič, hodeč gori in doli po sobi in žvižgajoč: „Grom zmage razlegaj se!" Zdaj sem saj našel njegove gorke sledi, zdaj nam ne uide. Porabili bomo to priložnost . . . Pst! zvonček: slava Bogu, to je sodnijski predsednik. Pripeljite semkaj ujetega dečka." V tem se je voz pripeljal na dvorišče, in nam še znan predsednik prišel je v sobo. „Slavna novici! rekel je Kirila Petrovič: Jaz sem ujel Dubrovskega." — Slava Bogu, vaša prevzvišenost! rekel je predsednik z veselim obrazom. Kje je? „To je, ne Dubruvskega, a jednoga njegovih tovarišev. Brž ga pripeljejo. On bo nam pomagal ujeti svojega atamana. Tu so ga pripeljali." Predsednik pričakujoč groznega razbojnika, bil je osupnen, ko je zagledal trinajstletnega dečka jako slabe vnanjosti. Z dvomom obrnil se je h Kirili Pe troviču, pričakujoč pojasnenja. Kirila Petrovič mu je začel pripovedovati, kaj se je zjutraj zgodilo, ne da bi bil kaj omenil Marije Kirilovne. (Dalje prih.) » Spodnjega Staje rja 26. novembra. [Izv. dop.j (Učiteljicam na Spodnjem Štajerskem slovenščine ni treba znati!?) Obče znano je, koliko Bi prizadeva nemški „schul-vereih" ponemčiti slovenski Štajer in kako nastavlja mreže v podobi „ortsgrupp" vsem onim, ki se hote vanje ujeti. Sosebno žalostno za prave Avstrijce pa je to, da ima to drnštvo privržence v vseh krogih in to celo v tacih, kjer bi jih najmanje pričakovali. Pa ne samo neposredno, tudi posredno pospešujejo nekateri gospodje namere tega društvu in to včasi na takov način, ki bije vsakej pravici v obraz. Tako pomuč dobilo je to društvo najnovejši Čas v Graški izpraševalni komisiji za občne lju l*ke in meščanske šole, kajti ta komisija, oziroma njen predsednik, c. kr. deželni šolski nadzornik, ne tirja od učiteljic, nastavljenih na slovenskih šolah, nič več znanja slovenščine, kot onega jezika, v katerem imajo slovensko deco poučevati. Vsaj pri zadnjem sposobnem izpitu v Gradci prigodilo se je, da učiteljici, nameščeni na slovenskoj ljudskej šoli, ni bilo treba izpita iz slovenščine napraviti, kajti, tako se jej je reklo, s tem znala bi si svoje le za nemške šole pridobljeno izvrstno spričevalo pokvariti. Vkljub temu pa službuje ta učiteljica še vedno ua slovenski šoli. Vprnši mo torej, kako li se strinja b šolskimi in državnimi postu vami, da poučuje na slovenski šoli slovensko deco učiteljica brez izpita iz .slovenskega jezika in torej najbrže tudi brez potrebnega in zadostnega znanja slovenščine? Kdo nam reši to uganko? Večina učiteljic zmožna je slovenščine lo za silo; a do zdaj oziralo se je vsaj toliko ua znanje slovenskega jezika, da so se učiteljice ua slovenskih šolah vsaj s spričevalom morale izkazati o nekolikem znanji tega jezika. Zdaj pa je Graška komisija drugače ukrenila. Na drugoj strani pa se je z onimi učitelji, ki se ue sramujejo svojega materinega jezika, jako strogo pri izpitu postopalo. Že priporočilo c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov dišalo je po političnih, reete „Bcbulvereinovih" nagibih, kajti le-ti kvalifi-kovali so narodne učitelje, ki so se tudi iz slovenščine izpitu podvrgli, z jako pedagogičnimi (?) izrazi: „natioualgesinnt", „ultra" itd. Ni čuda torej, da so bili ti učitelji, Še predno so v Gradec prišli, v črnih bukvah zapisaui in da so morali razven strogega izpita iz posameznih predmetov še drug jako mikaven izpit o pravilnej (?) pisavi svojih priimkov prestati. A da bi Graški gospodje izpraševalci vsaj dosledni bili in v istej meri, kakor ne zahtevajo od učiteljic znanja slovenščine, tudi od slovenskih učiteljev ne bi zahtevali znanja nemščine; ali da bi vsaj, kar bi se po zdravem pedagogičnem razumu vsekako zgoditi moralo, take le za nemške dole izprašane uči- teljiee nastavljali le na nemških šolah, ne pa ondu, kjer se z otroci porazumeti ne morejo. A ravno v tem grmu tiči zajec, kajti tem gospodom je ravno na tem ležeče, da se poslužujejo takih slovenščine neveščih močij za svoj ponemčevalen namen, ker tako si mislijo, ako učiteljica slovenščine ne zna, rabila bode v šoli le nemščino, in bes ni, da bi se potem tudi otrok ne prijela kaka izveličevalna beseda. Jako premeteno, je-li, in „schulvereinovim" nameram kakor nalašč prikrojeno! Zato pa ne moremo razumeti krika „schulvereinovihJ kiicačev, ki v jedno mer trobijo, da je nemščina na Spodnjem Štajerskem v nevarnosti. Ako poj de tako naprej, potem pa „sehulvereinau še treba ni, kajti Graški gospodje bodo že sami za to skrbeli, da se njegov namen drugače, splošno in to na mnogo radikalnišen, žalibog pa vse davkoplačevalce zadevajoč način obistini. Ako posledice tacega slovenskej narodnosti krivičuega ravnanja pregledamo, potem se ni čuditi, ako se ljudstvo ravno nameščanju tacih nemških ali ponemčenih „frajlic1* ustavlja ter jih smatra za tujke in potujčevalke svoje narodnosti. Merodajne faktorje pa opozarjamo tudi na ta najnovejši pojav gradjenja nemškega mostu do A In je. nastavljen učitelj strokovnjak. Zakaj v Ljubljani tega ni ? Tajnika namestnik g. Andrej Brus razjasni, da se je centralni odbor že 1. 1876 obrnil do poljedelskega ministerstva in do tukajšnje vlade. Čez dve leti potem storil se je v tej zadevi obširen utemeljen predlog na miniBterstvo potom deželnega šolskega sveta, in ko je letos prišlo vprašanje zaradi naprave šolskih drevesnic, ponavljal se je predlog, n»j se nastavi na učiteljišči kinetijsk učitelj in predlagalo, da se stavi v dižavni budget za 1. 1884 dotična svota. Odloka do sedaj pa še ni. Centralni odbornik g. Robič poroča dalje o delovanji centralnega odbora: Pozvan po si. c. kr. deželne vlade dopisu z 30. dne novembra meseca 1882. leta št. 1789, naj naznani svojo nrsel, ali in kako bi mogla služiti 27. dne decembra meseca 1881. 1. izdana postava o pogozdovanji Krasa v Tržaškem mestnem okraji tudi takisto z ozirom na gospodarsko razmerje stanovništva kranjskega Krasa, ali katere preuaredbe te postave bi se utegnile pokazati potrebne kranjskim posestnikom Krasa, in naposled, bi li po takšni postavi za Kraujsko, ter ako se privzamejo vsi posestniki tukajšnjega kranjskega okraja, bilo upati, da se nekoliko poravnajo dotični troški, izjavil je centralni odbor svoje mnenje. Da se stvar temeljito presodi, treba natančno poznati tla tukajšnjega Krasa ter gospodarsko in drugo razmerje kraških stauovnikov, a ne manj je tudi potrebno gozdarsko strokovnjaštvo; zato je cen tralni odbor v svojem dotičnem poročilu 7. dne maj nika meseca t. I. Štev. 1010 stavil nasvet, naj se osnuje enketa, v katero je poklicati strokovnjake gozdarje, ki dobro poznajo tamošnjo zemljo, gospodarje Postojinskega okraja, tamošnjega c. kr. okrajnega glavarja, zastopnika si. deželne vlade, deželnega odbora, kmetijske družbe in gospoda deželnega gozdarskega nadzornika. Na takšen način bi se ta predmet rešil najhitreje in najbolje. Centralni odbornik dr. Pok luk ar pravi, da hoče stvar nekoliko razjasniti, ltazgovarjalo se je o tej zadevi v radujem zasedanji v gospodarskem od seku deželnega zbora, in tam je c kr. vlada izjavila, da sama ne želi, da bi se že v tem zasedanji sklenila postava o pogozdovanji Krasa, kakor so bile sklenjene jednake postave v deželnem zboru goriškem in istrskem. dolini. I Najprvo b« ima sklicati o tej zadevi enqueta, Dr. Poklukar izjavi, da s svojimi besedami ni i v katero se pozo vejo že imenovani razni zastopniki, hotel izzivati obširne razprave. S kričanjem, naj se ' kar s« zgodi še to zimo. Treba pa bodo novo po Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Centralni odbornik dr. Poklukar pove, da se je predlog zaradi kmetijske šole jako obširno razpravljal v gospodarskem odseku zadnje sesije deželnega zbora. O potrebi kmetijske šole bila je le jedna misel, da je potrebna, da se vender jedenkrat ustreže želji kmetovalcev, izraženej v deželnem zboru kranjskem po ranjcem dr. Bleiweis-u pred leti iti ponovljena v lanskem deželnem zboru po poslancu Deteti. Gospodarski odsek smatral je ustanovitev kmetijske šole zu uei/.ogibljivo potrebo, mislil si pa rešitev izvesti tako, da se v Ljubljani ustauovi kmetijska šola ne z I velikimi stroški, priznal pa je važnost Slapske sadje- in vinorejske šole, katera naj bi obstala kakor doslej, dolenjska stran pa naj bi dobila svojo vino in sadierejsko šolo. Gospon Zelen priporoča, naj bi se, ker ima Ljubljana, Dolenjsko in Gorenjsko že svoje srednje šole, Notranjsko pa razen Slapske nobene, ustanovila kmetijska šola v Senožeškej ali Vipavskej ustanovi šola v Vipavi, Novommestu, Kranji itd., se bode napravi malo koristilo. Misel najbolja je gotova ta, da se ustanovi v Ljubljani. SiOBf pa je to stavo spraviti v soglasje s postavo o razdelitvi pašnikov, katera v § 1 določuje, da vse ni Kras in izvzema golicave. Kadar se razdeli Kras, bode se vprašanje velike važnosti, katero se bode kouečno gotovo laglje pogoz lil, kajti vsak gospodar za se bo rešilo po dogovoru mej vlado iu deželuim zborom, katera oba faktorja bodeta morala tudi skrbeti za potrebno podporo. Centralni odbornik g. Robič trdi, da je treba, da je kmetijska šola v središči dežele, v Ljubljani, že zato, da imajo učiteljski pripravniki priliko učiti se kmetijstva, da bodo isto v ljudskej šoli poučevali, kajti, če se ne prične kmetijski pouk že v ljudakej šoli, je vse prizadevanje za proveli kmetijstva brezuspešno. Gospod Ogulin pravi, da Dolenjci že dvanajst let prosijo pri c. kr. deželnej vladi, pri deželnem zboru iu pri kmetijskej družbi za ustanovo vino- iu sadnjerejske šole na Dolenjskem, a dosedaj žalibog brez uspeha. Dolenjci, če imajo kaj prodati, je to le vino in na dobrem glasu bila so pred leti dolenjska vina (Marvveiue). Zdaj pa je vse to nehalo. Kupčija z vinom je neznatna. Ker vinoreja na Dolenjskem ne napreduje, je tudi pridelek tak da kupci po njem ne segajo. Deželni zbor pozna potrebe Dolenjske, v prvej vrsti ustanove vinorejske šole, torej pritrjuje g. Ogulin popolnem mnenju dra Poklukarja. Vodja g. Dolenec izražuje svoje začudeuje da na učiteljskem izobraževališči v Ljubljaui do sedaj še ni nameščen etrokovnjašk učitelj, kateri bi poučeval učiteljske pripravnike v kmetijstvu, dočim je v Kopru na učiteljskem izobraževališči že davnej hitreje svoj del zasadil. Ako Be napravijo poleg ccu-tralne drevesnice v Ljubliaui tudi še drevesnice po druiih krajih, potem se bode lahko veliko število sadik razdelilo in hitreje se bode prišlo do pogozdovanja. Deželna vlada obljubila je v gospodarskem odseku, da predloži postavo, kako se razdele pašniki, z ozirom na že obstoječo postavo. (Daljo prih.) Domare stvari. — (Mestni zbor Zagrebški) ima daues popoludne ob 4. uri sejo. Na dnevnem redu je mej dragim: Predlog političnega odseka, da se kupi 200 sreček „Narodnoga doma" v Ljubljani. L'mo zuamenje slovanske vzajemnosti. — (Pravosodnega ministra naredba), vsled katere se je sodnijskemu pristavu v Šmariji Alojziju Rothschedlu prepovedalo, poslovati kot načelnik krajne skupine nemškega nSchulvereinaa, slove v izvirnem nemškem tekstu: „An den Bezirksrichter von St. Mareiu, Ilertn Ritter v. F1 adu u g. Iu Folge Auftrags Sr. Excellenz des I let m Ministers vom 24. d. M., Z. 16 905, werden Sie angevviesen, den Bezirksgerichts - Adjuncten Alois Hothschedl zu Protocoll vvissen zu lassen, dass das nahezu aussBChliesslich von Slovenen bi v* oh nt en B -zirke, wie es derjenige von Mare in Kat, mit der Stelluug und Aufgabe eiuea richterlichen Beamten aus dem Grunde nicbt fiir vertriiglich biilt, weil eine solche auffallige Parteinahme in nationahr Beziebaug im Verbaltnisse ausser Amtes gegen ihn leicht dem Scheine Nabrung geben kbnnte, dass er auch m Amte es nicht veratehen werde, die erforderliche Unbefangeoheit zu wahren, und vveil die Justiz-vervvaltung den grb*8ten Werth darauf legen muss, dass auch zu solchem Scheine nicht der mindeBte Anlass geboten vverde, und ihn daher aufzufordern, die oberwahnte Obmannschaft bei der Ortsgruppe des Deutschen Schulvereines ohne Verzug niederzulegen. Das hieriiber aufgenommene Protocoll mit der Erklii-rung des Adjuncten Rothschedl ist binnen drei Tagen anher vorzule^en. Weiters vverden Sie angevviesen, die amtliche Thatigkeit des m eh r ge n au n ten Adjuncten s o r g f a 11 i g im Auge zu behalten, und sobald Sie die Wabrnehmung machen, dass das Ver-trauen in die Unbefangenbeit und Un-parteilichkeit R o t h s c h e d Ta irgendvvie er-schiittert sei, sofort hieher Bericht zu erstatten. G raz, 26. October 1883. Der Ober-Landesgerichts-Prii8ident: W a s e r." — (Popravek.) Brzojavka iz Ptuja, pozdravljajoča Miklošiča, pisana je tako: „Slava Slovencu Miklošiču, je/.ikoslovskernu poglavniku vseh Slovanov, broječih sto milijonov ljudij; večna slava žaru slovstvene vzajemnosti slovanske! Dočakal črstev — veliki dan slovanski". — (V S podnje j Šiški) bila je včeraj volitev župana. I/.voljen je zopet gosp. Janez Knez, ki županuje že več let. — (Dramatičnega društva knjižnica) je popolnoma urejena, ustrezati je torej možno Čitalnicam, društvom ali prijateljem slovenske Talije v vseh strokah z gledališkimi igrami t. j. z igrokazi, veselimi igrami, burkami, igrami s petjem, s šaljivimi prizori itd. Ker so že nastali dolgi zimski večeri, ni je lepše, koristnejše in bolj srce blažeče zabave nego baviti se s predstavo iger, katere je dramatično društvo skrbno zoiralo, oz»r jetnaje na razmere malih odrov. Uprizoriti take male i^re ni težavno, niti ni treba mnogo osobja, ni garderobe, niti rekvizit. Opozarjamo samo na to, da so zvezki 2., 3., 4., 5., 7. in 8. pošli, drugi zvezki so pa v mnogem številu natisnjeni, torej priporočamo, da se za v.-ako igro omisli cela garnitura, t. j. kolikor je osob, isto tako'za režiserja, inspicijenta in suflerja po jeden zvezek. Oestokrat smo pak že omenili, da dramatično društvo ne posoja iger, ker je imelo s tem mnogo nedostatnostij, tudi se ne more ozirati na naročila brez denarjev. Najkrajši in najuincjši pot naročiti si igre je, d o p o s 1 a t i po poštni nakaznici denar, ker tudi s poštnim povzetjem prejemati igre ni praktično, ker se mora plačati poštna pristojbina. Prospekti se na zahtevanje radovoljno pošiljajo brezplačno — (Pogreb voteranca) Celarja, ki je ponesrečil pri zažiganji soda s špiritom, vršil se je nedeljo o udeležitvi mnozega občinstva. Društvo ve-terancev skazalo je pokojnemu društveniku zadnjo čast v polnem številu in solze so rosile marsikatero oko, ko se je načelnik g. Juraj M i ha li č v izbranem slovenskem govoru poslavljal v imenu sodrugov od prerano umrlega tovariša. — (Občina Sv. Krištof) pri Lafikem Trgu, najveća občina na Dolenjem Štajerskem, ki je do sedaj bila vedno narodna, je v nevarnosti. Nemšku-tarji iz trga pritisnili so namreč pri volitvi v prvem razredu tako silno, da so Slovenci zmagali samo za jeden glas. Na nemčursko pritožbo spoznalo je c. kr. namestništvo v Gradci, da sta dve pooblastili, ki sta se pri volitvi neveljavnima smatrali, pravo-veljavni. Vsled tega ustopi v prvem volilnem redu 8 Laščanov, namesto 8 domačinov. — Nujna potreba je, da narodnjaki v ostalih dveh volilnih Justizministerium die Bekleidung der Stelle eiues ObmanneB des Deutschen Schulvereines in einem I razredih složno in energično postopajo, da ostane ■pa mmtm povedat.,, od kod to, da voda tudi na občinski zastop vsaj v avojej večin* naroden in ne bode pristopen nemškutarskim naklepom. — (Ženski oddelek) delalskega podpornega društva v Trstu priredil je preteklo nedeljo v dvorani „M- nte Verde" veselico, ki je v vseh svojih točkah izzvala splošno pohvalo. Gospicam Ko-bal o vej, Mu ho vej in S u san o vej, ki so prevzele in z iaredno spretnostjo in finim razumom dovršile skoro ves program, pjklonili so se krasni bouqueii. Po dovršenem sporedu pričel se je ples, ki je trajal do ranega jutra. — (Slab petrolej.) Od več stranij nam dohajajo pritožbe, da je petrolej jako slab, da ne gori. Povpraševali smo v tej zadevi in zvedeli smo, da so pritožbe opravičene, ker je ves petrolej, kar se ga dovaža preko Reke, jako slab. Trgovci imajo zaradi tega mnogo sitnostij in neprilik. — (Razpisani službi.) Učitelja na jedno-razrednici v Dovskem. Plače 450 gl. in stanovanje. Prošnje do 20. decembra t. 1. na okr. šol. svet v Kamniku. — Druzega učitelja na dvorazrednici v Komendi. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. 1. na okr. šol. Bvet v Kamniku. — (Razpisane je služba) druzega učitelja na dvorazrednici v Brezovici. Plača 400 gold. Prošnje do 15. decembra t. I. na okr. šol. svet v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Petrograd 28. novembra. „Journal de St. Pćterbourg" zanikava vest v „Gaulois", da bi bili nedavno zasledili zaroto proti življenju carja ter prijeli več uradnikov. Berolin 28. novembra. Pri včerajšnjem v/prejemu predsedstva zbornice poslancev izrekel je cesar trdno prepričanje, dci se ohrani mir, omenjajo tudi dobrih razmer z Rusijo. Madrid 28. novembra. Časopisi zanika-vajo, da bi se bilo v Manilli prišlo zaroti na sled in trde, da tudi na Filipinah se ni bati nemirov. Carigrad 27. novembra. Oricijalno se poroča, da ima Mahdi v Sudanu k večjemu 2U0O roparjev pod svojim poveljem. Število 300.000 bojevnikov, ki se je s prvega navajalo, je popolnem neistinito. London 2 7. novembra. „Daily News" poročajo: Iz Nangasaka odpluli ste dve angležki vojni ladij i v Kitaj. Admiralna ladija odpluje za njima. Meteorologično poročilo. ■ Q Čas opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Neb.. Mokrili;! V nun. 27. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 788*78 mm. 735-7o m, 73935 mm. 4- 90''t! + 100 »C 4- 7 4nC si. jz. si. vzh. si. vzh. obl. obl. megla 1*70 ram. dežja. Srednja temperatura -}- 8-8°, za 6*6' nad normalouj. dne 28. novembra t. 1. (Izvirno talcgrafično poročilo.) Papirna renta .... ..... 78 Srebrna renta .... . . . 79 Zlata renta ... ...... 97 5°/0 marčna renta......... 93 Akcije narodne banke ..... 836 Kreditne akcije...... . . 279 London . ....... 120 Stebro . . ....... — Napol. , ........ i C. kr. cekini... . . * Nemške mark«, . . ' 9 4°/„ državne srečko iz 1. 1854 250 gld. 119 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 170 4ft „ avBtr. zlata renta, davka prosta. . 97 gld. 95 . 30 „ 90 . 40 \ 80 „ 65 \ 59 „ 71 20 50 75 70 zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teb skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržaji ssnimtvn je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem Pavi; ona obsega: I. Miimošpeve9 U. m ike zbor«', III. meNane zbore in IV. nUIimMh- zu glnMuvir. Knjiga je vrlo ukusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani knjigarna J, Giontini»jeva po 2 gld. 40 kr,; dobi bo pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci illrvat-ska) po 2 gld. i?0 kr. (744—4) Št. 16 654. Razglas. (756—1) Ogrska zlata lenta 6*/0...... 120 „ — ... 86 „ 75 „ papirna renta 6°/«..... 84 „ 90 5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . 104 „ — Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 75 Zi-mlj. obč. avsti. 4Van/o z'rtt' JMBt. listi . 119 „ 50 Prior, oblig« FJizabetiue zapad, železnice 102 „ 80 Pnir. oblig. Ferdinandove se v. železnice 104 „ 50 Kreditne srečke......100 gld. 172 „ 50 Kudolfove srečke .... 10 „ 19 „ —- Aki ije anglo-avstr. banke . . 120 „ 106 n 25 Traiuiuway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 215 „ hO 1.1*1 nivit uredništva: (I os p. k. v Radovljici: Piše se vedno jednako: Radovljica. Kar se pa tiče naslova, je pri vseh naročnikib jednak. Mala črka ne rabi so zaradi prepiolcga spoštovanja, ampak mali -stija, 55 let, Kravja dolina št. 11 za otrpnenjem. — Marija Šimnovec, delavčeva hči, *L ure, Marija Terezije cesta St. 16, za oalabljenjeru. — Fran Plevplk, delavčev sin, 6 mes.. Kravja dolina št. 28, za difteritido. 27, novembra: Marija Karun, ključaničarjeva udova, 84 let, Sv. Petra cesta št. ti, z;i oslabljenjem močij. — Friderika Steinberg, tovaruikova bči, 5 mes., Sv. Martina cesta St. 11, za plačnico. Jaz kupujem raznovrstne suhe orehove pdolie. potem zdlTi-CVe OX*eh.ove berkl e (hlode) od 18" naprej, |fivorjeve na od 15" naprej. Plačujem jib đebro« Prodajalo! naj se mi naznanijo pod adreso Karl Hoibauer, fournierfaTorika v Tržiču na Gorenjskem. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujejo (652—8) P. & R. Seemann v Ljubljani. (698—28) Samo © goli! 30O dvanajstorii' pugrii.jul v najlepših turških, šot-eklh in drugače pisanih uzorcili, po 2 m. dolgi, i'/» »>• II" rok i, w morajo takoj odstraniti ter stane jedno samo tri noNliimrj«', carine prosto, za gotovino ali pa po poštnem povzetji. Predložiti k poNtelfam, pristujoči, dvojica za 2 gld. (768) Adolf Soiiiiiierf'clcl, I>ra/