ISSN 0351-6407 Če je mejnika lepo, je dobro za kruh in seno. v četrtek bo sprva sne in toplo, proti V petek ohlapno s a se lahko e nevihte. 'pretežno vinami je. Murska Sobota, 18. maja 2000, leto Lil, št. 20, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT AKTUALNO DOMA, str. 3 GOSPODARSTVO, str. 7 Pogoji pridelave sladkorne pese se slabšajo Stečaj je rešitev za zaposlene ZVEZDA-DIANA Murska Sobota, d. o. o. Hotel DIANA - RESTAVRACIJA V času od 16. do 23. maja 2000 DNEVI IZBRANIH SLASTNIH JEDI IZ BELUŠEV Pričakuje vas prijazno osebje hotela DIANA! Se priporočamo! I.1.Al MAJDA HORVAT Te dni je bilo tako vroče, da si je marsikdo izmed nas že zaželel osvežitve v tem ali onem bazenu s hladno vodo. V soboškem mestnem kopališču bo to možno kmalu, saj delavci končujejo še z zadnjimi obnovitvenimi deli. Glede na letošnje lepo vreme v maju je to sicer nekoliko prepozno, a kdo je vedel vnaprej za te pasje dneve. No, časa za kopanje in uživanje v vodi bo še dovolj. Foto: NJ Perjanica Ni ga bolj spretnega kazanja lune v vodi, kot predstavljanje življenja s statističnimi podatki in povprečji. V ogledalu statistike je namreč podoba ljudi in njihovih j situacij več kot nejasna, celo popačena in i kot takšna potem priročna za marsikaj. Zapisovalec novinarskih vesti je Jadrno, brez pomisleka, prepisal statistični podatek, da ima ena od goričkih občin najmanjši delež brezposelnih. Res ga ima, vendar je realnost nekaj povsem drugega - zaradi odseljevanja mladih so v občini ostali predvsem upokojenci, starci. Minister za delo družino in socialne zadeve Anton Rop se je v svojem poslovilnem (?) nastopu pred novinarji odel z uspehi ministrstva. »Okitil« se je 'tudi s podatkom o zmanjšanju števila brezposelnih v državi in tem, da se z deležem brezposelnih že približujemo evropskim podatkom. Toda češe ozremo po regijah, je realnost povsem nekaj drugega. V novogoriški regiji je bila februarja stopnja brezposelnosti le dobrih sedem odstotkov, a zato v Podravju skoraj dvajsetodstotna, v ožji Ljubljani manj kot deset, a v ožjem delu Maribora več kot dvajsetodstotna; v novomeški regiji manj kot deset, a v Pomurju skoraj devetnajstodstot-na. Razlike so očitne, a povprečje tako dobro, da more služiti kot priponka uspeha. Uspeh na področju zaposlovanja - posledica dobrih programov aktivne politike zaposlovanja v državi? V povprečju je tudi to mogoče trditi, toda prav razlike med regijami govorijo o tem, da se isti programi v različnih okoljih niso enako dobro prijeli, oziroma da bi morali upoštevati specifiko okolja. Pa so jo premalo. Morda so se še najbolj obnesli tam, kjer je bil tudi kapital sam dober kvas za gibanja na trgu delovne sile. OKROGLA MIZA Interesi regije pred strankarskimi interesi str. 10 LOKALNA SCENA Kraj, ki se mu obeta lepa prihodnost str. 5 ■ ?'• v-v Kegljanje - Kardinarjeva odlična Srebro na SP Poznanu na Poljskem poteka 23. svetovno keglajško prvenstvo. Doslej se je že končalo ekipno tekmovanje. Prijetno je presenetila slovenska ženska reprezentanca, ki je podrla 2.877 kegljev, kar je novi državni rekord; zasedla je drugo mesto za Nemčijo (2.919) in osvojila srebrno medaljo. Odlična je bila Marika Kardi-nar iz Dobrovnika, ki je bila s 497 podrtimi keglji najboljša slovenska kegljavka. Občinstvo je navdušila s kopico devetk. V igri na polno je naj- prej dosegla 171, ha čiščenje pa 79 točk; potem je zbrala še 157 in v čiščenju 90, s čimer je le za tri keglje zaostala za 500. S tem dosežkom je bila izredno zadovoljna, kakor tudi selektor Lado Gobec. Uspeh je toliko pomembnejši, saj je znano, da je bila Marika Kardinar v začetku tega leta operinana na kolenu. Čestitamo! FMi VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! V Radenski 219 mio za dividende Spremembe na vrhu? elničarji Radenske, d. d., bodo na peti seji skupščine, sklicani za 16. junij, potrjevali nov Statut družbe, po katerem bodo zmanjšali število članov v nadzornem svetu od sedanjih enajst na devet (šest s strani delničarjev in trije s strani zaposlenih). Dosedanjemu nadzornemu svetu namreč zadnje dni junija preteče mandat. V kolikor ne bo predlagan oziroma na skupščini izglasovan nasprotni sklep, bodo za nove člane nadzornega sveta s strani delničarjev imenovani Rudi Cipot, Milan Marinič, Jože Ran-gus, dr. Tomaž Subotič, Herbert Šefer in Boško Šrot. Predsednika si bo nadzorniki izvolili »znotraj sebe«, po logiki stvari pa naj bi bil to Jože Rangus, človek, ki ga je predlagal lastnik z največjim de- ležem v družbi. To pa je kapitalski sklad. Se bo javno napovedana prodaja lastniškega deleža Pomurske investicijske družbe v Radenski zgodila te dni in že vplivala na potek sklicane skupščine? Možno je tudi to. Dividende bodo namreč izplačevali po stanju iz delniške knjige na dan 20. junij, po predlogu uprave pa naj bi za razdelitev namenili dobrih 219 milijonov ali 43,6 tolarjev bruto na delnico. MHI NAROČNIK (IZ)BRANO Medicinske sestre vedno z vami str. 9 REPORTAŽA Najstarejšo sploh ne boli križ str. 16 ‘ 'Tu toto: NJ' DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Adela Korpič Budinci 5 9204 ŠALOVCI 2 AKTUALNO OKOLI NAS 18. maj 2000, tonik Najboljša vlada ali politična katastrofa? Za normaliziranje odnosov med Avstrijo in EU V primežu sankcij Kandidati se predstavljajo odborom estnajst je vsota števil, ki jih je dobil mandatar prehodne vlade Andrej Bajuk pri seštevanju devetih kandidatov, ki jih je predlagala SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, in sedmih, ki jih je predlagala SDS. Razmerja med izbranimi so sedem za SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko, pet za SDS in pet nestrankarskih kandidatov. Zaslišanja Včeraj sta pred odborom za zdravstvo delo, družino in socialno politiko nastopila Andrej Bručan, kandidat za položaj ministra za zdravstvo, ter Miha Brejc, kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve. Pred odborom za notranjo politiko pa naj bi se zvrstili kandidatka za pravosodno ministrico: Barbara Brezigar, kandidat za ministra za notranje zadeve Peter Jambrek in kandidat za ministra brez listnice na področju zakonodaje Tone Jerovšek. Odbor za mednarodne odnose je izpraševal kandidata za ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterleta, odbor za znanost in tehnologijo kandidata Lojzeta Marinčka, pred odborom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je nastopil Ciril Smrkolj. Parlamentarni odbor za gospodarstvo bo danes prisluhnil kandidatu za ministra za gospodarske dejavnosti Jožetu Zagožnu, kandidatu za ministra za ekonomske odnose in razvoj Marjanu Senjurju in kandidatu za ministra za malo gospodarstvo in turizem Janku Razgoršku. Lovro Šturm in Rudi Šeligo pa se bosta pojavila pred odborom za kulturo, šolstvo in šport. Odbor za infrastrukturo in okolje bo opravil še zaslišanje kandidatov za prometnega ministra in ministra za okolje in prostor Antona Bergauerja in Andreja Umka. Pred odborom za obrambo bo nastopil kandidat za obrambnega ministra Janez Janša. O trgovini Zanimivo bo predvsem zaslišanje slednjega. Predsednik SDS Janez Janša je namreč delo obrambnega ministra že opravljal od leta 1990 do 1994, njegovo VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jarše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SfT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SfT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601 -53227, devizni račurrpri Abanki Ljubljana: 50100620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Elektronska pošta: vestmk®eunet.si WWW stran: http://www.p-inf.si. ime pa je povezano tudi z zgodbo o trgovini z orožjem in Depalo vasjo. Mandatar Bajuk je v zvezi s tem pojasnil, daje odločitev sad dolgih pogovorov in usklajevanj. Prepričan je, da vse preiskave glede tega doslej niso nič dokazale in daje Janša zmožen na vsa vprašanja sam odgovoriti. Andrej Bajuk Janezu Janši popolnoma zaupa, njegova strokovnost na tem področju pa se mu zdi nesporna. Pri tem velja omeniti tudi, daje mandatar Bajuk ves čas poudarjal, da bo pri izbiri ministrskih kandidatov dajal prednost strokovnosti. Resda je med izbranimi kar deset doktorjev znanosti, toda zaradi nekaterih dogodkov v dneh pred objavo liste kandidatov in zaradi njene vsebine, ki seje nato nekoliko razlikovala od napovedanega in ugibanega, so nekateri volivci dobili vtis, da mimo politične kuhinje ni moglo iti, tudi zaradi Pomemben preizkus mirovnega posredovanja Afrika po poteh Balkana otem ko je mednarodna skupnost pred kratkim za silo zamašila luknje v balkanskem sodu smodnika, pa OZN zdaj z vso silo uhaja izpod nadzora položaj v Afriki, ki poka po šivih. Med krizami, ki najbolj odmevajo v svetovni javnosti in ki postajajo pomemben preizkus mirovnega posredovanja in avtoritete Varnostnega sveta, je mirovna polomija v zahodnoafriški državi Sierra Leone, dvomljivi mir v Demokratični Republiki Kongo ter obnovitev vojne med Etiopijo in Eritrejo. Slednja pomeni tudi osebni poraz legendarnega pogajalca Richarda Holbrooka, ki je tri voditelje nekdanjih jugoslovanskih republik uspel prepričati v podpis daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim seje končala vojna v Bosni in Hercegovini. Holbrooke je namreč lani nastopil položaj ameriškega veleposlanika v OZN in pred nekaj dnevi vodil neuspešno misijo Varnostnega sveta na rog Afrike, kjer je skušal voditelje Etiopije in Eritreje prepričati, da se v času, ko obema državama grozi katastrofa zaradi lakote in suše, pač ne splača še poleg tega pobijati zaradi nekaj kilometrov kamnite puščave. Opozarjanje ni zaleglo, saj sta obe državi v zadnjih letih namesto hrane kupo- premestitve Janeza Janše z možne kandidature za ministra za delo, družino in socialne zadeve na kandidaturo za obrambnega ministra pa so celo komentirali, kako velik strokovnjak je prvak SDS, daje sposoben kandidirati na tako različnih ministrstvih. Politična katastrofa? Nova vlada je predlagana le za kratek čas. Prvak SDS meni, da bi zlahka zmogla delo v štiriletnem mandatu, saj po njegovem Slovenija še ni imela boljše ekipe. Stranke LDS, DeSUS, ZLSD in SNS ne bodo podprli. Podpredsednik LDS Igor Bavčar je povedal, da lista predlaganih ministrskih kandidatov dokazuje, da »gre za nadaljevanje boja za prevlado na desni polovici slovenskega političnega prostora -tokrat z drugimi sredstvi. Iz stranke DeSUS so sporočili, da predstavljajo kandidati za ministre predvsem strankarsko ekipo.Tudi pri ZLSD so prepričani, da gre predvsem za politično vlado, vodja SNS Zmago Jelinčič pa vidi v njej politično katastrofo. DEJAN FUJS, foto: REUTERS« vali zaloge modernega orožja vsaj od Rusije, Kitajske in Bolga rije. Figa v žepu Varnostni svet se je spomnil, da bi bilo morda dobro uvesti embargo na orožje. To bi lahko storil že prej, vendar kot kaže, Rusija, kot stalna članica Varnostnega sveta, za to ni preveč navdušena. Državljanska vojna v Sierra Leone je bila ena najbolj krutih, kar je bilo na nek sprevržen način dobro, saj bi bila pozornost mednarodne javnosti še naprej obrnjena drugam. Pozornost so vzbudile vesti o krutem kaznovanju nedolžnih civilistov, ki so ali niso volili za predsednika. Uporniki so tako za vsak primer sekali desne roke, Maščevanje avstrijskih socialdemokratov vstrijski zvezni kancler Wolfgang Schiissel se nadeja skorajšnje prekinitve sankcij, ki jih je preostalih štirinajst članic Evropske unije (EU) sprožilo na bilateralni ravni proti Avstriji zaradi udeležbe ksenofobičnih svobodnjakov (FPO) in njihovega prejšnjega voditelja Jorga Haiderja v novi vladni koaliciji. Sankcije, ki pomenijo politično osamitev naše severne sosede in zamrznitev diplomatskih odnosov z njo, so podprle tudi mnoge izvene-vropske države, med njimi ZDA. Kancler Schiissel je v intervjuju za radio Deutsche Welle izrazil upanje, da bodo države EU umaknile sankcije še pred vrhom EU, ki bo 19. junija letos v Feiri na Portugalskem. Če se je vseh štirinajst držav lahko čez en sam konec tedna odločilo za uvedbo sankcij, potem mora biti po njegovem mnenju tudi mogoče, da te države najdejo sprejemljivo rešitev za njihovo prekinitev v prihodnjih štirih tednih. Zarota socialistične internacionale Pri uvedbi sankcij proti Avstriji naj bi imela levji delež avstrijska socialdemokratska stranka (SPO), ki se je na ta način hotela maščevati za nastanek nove vladne koalicije med konservatino ljudsko stranko (OVP) in skrajnodesničarskimi svobodnjaki. Po presenetljivem volilnem izidu oktobra lani, ko se je FPO povzpela na drugo mesto, socialdemokratom in njihovemu takratnemu 'vodji Viktorju Klimi pa po tridesetih letih prvič ni uspelo sestaviti vladne koalicije za naslednje zakonodajno obdobje s konservativno stranko Wolfganga Schiis-sla. Potem ko je Klimi potekel mandat za sestavo vlade, sta se druga in tretja politična moč Avstrije uspeli dogovoriti in sestaviti črno-modro vladno koalicijo. Avstrijskemu predsedniku Thomasu Klestilu ni preostalo drugega, kot da je s težkim srcem potrdil novonastalo koalicijsko tvorbo, četudi bi sam raje videl nadaljevanje socialdemokratske dinastije. Takrat so se vsuli očitki in obtožbe proti Haiderjevim svobodnjakom zaradi njihove »nastrojenosti« proti tujcem. Avstrijska socialna demokracija naj bi se po mnenju poznavalcev takrat obrnila po pomoč v tujino. Avstrijski notranji minister Ernst Strasser (FPO) meni: »Predsednik socialistične internacionale, portugalski predsednik evropskega sveta, je poskrbel za uvedbo sankcij z veliko pomočjo avstrijske socialdemokracije. To je storil zaradi nepravične ocene avstrijske politične situacije.« Novi vodja avstrijskih socialdemokratov Alfred Gusenbauer vehementno zavrača vse takšne in podobne očitke in vztraja pri stališču, da SPO »poskuša storiti vse« A da ne bi spet volili, ko je pa teh zmanjkalo, so sekali še noge in druge okončine. Zadnji problemi so se začeli leta 1994, ko je vojaški polkovnik Johnny Paul Koroma vrgel z oblasti predsednika Tejana Kabbaha ter k sodelovanju povabil voditelja Revolucionarne združene fronte Fodaya Sankoha. Sosednjim državam na čelu z Nigerijo, ki velja za regionalno silo, to ni bilo všeč in so vojaško posredovale ter Kabbaha vrnile na oblast, medtem ko je Varnostni svet sprejemal resolucije. Koroma se je razjezil in skupaj s Sankohovimi silami sprožil državljansko vojno, ki je doživela vrhunec z dramatičnim napadom na Freetown januarja 1999. Sile sosednjih držav združenih v Ekonomski skupnosti zahodno-afriških držav in vladni vojaki so napad odbili, nakar je bil julija 1999 podpisan mirovni sporazum. Koroma se je pomiril, nekdanji »zastavnik« Sankoh pa ne; držal je figo v žepu do pred nekaj tednov, ko so njegovi »raztr-ganci« zloveščega slovesa raz- za ponovno vzpostavitev političnega in diplomatskega dialoga z ostalimi članicami EU. Nepotrebni referendum Ironično in simptomatično za avstrijsko politično situacijo odmeva po alpski deželi predlog vladne koalicije za izvedbo referenduma, na katerem naj bi Avstrijci jeseni letos glasovali za takojšnjo prekinitev sankcij in rezultat posredovali EU. Predlog referenduma je namreč podala prav tista oseba, ki je tudi kamen spotike - koroški deželni glavar Jorg Haider. Medtem ko je prišlo do uvedbe sankcij prav zaradi njega, in ko nista tako OVP kot SPO storili nič prepričljivega za njihovo prekinitev, je v igro posegel Haider sam in v svojem preverjenem populističnem slogu predlagal izvedbo referenduma. Za to, da je za svoj predlog uspešno prepričal Schiissla in njegovo konservativno stranko, ni izgubil pretirano veliko energije. Nasprotno pa so Gusenbauerjevi socialdemokrati odkrito proti temu predlogu, saj ta zanje ne predstavlja zgolj »metanja denarja davkoplačevalcev skozi okno«, ampak tudi možnost razvoja anti-evropskega razpoloženja. Nadzorni organ kot možnost prekinitve sankcij Kot edini možni način za prekinitev EU-sankcij vidi večina evropskih politikov v nadziranju izvajanja avstrijske politike. Francoski evropski komisar Michel Barnier je povedal, daje evropska komisija v polni pripravljenosti za uvedbo takojšnjega političnega nadzora nad Avstrijo. Vodja parlamentarne skupine FPO, Peter Westenthaler pa uvedbo taksnega postopka popolnoma zavrača, češ da je »monitoring« (opazovanje) »instrument, ki se ga uporablja za dežele v razvoju« in ne želi, da bi »Avstrijo postavili v isto vrsto z Ugando in Albanijo«. Westenthalerjeva zavrnitev možnosti uvedbe nazornega organa je v Avstriji med ljudmi naletela na odobravanje in podporo - in ponovno so svobodnjaki izpadli kot tisti, ki se zavzemajo za avstrijski narod in mu stojijo ob strani, četudi je EU proti njim. MARJETKA RAUŠL, foto: REUTERS ■ orožili na stotine pripadnikov modrih čelad iz afriških držav in Indije, jih razorožili, nato pa s tem orožjem šli v ofenzivo. Razlog za napad je bil enostaven -modre čelade so se preveč približale diamantnim rudnikom pod nadzorom Sankoha, ki ni hotel nobenega vpletanja v svoje bogastvo. Mir in normalno življenje Pred kratkim sta se med seboj spopadli še Ruanda in Uganda, ki sta drugače na isti strani v državljanski vojni v Kongu. Varnostni svet je z resolucijo odobril napotitev 5.500 vojakov, ki pa tja ne bodo šli še tako hitro. Potrebnih bi jih bilo namreč desetkrat toliko. Ob vseh teh zmešnjavah je lahko razumeti razvite države, ki se niso pripravljene vojaško vpletati, vendar če so bila zatrjevanja o humanitarni intervenciji na Kosovu količkaj resnična, ne bi smele obrniti hrbta zmedi, za katero so s kolonializmom tudi same dovolj krive. Večina navadnih ljudi v Afriki si tako kot drugje po svetu želi miru in normalnega življenja, vendar brez tuje pomoči in pripravljenosti za kaznovanje lokalnih zločincev to ne bo mogoče. ROBI POREDOŠ, foto: REUTERS ■ filllll, 18. maj 2000 AKTUALNO DOMA Pogoji pridelave sladkorne pese se slabšajo Zahteve po višjih podporah Ob trenutnih pogojih bo letos cena sladkorne pese za skoraj četrtino nižja od lanske e je bila sladkorna pesa še do nedavnega dohodkovno izredno zanimiva poljščina, pridelovalci trdijo, da temu zdaj ni tako. Odkupna cena sladkorne pese je v letu 2000 za 12,5 odstotka nižja kot lani, ob upoštevanju splošnih pogojev, ki so sestavni del pogodbe med pridelovalci in tovarno, pa bo odkupna cena letos nižja celo za 23,6 odstotka. Ob standardni kakovosti je lani kilogram sladkorne pese veljal 8 tolarjev, v letošnji pogodbi je odkupna cena ob isti kakovosti znižana na 7 tolarjev, nižje so premije za zgodnje in pozno spravilo, tovarna pridelovalcem dodatno zaračunava tehtanje, ukinila pa je tudi priznavanje 1-odstotnega kala. Da bi omilili izpad dohodka pri pridelovalcih, je upravni odbor zadruge pridelovalcev sla dkorne pese že na seji konec marca na odgovorne v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil zahtevo za spremembo pogojev pridelave. Predlagajo, da se direktne podpore za pridelavo sladkorne pese z 42 tisoč povečajo na 54 tisoč tolarjev po hektarju in se tako izenačijo s podporami za pridelavo krušnih žit. Prav tako predlagajo, da se davek na dodano vrednost pri sladkorni pesi z Seja Občinskega sveta Občine Kuzma Posluh za kulturo Največ pozornosti reševanju tekočih vprašanj občini Kuzma so si za občinski praznik izbrali 2. julij - kot spomin na osamosvojitveno vojno leta 1991, ko so uspeli ubraniti mejo in tamkajšnjo vojašnico pred agresorjem. Občinski praznik bodo prvič praznovali letos, na zadnji seji občinskega sveta pa so imenovali odbor, ki bo pripravil vse potrebno za organizacijo praznovanja. Sicer pa so na tej seji sredi maja večino točk dnevnega reda namenili tekočim vprašanjem, s katerimi se srečujejo tamkajšnji občani. Sredstva, ki jih bodo zbrali z letnimi povračili za uporabo cest za kmetijske stroje in jih bodo v občinsko blagajno prispevali lastniki le-teh, bodo v glavnem namenili za vzdrževanje cest, iz občinske blagajne pa bodo sredstva namenili tudi za košnjo obcestnih po- vršin in za vzdrževanje in urejanje pokopališč v občini. Ta dela bodo opravljali dosedanji izvajalci, vendar so svetniki na zadnji seji dosedanje pogodbe nekoliko spremenili in dopolnili. Sicer pa urejanju komunalne problematike v občini celo leto namenjajo največ pozornosti in tudi na vzdrževanje gozdnih poti v letu 2000 niso pozabili. Za to bodo letos namenili okoli 500 tisoč tolarjev. Nove informativne table pri Gezovih jamah 18. junija ribje jedi V gostilni Trnek pri Gezovih jamah na Moti je potekala tiskovna konferenca, kjer so predstavniki Lokalne turistične organizacije Prlekija iz Ljutomera predstavili projekt postavitve novih infor- mativnih tabel, ki označujejo kolesarske poti in pešpoti ob Muri. Tri table so že postavljene, in sicer ena ob gostilni Trnek, ena v Banovcih, ena pa na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Pobudnik projekta je bil samostojni podjetnik Branko Kolbl, ki ima v najemu gostilno Trnek pri Gezovih jamah, nekakšnemu gravitacijskemu centru tega območja, zelo aktivno pa so sodelovali tudi Terme Banovci, Turistično društvo Biijraš Ižakovci, Gostišče Prekmurska iža, Aeroklub Prlek, Mlinarstvo Babič in Čebelarstvo Šalamun. Predstavljenih je bilo pet poti: prva poteka v smeri termalnega kopališča Banovci, druga vodi k reki Muri mimo gramoznice s sodobno tehnologijo, tretja v smeri reke Mure proti vasi Melinci, četrta ob pritoku Mure do kraja, kjer je nekoč stal Smodišev mlin ter brod čez Muro, peta pa pelje v Ljutomer skozi vas Cven. Ob sami gostilni Trnek so štiri gramoznice, ob katerih vodijo poti, tako da so tu možni sprehodi, posedanje in ribolov. V neposredni bližini sta mrtvici Mure - Mirica in Siget - petnajst minut hoda pa je oddaljena sama reka, kjer živi v povprečju 43 vrst rib, zanimive pa so tudi v evropskem in svetovnem merilu redke rastline in živali. Predstavniki turističnega društva iz Ižakovec, ki so se poleg župana ljutomerske občine Jožefa Špindlerja tudi udeležili konference, so opozorili, daje v kratkem treba postaviti tudi table za usmerjanje turistov, izdati zloženke in turistične prospekte ter urediti ceste za kolesarje zaradi pogostih poletnih poplav. Branko Kolbl pa je na konferenci predstavil tudi tekmovanje v pripravi ribjih jedi na prostem, ki bo potekalo 18. junija. Udeleženec je lahko vsak, ki ve skuhati paprikaš, golaž, juho ali speči ribo po svojem receptu, s tem da mora biti riba izrecno sladkovodna. Ribe, sestavine in pribor si devetnajstih zniža na osem odstotkov, saj menijo, daje sladkorna pesa kmetijski pridelek in ne industrijska rastlina, kot to določa še stara jugoslovanska klasifikacija. Z znižanjem davka na dodano vrednost bi tovarni sladkorja omogočili, da ustrezno zviša odkupno ceno sladkorne pese. Upravni odbor zadruge je tudi predlagal, naj se v prihodnje odkupna cena sladkorne pese veže na prodajno ceno sladkorja, na ceno sladkorja in sladkorne pese pa je potrebno vezati tudi ostale stranske proizvode, ki nastajajo pri proizvodnji sladkorja in jih tovarna prodaja. Da bi lesen zvonik v Doliču rešili pred propadom, so občinski svetniki-na seji sprejeli sklep o začasni razglasitvi tega zvonika za etnološki spomenik, najti pa bo treba nekoga, ki bo zanj tudi skrbel. Sicer pa v občini posluh za kulturo imajo, zato so tudi potrdili predlog o sofinanciranju potujoče knjižnice. Svetniki občine Kuzma so na zadnji seji obravnavali tudi razpis Evropske komisije o pobratenju mest oziroma občin. Predlog za pobratenje njihove občine bo pripravila komisija za mednarodno sodelovanje, ki deluje v občini. L. KOVAČ ■ tekmovalec mora priskrbeti sam, bolj kompliciran recept pa bo dobil tudi več točk. Po eno porcijo bo ocenjevala komisija, ostalo pa bodo lahko Med zahteve so zapisali še povečanje zunanjetrgovinske zaščite, saj sta tako kmetijsko ministrstvo kot ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj na tem področju naredila premalo. Pridelovalci opozarjajo, da bo letos na rentabilnost pridelave sladkorne pese v veliki meri vplival še slab vznik, ki je bil v povprečju le 76-odstoten, zato bo tudi pridelek bistveno nižji. S sklepi in zahtevami upravnega odbora zadruge so seznanili tudi udeležence ustanovnega občnega zbora Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki so jih podprli in jih bodo prav tako poslali na kmetijsko ministrstvo. LUDVIK KOVAČI Kolesarstvo Danes dirka Po Sloveniji v Pomurju S prologom v Novem mestu se je v torek začela 7. kolesarska dirka Po Sloveniji in nadaljevala včeraj s prvo etapo Čatež-Radenci (dolžina 198 km). Druga etapa pa bo na sporedu danes, v četrtek, 18. maja, dolga 166 km in bo potekala po Pomurju. Start druge etape bo ob 11.05 pred hotelom Radin v Radencih in bo potekala skozi Ptuj-Ormož-Razkrižje-Črenšo-vci, končni cilj pa bo okrog 14.50 pred blagovnico Potrošnik v Beltincih. Prvič bodo kolesarji prišli v Beltince ob 13.48, nato pa še prevozili dva kroga na relaciji Beltinci-Odranci -Črenšo-vci-Turnišče-Renkovci-Ganča-ni-Lipovci-Beltinci. Dirka bo imela pet etap, končni cilj pa bo v nedeljo, 21. maja v Novi Gori- I ci. (FM) razdelili svojim navijačem". Na tekmovanje je organizator povabil vseh dvanajst županov obmurskih občin, ki bodo ob zaključku skuhali štajersko kislo juho. TOMO KOLES ■ Izšla je nova mladinska revija Keks! V sejni sobi Zavarovalnice Triglav je predsednik Športno kulturnega društva Mladi iz Murske Sobote Tomaž Flegar predstavil prvo oz. promocijsko številko nove mladinske revije z naslovom Keks. Flegarje tudi glavni urednik nove revije, ki je izšla v nakladi 2000 izvodov, distribuirajo pa jo v glavnem po srednjih šolah, mladinskih centrih in lokalih, kjer se zbirajo mladi. Odgovorni urednik je Rajko Rogač, v uredniškem odboru so: David Hahn, Rajko Rogač, Natalija Štrokaj, Blaž Gerenčer, Simon Petrovič in Vesna Vrabelj. »Koncept revije je pretok informacij za mlade na njim zanimiv in koristen način,« je dejal Flegar, ki je napovedal enak obseg strani - namreč 16 - tudi za naslednjo številko, kije izšla te dni. Promocijska številka je bila zastonj, cena vseh naslednjih pa naj bi bila po napovedih sto tolarjev. In še nekaj vsebin iz promocijske številke: Program »Mladina«, Droge, Ibogain, Študentsko življenje je žuranje, Tako naj bi bilo življenje, V zraku, Veliki predmaturitetni žur in Koncertni napovednik, ena najbolj duhovitih rubrik pa je ocenjevanje pogostih vrst piva. Tokrat je bil na vrsti Desperado Pub, kjer je po mnenju revije najboljši Guinnes... TOMO KOLES I Srečanje dveh šolskih ministrstev Prihaja svetovalec iz Madžarske prostorih območne enote Zavoda za šolstvo Republike Slovenije v Murski Soboti je v torek potekalo delovno srečanje slovenskih in madžarskih predstavnikov ministrstev za šolstvo. Delegaciji sta vodila državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Taštanovska in podsekretar v madžarskem ministrstvu za šolstvo Laszlo Kbrnyei. Sogovorniki so na podlagi sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini na Madžarskem in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji tokrat največ pozornosti namenili delu svetovalke za slovenski jezik na Madžarskem in svetovalca za madžarski jezik v Sloveniji »Pogovarjali smo se o tem, da želimo doseči recipročno obravnavanje šolstva, tako na tej kot na drugi strani meje. Madžarskim sogovornikom smo predstavili naše šolstvo in povedali, da pričakujemo, da bo madžarska stran na enak način poskrbela za šolstvo za potrebe slovenske manjšine v Porabju,« je po pogovorih poudarila Taštanovska. Madžarska Stranje obljubila, da se bo položaj porabskih osemletk, ki se že vrsto let ubadajo s finančnimi problemi, izboljšal. Šolstvo manjšin ne zadeva le lokalne skupnosti, ampak je dolžnost in odgovornost države, ki jo obvezujejo tudi bilateralni sporazumi. Pomemben sklep srečanja je tudi septembrski prihod madžarskega svetovalca v Prekmurje. Njegova poglavitna naloga bo pomoč pri pouku madžarščine kot maternega in kot drugega jezika. Predstavnik madžarskega ministrstva za šolstvo Laszlo Kdrnyei pa je na vprašanje, kaj konkretno se bo v Porabju spremenilo po tem srečanju, odgovoril, da na Madžarskem narodnostne šole že dve leti dobivajo manjšinski dodatek, ki seje letos prvič povezal z dodatkom, ki jih dobivajo vse majhne šole. Na primer v naseljih s 1100 prebivalci dobivajo osemletke oziroma lokalne skupnosti 46 tisoč forintov za učenca, dvakrat več pa, če gre za narodnostne šole. Obstajajo pa še različni natečaji, preko katerih lahko šole pridobijo še dodatna sredstva, in tako bo tudi z vsemi tremi osnovnimi šolami, na katerih poučujejo slovenski jezik. SILVA EORYi Občinska seja v Veržeju Gradnja PIŠK-a tudi s pomočjo Veržeja Dvomi ob zgraditvi sežigalnice v Kidričevem - Sprejeli višino prispevka za vzdrževanje pokopališča K er so veržejski svetniki želeli zvedeti nekoliko več o gradnji nove Pokrajinske in študijske knjižnice (PISK) v Murski Soboti, ki naj bi jo z deležem v višini 3,5 milijona tolarjev sofinancirala tudi Občina Veržej, sta jih na tokratni seji obiskala Brigita Perhavec, predstavnica Mestne občine Murska Sobota, ter arhitekt Iztok Zrinski. Po obširni predstavitvi samega delovanja in pomena PIŠK-a ter finančnega načrta iza to naložbo je sledil prikaz računalniško izdelane knjižnice, kjer so svetniki imeli priložnost, da se v celoti seznanijo s postavitvijo objekta v prostor. Iztok Zrinski je poudaril, daje bil njihov namen postaviti moderno, predvsem pa fleksibilno zgradbo, regijsko knjižnico. Naložbo bo v višini polovične vrednosti krila država (532 milijonov SIT), ostalo pa se razdeli na vse občine v Pomurju, s tem da nosi Mestna občina MS največji delež. Veržejski svetniki so izrazili nekaj pomislekov, kot na primer, kako bodo obravnavani v primerjavi s tistimi občinami, ki k sofinanciranju ne bodo pristopili, vendar so na koncu potrdili le to, k čemur so se nagibali že prej - investicijo so podprli s svojim deležem v sofinanciranju. Nekoliko več skepticizma so svetniki pokazali pri obravnavi ustanovitve konzorcija občine severovzhodne Slovenije in ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obdelave odpadkov v Kidričevem, saj imajo za kakršno koli odločitev premalo podatkov, ki pa jih bodo v prihodnje skušali še pridobiti, zato o tem še niso sklepali. Poročilo o delovanju sklada za razvoj Občine Ljutomer v letu 1999 sta občinskemu svetu predstavila Darja Hrga in Branko Novak iz ljutomerske občine, kar so svetniki sprejeli, z željo, da začne Sklad čim prej služiti svojemu namenu. Glede na letošnjo precejšnjo investicijo pri urejanju mrliške vežice in pokopališča so svetniki sprejeli sklep o višini enkratnega prispevka na gospodinjstvo, ki bo znašal 3.500 SIT. Skupaj s položnico bodo občani Veržeja prejeli tudi dopis, kjer bo podrobneje obrazložen razlog za to višino prispevka. DARJA TIBAOT Radio Murski val 94,6 Mhz SIPLI Ml V petek, 19. maja, ob 21.00 KAKO JE DUŠKO RADIČ VIDEL KONCERT STINGA V LJUBLJANI? 4 LOKALNA SCENA 18. maj 2000, vm Svetniki o lokalnih vprašanjih Radenski svetniki za rekonstrukcijo regionalne ceste Spolzka pot financiranja Boljša prometnica 0 Za asfaltiranje cest izbrali Cestno podjetje Murska Sobota - Iz občinskega proračuna šest milijonov tolarjev - Posebno skrb urejanju okolice čitno bodo v hodoški občini tudi v prihodnje namenjali posebno pozornost modernizaciji cest. To je bilo možno razbrati iz razprave na 13. seji občinskega sveta, ki je bila na Hodošu. Svet- niki so se namreč odločali o izbiri izvajalca za čimprejšnjo posodobitev nekaterih prometnic. Kot najugodnejšega ponudnika, pri čemer so upoštevali zlasti cenovni vidik, so ocenili Cestno podjetje Murska Sobota. Z njim se bodo dogovorili glede asfaltiranja odseka lokalne ceste med Krpliv-nikom in Šalovskim Bregom v dolžini 200 metrov, ki poteka neposredno ob stanovanjskih hišah. Prav tako naj bi posodobili približno 350 metrov dolg cestni odsek v Malem Krplivniku. Pri tem bodo krajani morali prispevati 10-odstotni delež. Če bodo naleteli na dober odziv pri občanih, bi to cesto lahko asfaltirali že v mesecu dni. Sicer pa bo treba za oba omenjena cestna odseka zagotoviti okrog šest milijonov tolarjev iz občinskega proračuna. Na seji občinskega sveta so obravnavali tudi ponudbe za vzdrževanje pokopališč. Po tehtanju raznih predlogov so se odločili, da bo režijski obrat občine Hodoš iz lastnih sredstev kar sam poskrbel za primemo ureditev teh objektov. Poleg tega nameravajo urediti okolice vaških domov in igrišč ter okolico etnografske zbirke v Krplivniku. Za vsa vzdrževalna dela bodo potrebovali okrog milijon tolarjev. Govor je bil tudi o nedavni čistilni akciji pri urejanju okolice pokopališč in vrtcev. Ob tej priložnosti so se zelo pohvalno izrazili o odzivu krajanov, saj jih je sodelovalo približno 120. Na dnevnem redu so bile tudi razne prošnje. Med drugim so obravnavali prošnjo za sofinanciranje bibliobusa in Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Ker gre za precej visoke zneske, kijih majhna hodoška občina težko zmore, so sklenili, da bodo del svojih obveznosti poravnali v kratkem, drugi del pa šele ob sprejetju rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Slišati je bilo, da je ob pomanjkanju vode na Krplivniku, saj jo morajo voziti od drugod, razumljivo, če se v prvi vrsti odločajo za reševanje lokalnih problemov, šele nato pa o sofinanciranju kulture v mestu Murska Sobota. MILAN JERŠE ■ - okno v svet Prižgana zelena luč za temeljito obnovo odseka v Radencih - 7,5 kilometra dolga trasa seže do Vučje vasi - »Prestavili« bodo Boračevski potok D a je bila razprava o obnovi regionalne ceste Rl-230 Radenci-Ormož na odseku Radenci uvrščena na začetek 13. seje radenskega občinskega sveta, priča o tem, kako velik pomen pripi- sujejo ureditvi te prometnice. Ta je namreč v izredno slabem stanju, zato v funkcionalnem in prometno-varnostnem pogledu vse manj ustreza naraščajočemu prometu, zlasti težkih vozil. Zato so svetniki, zavedajoč se nujnosti čimprejšnje rekonstrukcije, soglasno potrdili lokacijski načrt, izdelan v ZEU - Družbi za načrtovanje in inženiring, d. o. o., Murska Sobota. Sktipna dolžina trase, ki se začne z odsekom vzhodno od odcepa z glavne ceste, ki je nanovo urejen s krožnim križiščem v Radencih, konča pa vzhodno od naselja Vučja vas, kjer regionalna cesta preide v območje priključka na bodočo avtocesto, je nekaj čez 7,5 kilometra. cionalnega programa gradnje avtocest v naši državi. Sicer pa je rekonstrukcija regionalne ceste zasnovana kot dvopasovnica. Iz krožišča (»rondo«) bo speljana nova dovozna Omenjeni odsek predstavlja del priključne ceste iz smeri Gornje Radgone na predvideni avtocestni odsek Lenart-Beltinci na trasi AC Maribor-slovensko-madžarska meja pri Pincah. Kot taka je rekonstrukcija tega odseka regionalne ceste vključena v spremembe in dopolnitve na- cesta v zdraviliški kompleks do hotela Radin v dolžini 200 metrov z novim mostom čez Bo-račevski potok. Dodatno pa se koridor ceste razširja za traktorsko-kolesarske poti in hodnike za pešče in kolesarske steze ob trasi ceste skozi naselja Radenci, Rihtarovci, Tu- rjanci, Hrastje - Mota in Vučja vas. Traktorske poti in hodnike za pešce bodo uredili v drugi fazi. Predvidena je gradnja treh mostov čez »prestavljen« Boračevski potok, izvedli pa bodo tudi sanacijo in poglobitev obstoječega železniškega podvoza regionalne ceste. Prav tako bodo na novo postavili javno razsvetljavo in cestno signalizacijo. MILAN JERŠE ■ S spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bo vnesenih nekaj izjemnih posegov zaradi gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov ter predvidene avtoceste Cogetinci-Vučja vas. Vnesli pa bodo tudi športno-rekreacijske površine na vzhodnem delu med reko Muro in republiško cesto Radenci-Ljutomer. Turniška občina določila višino prispevkov posameznih onesnaževalcev za kanalizacijo Pričakovati je burno reakcijo Gostišča od 6.292 do 18.903 nemških mark v tolarski protivrednosti dnosti), kot jih je predlagala (glede na določene kriterije) občinska uprava. Zato se je pri glasovanju vzdržal in menil, da je zlasti med gostinci in nekaterimi frizerji možno pričakovati burno. reakcijo. Sklep je bil vseeno sprejet z večino glasov in denar pa bo potrebno zbrati na tak ali drugačen način. JOŽE GRAJ ■ »Malček bralček« Med njimi tudi Partljič V tuniškem vrtcu, ki ga obiskuje 101 otrok, imajo knjiga oz. pravljica in zgodbica pomembno mesto pri vzgoji otroka. Pri tem le-ta potrebuje ljubezen živega človeka, ki mu jo podaja. Tako otrokom omogočamo, da spontano potujejo skozi pravljični Svet, ki je tako čudovit in popolnoma drugačen od odraslih. Pri tem nam vestno in aktivno pomagajo starši, babice, dedki pa tudi sestrice ali bratci. Morda še kdo. Vsem je dobro znano, da sta branje knjig in pogovor bogata dota, ki jo starši lahko ponudijo svojemu otroku. Otroštvo brez pravljic je siromašno. Verjamemo, da kogar so starši s pravljico zazibali v sen, se bo kasneje v življenju zagotovo tu in tam vsaj spomnil te svoje prijazne izkušnje, nemara ravno v trenutku, ko bo to zanj osebno zelo pomembno. Zavedamo se, da je časa za intenzivno ukvarjanje z otrokom vse manj, manj je uric, ki jih starši in otroci preživijo skupaj, spodbujanje otrokove domišljije izgublja pomen, zato v našem vrtcu že tretje leto »hitimo počasi«, aktivno in zavestno po poti prve bralne značke Vsak otrok je tudi kaj narisal ali napisal v svojo prvo knjigo, ki so jo »izdali« skupaj s starši in vzgojiteljicami. »malček - bralček«. V letošnjem šolskem letu so bili vanjo vključeni trije oddelki otrok v starostnem obdobju od 4 do 7 let z njihovimi vzgojiteljicami. Vsak oddelek si je načrtno in sistematično utiral pot, pletel drobne nitke domišljije, v kateri je sleherni otrok našel svoj pravljični svet, spoznal pravljičnega junaka. Merilo za dosego končnega cilja je bilo pet prebranih pravljic ali slikanic. Vmes nas je dvakrat obiskala šolska knjižničarka in pripravila pravljično uro, veseli pa smo bili tudi obiska upokojene učiteljice Angelce Gorjan, ki rada piše in pripoveduje svoje zgodbe. Na sklepni prireditvi pa se nam je pridružil še pisatelj Tone Partljič, saj smo z velikim veseljem prebirali tudi njegovo zbirko spominskih črtic Hotel sem prijeti sonce. Pomagale so nam pri dnevnem umirjanju na ležalnikih, razmišljanju in za pogovor z njim na srečanju v živo. Vsi smo postali veliko bogatejši. VZGOJITELJICA MILENA RAŠČAN ■ ajprej omrežje ali čistilna naprava? S to dilemo se srečujejo povsod, kjer se lotijo projekta kanalizacija. V Turnišču je bila sprejeta odločitev, da bodo najprej zgradili skupno (občinsko) čistilno napravo za vse štiri krajevne skupnosti oz. vasi Turnišče, Renko-vci, Gomilica, Nedelica ter nekaj sto metrov glavnega kolektorja. S tem naj bi omogočili, da bi lahko ljudje čimprej vozili odpadno vodo iz kuhinjskih greznic na ustrezno mesto. Za glavnega izvajalca del pri zgraditvi čistilne naprave so izbrali podjetje Alea group Celje s podizvajalcem strojne opreme Biotehna Kranj. Dela so stekla že lani, te dni pa je bila podpisana še zadnja tripartitna pogodba med Občino Turnišče ter izvajalcem in podizvajalcem del. Če bo šlo vse po načrtih, bodo s 1. fazo še letos tudi končali. Medtem ko so bili prispevki za gospodinjstva določeni že kmalu po odločitvi o tej naložbi (2.500 DEM v tolarski protivrednosti za Turnišče in Renkovce, 3.200 DEM v tolarski protivrednosti za Gomilico in 4.500 DEM v tolarski protivrednosti za Nede-lico), so na zadnji seji občinskega sveta obravnavali in sprejeli tudi predlog razdelitve stroškov drugih onesnaževalcev vode, kot so gostišča, trgovine, frizerski saloni idr. Prispevki so zelo različni, najvišji pa je predviden za gostilno Škorpijon v Turnišču, in sicer 18,9 milijona tolarjev. Občinski svetnik Štefan Ma-tjašec, ki je tudi lastnik gostišča v Turnišču, se je v razpravi strinjal, da so lahko prispevki v omenjenih primerih višji, kot veljajo za gospodinjstva, vendar ne tako visoki (za njegovo gostilno in gospodinjstvo znaša 14.746 DEM v tolarski protivre- Gradbišče čistilne naprave pri Turnišču oz. Nedelje!. (Foto: JZ) Projekt turniške šole Ko bom velik/a, bom ... a osnovni šoli v Turnišču si v vsakem šolskem letu zadajo določeno temo oziroma projektno nalogo, ki jo vsestransko obdelajo in predstavijo na dnevu odprtih vrat, ki imajo tudi starši oziroma občani in drugi gostje možnost spoznati življenje in delo na šoli. Takšen dan odprtih so imeli tudi minulo soboto, in sicer so najprej pripravili srečanja ter pogovore s starši in gosti v razre- dih (po oddelkih), sledila pa je zaključna prireditev v telovadnici, na kateri so predstavili projektno delo. Tokrat je bila nosilec projekta šolska svetovalna služba, ki je svojo stalno nalogo pri poklicnem usmerjanju učencev v tem primeru zastavila vsestransko ter vključila vse učence in učitelje, k sodelovanju pa so pritegnili tudi starše in zunanje sodelavce (strokovnjake različnih strok). Tako so se kar najbolj poglobili v vprašanja, kot so: Kaj bom, ko bom velik/a?, Ali bom zmogel/a šolanje?, Ali bom sploh sprejet/a na želeno šolo?, Kakšne možnosti me čakajo glede zaposlitve... ? Ravnatelj turniške šole Jože Bence je na zaključni prireditvi med drugim poudaril, daje za večino mladih odločitev o poklicu zahtevna in stresna, saj je povezana tudi z razmišljanjem o delu, ki naj bi ga opravljali 35-40 let. Zato je postalo poklicno usmerjanje ena najtežjih nalog strokovnih delavcev šole, še posebej šolske svetovalne službe. JGi IHKS, 18. maj 2000 LOKALNA SCENA Obiskali smo Suhi Vrh pri Tešanovcih Kraj, ki se mu obeta lepa prihodnost Lahko so hvaležni grofovemu ravnatelju Bja do 1953. leta so bili: Grabe, Matajov Breg, Nemcov Varaš, Kučanov Breg, Sabotinov Breg in Suhi Vrh (po domače Suhi Vrej) zaselki Tešanovec. V omenjenem letu pa je prišla iz Ljubljane odločba, s katero je bilo ugodeno prebivalcem teh zaselkov o oblikovanju samostojne vasi Suhi Vrh. Sopobudnik »odcepitve« je bil vaški aktivist Jože Novak iz zaselka Grabe. Pripovedoval nam je: »Morda ne bi sprožili postopka za izključitev iz Tešanovec, če bi bili tam pravičnejši pri odmeri količin obvezne oddaje živine in poljščin. Tisti, ki so delali,razrez’, niso upoštevali naravnih in drugih danosti naših zaselkov. Že poimenovanja vrh, breg in grabe povedo, da v naših zaselkih ni bilo mogoče toliko pridelati kot na ravninskem območju Tešanovec; kljub temu pa naj bi posamezne kmetije imele enako velike obveznosti. Nastala je nova vasica Suhi Vrh.« Ob različnih popisih prebivalstva so na območju zaselkov oziroma po novem v vasi Suhi Vrh popisali vsakokrat manj prebivalcev: 1900. leta 228,1961. leta 147,1991. leta pa 84. Ljudje so pač odhajali iz kraja v Mursko Soboto in drugam. Zdaj pa se zdi, da se življenje spet vrača na Siiji Vrej, kajti marsikatero zapuščeno hišo so že obnovili (nekaj jih je tudi naprodaj), gradijo nove vikendice in tudi stanovanjske hiše. »Magnet« so seveda pobočja, na katerih odlično uspeva trta. »Nekoč so tod rasli predvsem gozdovi. Z vinogradništvom pa je začel na našem območju nekdanji ravnatelj pri grofu Sza-paryju Franc Jelovšek, ki je dal izkrčiti in zasaditi s trto večje območje, nato pa so pobočje poimenovali Jelovškov Breg. 1946. leta, po nacionalizaciji, so posest razdelili agrarnim interesentom s Suhega Vrha in od drugod,« je povedal v nadaljevanju sogovornik, ki je ta čas menda najstarejši prebivalec tega kraja. Jožeta Novaka smo »ujeli« pri čiščenju puške šibrenice. Že leta in leta je lovec in ponaša se tudi z nekaj trofejami, žal pa po 1990. letu zaradi posledic bolez- to! Gasilci doživljajo pravi razcvet, saj so zgradili garaže, kupili dve motorni brizgalni in cisterno. Imajo pa tudi operativce: moško in žensko desetino. Jože Novak, rojen 1921. leta, je nekaj malega tudi povedal o nekdanjem težkem življenju na Suhem Vrhu oziroma nekdanjih zaselkih: preproste, predvsem lesene ali pa iz zemlje zbite hiše, pokrite s slamo ... Po vrhovih in v grapah so bili težko prevozni klanci... V vinogradih je rasla v glavnem samorodnica ... Vodo so zajemali iz globokih studencev ... Ljudje so odhajali v svet in kar nekaj hiš je ostalo praznih ... Danes pa postaja Suhi Vrh turistični kraj. Tudi zato, ker imajo tam štiri ali še več vinotočev. Na vidiku je-tudi večje gostišče. Š. SOBOČAN ■ Jože Novak je zelo prijazen sogovornik, ki dobro pozna nekdanje in sedanje življenje. Čeprav ne more več na lov, je ohranil dve puški. Tole je šibrenica Hermes. - Foto: Š. S. ni ne more več na lov. Odtlej veliko bere in tudi kaj napiše ter shrani v mapi. Nekaj njegovih pisnih virov je prišlo prav tudi pri nastajanju tega članka. Sicer pa je od 1982. leta upokojenec. Delovno dobo je pridobil z raznimi zaposlitvami, tudi v Franciji; nazadnje (28 let) pa je delal kot delovodja na Cestnem podjetju Murska Sobota. Suhi Vrh postaja vedno bolj ne le vinogradniško, ampak tudi turistično območje. Osrednje ceste so asfaltirane, napeljali so elektriko, telefone ... Večji del hiš ima »mestni« vodovod, del pa jih je še naprej priključenih na lokalno vodovodno (skupinsko) zajetje. V vasi imajo gasilsko društvo, ki so ga ustanovili 1936. leta, a je po nekaj desetletjih zamrlo. Pred tremi leti in pol pa so ga na pobudo Štefana Banfija, Roberta Lanjščeka in drugih spet oživili. Pa ne samo Posvet o Polanskem logu 9. maja, ko Evropska unija praznuje svoj dan, je bil v domu krajanov v Veliki Polani posvet o varovanju naravnega okolja s poudarkom na ohranjanju Polanskega loga. Posvet je bil organiziran s finančno pomočjo predstavništva EU v Ljubljani, pripomogel pa naj bi k celovitemu in povezanemu načrtovanju izvajanja vseh dejavnosti v območju s ciljem ohranjanja naravnih procesov v Polanskem logu. Gostitelj posveta je bil župan Občine Velika Polana Štefan Prša, udeležili pa so se ga še: Matjaž Hrmelj iz OIROS-a, ki skrbi za seznanjanje šolske mladine z vrednostjo projektov o naravi, Andrej Bibič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Janez Kolenko, projektni koordinator pri Zavodu za gozdove Slovenije, Okrog sto planincev iz planinskih društev Mura in Matica Murska Sobota, Gornja Radgona in Hakl od Svete Trojice je prepešačilo novo planinsko pot od Svete Trojice, prek Svetih Treh Kraljev in Negove do Cerkvenjaka. Pohod je bil v organizaciji PD Hakl, ki ima ta cas 331 elanov in deluje peto leto. Pohodniki so si ogledali med potjo številne znamenitosti in veseli prišli na cilj. Posnetek je s starta. -Foto: F. Klemenčič Janko Urbanek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, predsednik Turističnega društva Velika Polana Damjan Jaklin in Radomir Djukič iz Lovske družine Velika Polana. BESEDILO IN FOTO: TOMO KOLEŠ ■ Interteden na OŠ Apače Polna osnovnošolska avla otrok, staršev in učiteljev je bila prizorišče sklepne prireditve osmega interdisciplinarnega tedna na OŠ Apače. Tokratne raziskovalne naloge so obsegale terne: Meja in mir, Oblikujemo in poslikavamo, Dobra volja na vrtiljaku prostega časa, Meteorologija v ljudskem verovanju, Naša mokrišča, Le kam oblaki preko polja, kam? ter Informatika in tisk. Udeležence je pozdravil ravnatelj šole, vključene tudi v program Unesco ASP, Tone Rov-šnik, v bogatem kulturnem programu pa so nastopili domači učenci. TOMO KOLEŠ ■ Najboljši kemiki N a OŠ Beltinci je potekalo pred kratkim regijsko tekmovanje za srebrna Preglova priznanja. Vodja tekmovanja je bila Breda Vbroš, udeležilo pa se ga je 77 učencev sed- mih in 46 učencev osmih razredov pomurskih osnovnih šol. Ob tem velja omeniti, da so bili prisotni tudi predstavniki podjetja Nafta Lendava in Pomurskih lekarn M. Sobota. Regijski prvak iz znanja kemije med sedmošolci za leto 2000 je postal Jan Geder z OŠ Radenci (dosegel je maksimalno število točk), druga je bila Mojca Obran (OŠ Beltinci), tretje mesto pa sta si delili Mateja Čurič (OŠ Črenšovci) in Tjaša Pal (DOS I Lendava). Naslov regijskega prvaka med osmošolci sta $i priborila Miha Malek (DOŠ I Lendava) in Irena Sedonja (OŠ III M. Sobota), drugo mesto sta si delili Tjaša Rajh (PŠ Beltinci) in Enikb Balaško (DOŠ I Lendava), tretje mesto pa je osvojil Amadej Juranovič (OŠ Ljutomer). Na državno tekmovanje, ki bo 27. tega meseca v Ljubljani, pa se je uvrstilo 22 sedmo- in 13 osmošolcev. jg & Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Ur. I. RS št. 33/97) objavlja RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2000 Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: 1. Častni občan Mestne občine Murska Sobota 2. Plaketa Mestne občine Murska Sobota 3. Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu. Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo. Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo; posamezniki, družbe, zavodi, politične stranke in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Predloge s pisno obrazložitvijo pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota«. /mv Radio Murski val 94,6 Mhz MARATON TREH SRC V soboto, 20. maja, ob 9.00 do 21.00 MARATON TREH SRC V RADENCIH, OB PROGI, V MURSKI SOBOTI TONČEK GIDER, DUŠAN LOPARNIK, BOŠTJAN ROUS, MARJAN DORA IN ŠTEVILNI DRUGI SODELAVCI SPONA TRGOVIN A MARIBOR. Obrežna ul. 49, telefon 062/109 29 10 PTUJ, Obrtniška 11, telefon 062/7800 990 CELJE, Škofja vas 40, telefon 063/491 53 30 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, telefon 069/36 620 SLOVENJ GRADEC, Troblje 39, telefon 0602/42 025 NAJVEČJA IZBIRA MEDENINASTIH KLJUK ZA OKNA IN VRATA 1758 4 SIT/grt < ŠARISTON pomivalni stroi OG 6100 KUHINJSKE DELOVNE PLOŠČE, POMIVALNA KORITA 23 aodatov ptott v zatoni velja pri nakupu cele plošče 4,2 m FM 51 H iMks ■/v/' NAJBOLJ UGODNE CENE ZA ^ARISTONN 4 Indesit belo tehniko v Sloveniji E. FM54D H ■ 58.013 SIT; Pralno-sušilni stroj WGD 1230 IX pralni stroj W6 622 TI (600 obratov! hladilnik RG 2250 pralni stroj WG 421 TX $ kartico 51.913 SIT 1 s kartico 59.890 SIT ’ Postanite imetnik kartice Spona in izkoristite 4% popust. Dve leti garancije, brezplačna dostava, cene veljajo za gotovinsko plačilo 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 18. maj 2000, MK Borza Na trgu dela Se vedno Korak počasneje tečaji padajo nton Rop, dosedanji minister za delo, družino in socialne zadeve, je javnosti pred dnevi predstavil uspehe njegovega ministrstva, med drugim tudi pomembno zmanjšanje števila brezposel- nih v državi. V Sloveniji je 108 tisoč iskalcev zaposlitve ali najmanj v zadnjih letih, do konca leta pa naj bi se ta številka zmanjšala še za osem tisoč ljudi. Vidno zadovoljen je minister ugotovil, da je to posledica dobrih programov aktivne politike zaposlovanja, ki so jo vodili. Je val ugodnih gibanj na področju zaposlovanja in brezposelnosti zajel tudi pomursko regijo? A egativno borzno trgovanje se je nadaljevalo tudi v tem tednu; tako oba delniška indeksa beležita ponovno letos najnižje vrednosti. Indeksa sta praktično že šesti dan zapored drsela navzdol, v torek je SBI zaključil pri vrednosti 1.641 točk in v teh petih dneh izgubil še nadaljnjih 2,6 odstotka. Indeks SBI se tako postopoma oddaljuje od vrednosti 1.700 točk, katera bi naj bila po nekaterih napovedih točka obrata. Na trgu prevladuje vsesplošen pesimizem, katerega še bolj potencira domača politična kriza. Ob vsem tem pa pesti borzni trg še slaba likvidnost, saj so prometi rednega trgovanja redkokdaj presegli vrednost 300 milijonov SIT. Dnevno je bilo realizirano več svežnjev, po večini so bili na prostem trgu, v zadnjih dneh pa so bili prijavljeni predvsem z obveznicami in z delnicami pooblaščenih družb. Med najprometnejšimi delnicami na rednem trgu so bile delnice Mercatorja, Petrola, Pivovarne Union ter Leka. Vse pa so se pocenile za več odstotkov. Delnica Leka je bila torek vredna 31.040 SIT. Tudi z delnico Mercatorja seje trgovanje zaključevalo v tem tednu na vse nižjih vrednostih; delnica seje v primerjavi z prejšnjim torkom znižala za 7,5 odstotka, kar je tudi največje znižanje tečaja na rednem trgu. Delnico Merkatorja tako lahko kupite za že 12.770 tolarjev. Podobno se je dogajalo z delnico Uniona in Krke; prva je vredna 37.000, druga pa 24.080 tolarjev. V teh dneh sta v kotacijo na uradni trg vstopila dva nova papirja, prva je delnica Živil iz Kranja, druga pa obveznica Republike Slovenije 18. izdaje. Družba Živila iz Kranja so člani trgovskega združenja Suma 2001, ki predstavlja največjega konkurenta poslovnemu sistemu Mercator. Podjetje dobro posluje in je v petih letih podvojilo dobiček na delnico, ki sedaj dosega 1.541 SIT. Knjigovodska vrednost delnice je 26.582 SIT. Njen enotni tečaj pa seje oblikoval pri 11.300 tolarjih. Obveznice pa se obračunavajo po fiksni 6-odstotni letni obrestni meri na linearni način; obveznice so izdane v apoenih po 100 evrov (emisija 209.030 imenskih obveznic), z njimi se na borzi še ni trgovalo. Največji negativni zdrsi tečajev se, kot že nekaj časa, vršijo na trgu pidov. Indeks PIX je ta torek trgovanje zaključil pri 1,185 točkah, kar je le 18,5 % več, kot je znašal indeks na samem začetku svojega obstoja. Samo v teh petih dneh se je indeks znižal kar za 5,2 %. Med prometnejšimi pa so bile delnice Infond Zlata, Krone Krone, Krone Senior ter vse delnice Ateninih skladov, s katerimi so bili prijavljeni tudi svežnji. Še najmanj sta se pocenili delnici Triglav steber 1 in Pomurska družba 1, največ pa je bilo izgub pri delnicah t. i. dvojkah, kot na primer pri delnici Pomurski družbi 2, kjer se je tečaj znižal za skoraj za 10 odstotkov. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje so nam v iskanju odgovora pripravili zelo svežo primerjavo podatkov, in sicer za april lani in april letos ter ugotovili, da se je v primerjalnih mesecih število registriranih brezposelnih v Pomurju zmanjšalo za 4,4 odstotka ali za 422 oseb. Konec aprila je bilo namreč prijavljenih 9711 iskalcev zaposlitve. Primerjava tudi nakazuje rahlo zmanjševanje števila moških iskalcev dela in po- Občina Veržej V investicijskem za Ulična razsvetljava V petek je v Prvomajski in Kolodvorski ulici v Veržeju zasvetila nova ulična razsvetljava, ki je ena izmed prvih samostojnih naložb v občini. Naložba je vredna 2.300.000 SIT, dela pa so trajala okrog tri tedne. Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 9. 5. 2000 do 16. 5.2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 9.5.00 16.5.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.545,40 14.500,00 -0,31 Dolenjska banka - imenske 20.000,00 20.000,00 0,00 Droga Portorož 34.450,00 33.400,00 -3,05 Emona Obala Koper 1.979,78 2.000,00 1,02 E tol Celje 21.190,60 21.078,00 -0,53 Intereuropa Koper 2.300,63 2.292,62 -0,35 Istrabenz Koper 2.131,40 2.191,01 2,80 Kolinska Ljubljana 2.081,40 2.067,82 -0,65 Krka, tovarna zdravil. Novo mesto 24.757,45 24.081,30 -2,73 Lek, razred A 31.613,88 31.039,95 -1,82 Luka Koper 3.002,82 2.998,75 -0,14 Mercator, poslovni center 13.813,99 12.771,98 -7,54 Petrol Ljubljana 20.054,98 19.718,11 -1,68 Pivovarna Laško 4.310,44 4.396,69 2,00 Pivovarna Union 38.909,29 37.009,59 -4,88 Probanka Maribor 31.318,59 31.318,59 0,00 Radenska 1.970,12 1.998,54 1,44 Sava 16.006,71 15.999,85 -0,04 SKB-banka 2.098,11 1.953,22 -6,91 Zdravilišče Moravske Toplice 1.142,69 1.115,61 -2,37 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 111,93 110,50 -1,28 Republika Slovenija, 2. izdaja 100,00 99,70 -0,30 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 99,00 -1,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.970,34 15.529,09 3,73 Color Medvode 4.129,21 4.032,22 -2,35 Fructal Ajdovščina 1.850,00 1.851,28 0,07 Gorenje Velenje 2.017,15 1.921,18 -4,76 Helios Domžale 35.157,33 35.500,00 0,97 Kerna Puconci 3.000,00 2.953,80 -1,54 Tovarna sladkorja Ormož 3.260,00 3.260,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.241,00 1.241,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.ODŠKODNINSKI SKLAD 2.IZDA 71,42 71,09 -0,46 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 89,10 88,73 -0,42 NFD 1 78,86 77,10 -2,23 ZVON 1 60,75 54,93 -9,58 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 90,30 89,64 -0,73 ZLATA MONETA 1 60,96 56,56 -7,22 POKOJNINSKI BON 45,67 42,86 -6,15 ATENA 3 44,76 41,57 -7,13 INFOND ZLAT 45,60 44,38 -2,68 KMEČKA DRUŽBA 39,69 37,72 -4,96 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 30,09 27,12 -9,87 Slovenski borzni indeks SBI 1,685,07 1.641,68 -2,57 Borzni indeks obveznic BIO 106,64 106,57 -0,07 Indeks delnic PID-ovPIX 1.250,67 1.185,98 -5.17 Mrliška vežica Mrliška vežica je bila v Veržeju zgrajena že pred desetimi leti, vendar je vsa ta leta ostala le v grobem stanju. Veržejci niso bili nič kaj ponosni na gole zidove, zato so se odločili, da mrliška vežica končno dobi svojo pravo podobo. Z deli so začeli lanskega oktobra in jih nadaljevali še novembra, nato so jih v zimskem času prekinili in jih nadaljevali februarja. Tako so imeli pred enim me- Občina Radenci Kolikšen bo iztržek? S prodajo občinskega premoženja se želijo znebiti odvečnih zemljišč - Ali se jim to ne bo vrnilo kot bumerang, ko bodo prodajalci zasebniki? o, o čemer se je šušljalo že nekaj časa, se je tudi zgodilo. Občina Radenci se je namreč odločila za prodajo občinskega finančnega in stvarnega premoženja v letu 2000. Ta program je pripravljen na podlagi evidence občinskega premoženja. Gre za posamezne dele občinskih zemljišč, ki jih ne potrebujejo več, hkrati pa želijo uskladiti njihov formal-no-pravni status, saj so nekateri lastniki parcel celo posegli na občinske površine. Pridobljeni denar od prodaje občinskega premoženja bodo porabili v skladu z letošnjim proračunom radenske občine. Tako naj bi še letos s prodajo dela občinskega premoženja iztržili več kot 10,5 milijona tolarjev. V okviru programa-prodaje omenjenega premoženja, ki so ga sprejeli občinski svetniki, bodo z javnim razpisom skušali prodati odvečno gradbeno parcelo v Radencih, za kar bi iztržili dobra dva milijona tolarjev. Z neposredno prodajo treh stavbnih zemljišč v Radencih Pošti Slovenije in Telekomu Slovenije ter Pomurski banki pa naj bi pridobili nekaj čez 8,4 milijona SIT. Poleg tega bi z neposredno večevanje deleža žensk, povečuje se delež starejših iskalcev dela in zmanjšuje število mladih brezposelnih. Priliv v evidenco števila brezposelnih ter odliv za prve štiri mesece v primerjavi z lanskim prvim štirimesečjem prikazuje, da je priliv letos enak kot v lanskem štirimesečju, odliv pa za sto oseb nižji kot lani. In kaj je bil vzrok brisanja brezposelnih z evidence iskalcev zaposlitve? Za skoraj dvesto več kot v lanskem primerjalnem ob- Okolica in sama mrliška vežica se zelo lepo vključuje v prostor. prodajo zaokrožitve zemljišč na podlagi vlog občanov pridobili približno 15 milijonov SIT. Računajo tudi na prodajo poslovne stavbe, in sicer stare kapelske osnovne šole na Kapelskem Vrhu, za kar je ocenjena vrednost nekaj čez 9 milijonov tolarjev. Izkupiček od prodaje bodo porabili za obnove zdajšnje osnovne šole na Kapeli, ki bo stala okrog 110 milijonov SIT. Zaradi pomanjkanja denarja je odpadla va'rianta, po kateri bi Krajevna skupnost Kapela kupila propadajočo stavbo stare dobju so jih črtali zaradi subjektivnih ali objektivnih razlogov, glavnina pa je dobila zaposlitev, vendar letos 276 manj kot lani. Zmanjšanje števila zaposlenih, ki jo ugotavljajo za letošnji april, je torej posledica bolj kot letošnjih še lanskih ugodnih gibanj na področju zaposlovanja v re-giji- Gre na bolje, toda dosti počasneje kot v drugih regijah, bi lahko zapisali pod črto. In to kljub temu, da so zastavljeni cilj števila novo zaposlenih lani na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje presegli kar za trideset odstotkov, kar drugim regijam ni uspelo. V teh ugodnih številkah je zajetih osemdeset zaposlenih na železnici ter več zaposlenih v novih trgovskih centrih. Pri vseh je bilo povpra- šole in jo uredila za potrebe delovanja turističnega društva in društva vinogradnikov. Že lani je radenska občina prodala zadružni dom na Kapeli. Sicer pa je vrednost občinskih zemljišč ocenjena vnaprej, ker bo cenitev naročena v nadaljevanju postopkov po pridobitvi ustreznih potrdil in soglasij, ki bodo pogojevala prodaje v posameznih primerih. Občinski upravni organ je doslej prejel 30 vlog zainteresiranih občanov. Podobno velja za oceno kapitalskih deležev. Občini Radenci je v skladu s sporazumom o delitvi premoženja bivše radgonske občine pripadlo 455 delnic, po trenutni vrednosti 880 tolarjev za eno, Cestnega podjetja Murska Sobota, ki po njihovem mnenju ne predstavljajo omembe vrednih upravljalskih pravic niti premoženja, zato si prizadevajo, da jih prodajo. Ob vsem tem pa se vendarle zastavlja vprašanje, ali se jim menda visoka cena za gradbeno zemljišče lahko vrne kot bumerang, ko bodo potrebovali zemljišča, na primer za gradnjo doma upokojencev. Takrat bodo namreč vloge zamenjane: kupec bo občina, prodajalci pa zasebniki. MILAN JERŠEi ševanje po delavcih uradno prijavljeno v drugih regijah, zaposlovali pa so naše brezposelne. Kljub temu so letošnji načrt števila na novo zaposlenih na soboški enoti Zavoda za zaposlovanje spet povečali za dvajset odstotkov, oziroma naj bi po napovedih posredovali pri zaposlitvi 4132 osebam. V prvem četrtletju so do zaposlitve pomagali 1246 osebam, vendar pa so to bolj »suhi« meseci v zaposlovanju, zato upajo, da bodo konec leta načrtovano število vendar dosegli. V razne programe usposabljanja, priučevanja in šolanja mislijo letos vključiti kar polovico iskalcev dela, dobrih osemsto pa jih bodo poslali v razne motivacijske programe. Nemotiviranost je namreč velika ovira pri iskanju dela in priložnosti za zaslužek. Zavod za zaposlovanje ne bo več podpiral usposabljanja povprek ali za vse poklice, ki si jih bodo brezposelni sami zaželeli, ampak predvsem za tiste, s katerimi bodo imeli več možnosti za zaposlitev. MHi sečem otvoritev, na kar so bili ponosni vsi občani. Dela so zajemala kompletno vgraditev instalacije (tudi potrebnih priključkov za klimatsko napravo, prav tako pa imajo talno ogrevanje) ter vse notranje opreme. S tlakovcem so uredili večjo površino pred vežico ter glavno pot po pokopališču. Zasadili so kar precej zelenja, tako da se končna podoba prijetno spaja z okolico in cerkvijo, zelo zanimiva in svojstvena pa je tudi okrogla oblika mrliške vežice. Celotna investicija je znašala 13,5 milijona SIT, kar je za tako majhno in novonastalo občino, kot je Veržej, kar precejšen zalogaj in velik uspeh, na katerega pa so lahko upravičeno ponosni - kar pa je lahko za zgled občini Ljutomer, kjer je problem mrliške vežice aktualen že vrsto let, čeprav gre za precej večjo občino s krepko višjim proračunom. Ob vsem tem pa se postavlja logično vprašanje, ali bi Veržeju tovrstna naložba sploh uspela, v kolikor bi bili še naprej »priključeni« k občini Ljutomer. DARJA TIBAOT FOTO: ARHIV OBČINE VERŽEJ ■ IBTIII, 18. maj 2000 GOSPODARSTVO 7 Mura osvaja hrvaško tržišče Nov poslovni center v Zagrebu Z osvajanjem hrvaškega tržišča pa Mura še ni zaključila. Tako je konec letošnjega marca odprla dve novi franšizni trgovini, v Karlovcu in v Puli, za ureditev prostorov velikosti 100 in 190 kvadratnih metrov pa je namenila 80 milijonov tolarjev. Mura ima od leta 1996 v Zagrebu tudi podjetje, kjer je večinski lastnik, še v tem polletju pa bo v hrvaškem glavnem mestu odprla nov poslo-vnni center velikosti 550 kvadrat- Solidarnost Izvoz na Hrvaško je lani že presegel vrednost 7,3 milijona mark oboška Mura, ki se uvršča med največje slovenske izvoznike, dobršen del svoje proizvodnje proda tudi na trgih nekdanje Jugoslavije in v vzhodnoevropskih državah. Hrvaška spada med Murina tradicionalna tržišča in še za časa skupne države je bila ta republika tako po obsegu prodaje kot po zahtevnosti trga med pomembnejšimi partnerji. Soboški tekstilci so v Zagrebu, v Istri in Dalmaciji prodajali najmodnejši del svojih kolekcij, njihov tržni delež pa je še v letu 1989 znašal več kot deset odstotkov. Ker si je Mura želela utrditi svoje mesto v tem prostoru, je precej sredstev vlagala v promocijo in izgradnjo prodajne mreže, v Zagrebu pa je imela predstavništvo, kjer so poslovnim partnerjem predstavljali kolekcije in jih tudi prodajali. V Muri pravijo, da so se jim dolgoletne naložbe v tržišče obrestovale, saj so danes na tem trgu med najbolj poznanimi modnimi blagovnimi znamka- Agonija v Aksi mi in v tem vidijo tudi ključ uspeha Murinega franšizinga. Prvo franšizno trgovino na Hrvaškem so odprli leta 1995 v Opatiji, čez dve leti sta sledili franšizni trgovini v Varaždinu in Splitu, leta 1998 so takšni trgovini odprli še v Zagrebu in Zadru, leta 1999 pa so na Reki odprli prvo lastno trgovino. nih metrov, predračunska vrednost za to naložbo pa je 250 milijonov tolarjev. Seveda ob takšni skrbi za osvajanje tržišča tudi rezultati ne izostajajo, saj Murin izvoz na Hrvaško narašča in je v lanskem letu že presegel vrednost 7,3 milijona mark. LUDVIK KOVAČI Zakonodajalec jih je uslišal a pobudo in po velikih prizadevanjih Združenja invalidskih podjetij Slovenije je Državni zbor konec aprila sprejel spremembe Zakona o javnih naročilih, ki sedaj ugodno obravnavajo naročila pri invalidskih podjetjih. Naročnik namreč lahko odda naročilo brez predhodne objave za storitve in blago invalidskih podjetij, za katero pa si mora pridobiti mnenje Urada za javna naročila, invalidsko podjetje pa mora zagotoviti blago ali storitve enake kakovosti kot drugi ponudniki. In kaj si od tega določila obetajo v invalidskem podjetju Solidarnost v Murski Soboti? »Pričakujemo, da bomo zato lažje nastopali na trgu in prišli v ožji izbor pri naročnikih. Danes je konkurenca zelo velika in do sedaj smo bili prijavnih naročilih največkrat prikrajšani, saj nas naročniki zaradi šifre dejavnosti - invalidska podjetja pa , tudi zaradi predsodka, da ne znamo delati dovolj kakovostno, niso upoštevali kot ponudnika. Toda v teh letih smo si pridobili zaupanje naročnikov in na trgu smo že dobro poznani,« je povedal direktor Solidarnosti Aleksander Krpič. V podjetju so največ vlagali v posodobitev in razvoj grafične dejavnosti, kar mislijo razvijati še v prihodnje. Prvo, kar bodo poskušali doseči, je tisk na papir z role, ki je za okoli trideset odstotkov cenejši od tiska na razrezan papir. Podjetje ima vizijo, je prepričan prvi mož Solidarnosti, ki že tudi razmišlja o svojem nasledniku ali naslednici ob upokojitvi na jesen. Še vedno pa ne more sprejeti tega, da so pred državo v enakem položaju tako invalidska podjetja, ki zaposlujejo invalide s ceste, kot druga, ki so jih za svoje delovne invalide ustanovila podjetja. Država pa jih je udarila tudi s plačevanjem davka na dodano vrednost, kar jih tolče pri likvidnosti. MHI Mizarstvo Ljutomer Marjan Maučec je vplačal kupnino Stečaj je rešitev za zaposlene P odjetje Aksa je po stečaju Platane, p. o., prešlo v last Sklada za razvoj oziroma sedaj Slovenske razvojne družbe. SRD kot večinski lastnik podjetja (skoraj 94 odstotkov) je objavil že tri razpise za prodajo podjetja, vendar do nje ni prišlo, pa čeprav seje, po mnenju zaposlenih, z ugodno ponudbo že oglasil kupec iz domačih logov. Podjetje je namreč tehnološko dotrajano in zastarelo ter ni sposobno konkurirati na zahtevnem domačem in tujem trgu. Sindikat podjetja in Območni odbor SINLES sta direktorju Ladislavu Tušarju pred dvema letoma predlagala, da pripravi program za tehnološko prenovo podjetja in ugotavljanje tehnoloških presežkov med zaposlenimi, vendar večinski lastnik v podjetje ni bil pripravljen vlagati. Podjetje je tonilo vse večje težave in izplačevanje plač zaposlenim je začelo kasniti tudi do tri mesece, tako tudi poravna- vanje prevoznih stroškov. Za letni regres za lansko in predlansko leto pa so delavci vložili tožbo. Zanimivo in neobičajno je tudi, daje lastnik SRD svojemu podjetju dvakrat posodil denar za plače, a podjetja ni dokapitaliziral. 'Razmere v podjetju so se letos le še poslabševale. Imeli so vse manj dela in vedno več delavcev je ostajalo doma na čakanju. Ker direktor ni mogel zagotoviti, da bo petinpetdesetim zaposlenim lahko izplačal februarske plače, še manj pa' marčevske, so se delavci odloči- li, da bodo s stavko, ki so jo že dvakrat preložili, pritisnili na SRD, da nekaj ukrene. S stavko so začeli desetega aprila, stavkovne zahteve pa so bile takojšnje izplačilo februarske plače, v skladu z zakonom o finančnem poslovanju pa mora direktor takoj vložiti zahtevo za uvedbo stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave. Zakonski rok za tak ukrep je glede na stanje podjetja namreč potekel 27. februarja. Trinajstega aprila je stavkovni odbor ugotovil, da stavkovne zahteve niso Čez mesec dni bile izpolnjene, vendar so stavko prekinili. Naslednji dan so prejeli februarsko plačo, za marčevsko pa ni bilo denarja. Za tretji maj je bila potem sklicana skupščina družbe in na zahtevo SRD-a preložena na deveti maj. Toda uro pred začetkom preložene skupščine je Silvo Zorec s SRD-a po telefonu odpovedal svojo udeležbo. Na tej skupščini bi se večinski lastnik moral opredeliti do stečaja podjetja, ki je po mnenju zapo; slenih edina možnost za rešitev socialne stiske delavcev. Zavlačevanje agonije podjetja in zaposlenih je po mnenju delavcev »skrajno neodgovorno, neresno ali celo umazano početje predstavnika SRD-a kot večinskega lastnika«. MHI V Najprej poplačilo delavcem imenu Marjana Maučeca, zasebnika iz Gančan, je bila v ponedeljek popoldne na račun Mizarstva v stečaju nakazana kupnina za podjetje, in to v vrednosti 131,5 milijona tolarjev. Čas za poravnavo kupnine mu je namreč stečajni senat na predlog stečajnega upravitelja zaradi objektivnih razlogov s 4. maja podaljšal na 15. maj in tega dne je bila kupnina tudi v celoti poravnana. Kupec bo zaradi nekajtedenske odsotnosti ali potovanja v Argentino podjetje prevzel ob svoji vrnitvi, stečajni upravitelj Mizarstva Milo-rad Vidovič pa tudi najavlja, da bo v dogovoru s stečajnim senatom delavcem v kratkem izplačal njihove prednostne terjatve. Stečajni postopek za Mizarstvo Ljutomer je bil začet 11. maja pred dvema letoma, po napovedih in pričakovanjih stečajnega upravitelja pa bi ga mogel končati v dobrem letu. Vsi postopki so bili res izpeljani v zelo kratkem času, toda zapletlo se je pri prodaji oziroma nakupu. Gančanski podjetnik je premoženje stečajnega dolžnika prvič kupoval s posrednikom in zaradi zavlačevanja pri plačilu kupnine je stečajni senat pod vodstvom sodnika Deziderja Novaka razveljavil že sklenjeno nakupno pogodbo. Na ponovno prodajo stečajnega dolžnika so prišli trije interesenti, vendar je varščino plačal le Marjan Maučec, ki je tako s plačilom kupnine dokončno postal lastnik pemoženja Mizarstva Ljutomer. MHI Pomurski tisk v stečaju Cenitev končana maja o zagotovilu, ki gaje v torek od revizijske hiše Avdit dobil stečajni upravitelj Pomurskega tiska Milan Koren, bodo cenilci do konca maja vendar dokončali cenitev premoženja stečajnega dolžnika. Zaradi zahtevnosti cenitve oziroma zbiranja informacij o določenih strojih v tujini ta namreč kasni. Po prvih napovedih bi naj bila končana do konca lanskega leta, v začetku leta pa bi stečajni upravitelj že začel s postopkom prodaje premoženja. Toda ta se sedaj zamika. Sicer pa navadni upniki ne morejo gojiti velikega upanja za poplačilo svojih terjatev (priznanih jih je za 754 milijonov tolarjev), saj je premoženje stečajnega dolžnika pod hipoteko. MHI Radio Murski val 94,6 Mhz OAJ, KAK SAN ZLUFTO... V ponedeljek, 22. maja, ob 11.15 BOJAN PEČEK ŠE ZADNJIČ V TEJ SEZONI SECIRA DOGAJANJE V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI. NAPOVEDUJE PA OKROGLO MIZO O TEM, ZAKAJ SO BELTINCI IZPADLI, ZAKAJ MURA ŠE NIKOLI NI BILA TAKO SLABA. Prve odločbe o 15. juniju bodo prvi zavezanci od davčne uprave prejeli odločbe o odmeri dohodnine za leto 1999. Pri njeni odmeri bo davčna služba že upoštevala zakon o izjemnem znižanju davčne obveznosti, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden. Tisti, ki bodo upravičeni do teh ugodnosti, bodo odločbe o odmeri dohodnine prejeli avgusta in v njih zvedeli, koliko plačane akontacije jim bo država vrnila.Po zadnjih podatkih naj bi imelo pravico do nižje davčne obveznosti skoraj 300 tisoč upravičencev in le-tem bodo dohodnino vrnili - do 35 tisoč tolarjev v enem.obroku v avgustu, preostalim pa v dveh obrokih. stanovanje + elektrika + vrtec ... mesečni obrok za Nubiro Ratio Ce boste račune iz družinskega proračuna delili z 29.829 tolarji, kolikor znaša mesečni obrok za Nubiro Ratio, boste verjetno dobili najbolj racionalno razmerje v srednjem avtomobilskem razredu. Pri nakupu vseh vozil Daewoo vam ponujamo ugodne • kredite (samo z osebno izkaznico) in lasten leasing. v RAMIK MS Flamin MS d.o.o., Industrijska 1a, tel.:069/36-600 Mno MOTOR Plačilni pogoji za Nubiro Ratio veljajo pri ceni 2,495.000 SIT, pologu 1.000,000 tolarjev in odplačilni dobi 60 mesecev. IZBRANO 18.maj 2000, fBTlK Angela Pintarič rada prebira Vestnik Velik dan odprtih vrat za OŠ II M. Sobota Dosegli najvišje standarde Poštar se oglasi pri hiši le s priporočeno pošiljko Petdesetletnico proslavili s svečano akademijo, razstavo ter prikazom številnih dejavnosti v učilnicah in zunaj njih - Med gosti je bil tudi v. d. šolskega ministra dr. Pavel Zgaga Je v »lejsi« rimska gomila? eta 1950 se je v dotedanje prostore soboške gimnazije vselila OŠ II, in to leto so si izbrali oz. postavili kot mejnik za sobotno praznovanje jubileja, ki je sovpadal tudi s tradicionalnim dnevom odprtih vrat. rebivalci odročnih krajev, ki spadajo pod radgonsko pošto, so se tako odvadili, da bi poštar prihajal k hiši, da jih je zdaj strah, če se kdaj pripelje z osebnim avtomobilom. To se zgodi le takrat, ko prispeta priporočena pošiljka oziroma telegram. In takrat ponavadi prispe odločba o davku ali sporočilo o smrti. In slednjega se vsak boji. Na zgornjem koncu Spodnje Ščavnice, kjer se cesta zgublja v gozd in vodi naprej proti Sv. Ani, stoji hiša s št. 92. In tam je doma Angela Pintarič. Zadnjič sem jo srečal, ko se je s kolesom napotila po pošto, ki jo je čakala v skupnem zbiralniku v sosednjem delu zaselka. Še pred dvajsetimi leti je tukaj poštar obiskal sleherno hišo. Vozil se je s kolesom, delno pešačil. Bil je dobrodošel predvsem v odmaknjenih hišah, saj je pomenil njegov prihod povezavo s svetom. In tako se vozi Pintaričeva Angela tudi ob četrtkih. Vestnik prebi- Dvorana v novi telovadnici, v kateri se je najprej odvijala svečana akademija, je bila nabito polna učenčev, učiteljev, staršev in drugih gostov. Ravnatelj šole Ludvik Nemec je v svojem nagovoru orisal zgodovino osno Angela Pintarič se ob četrtkih sama napoti po Vestnik. Njen dom je zgoraj ob slikovitem gozdu. Foto: F. Š. ra že vrsto let in komaj čaka, da bo spet prispel. Zdaj je tukaj vožnja s kolesom prizanesljivejša, saj je cesta v glavnem asfaltirana. Pozimi ali ob grdem vremenu pa je potrebno iti peš. In med potjo Angela razmišlja o starih, živahnih časih, ko je bila pri njihovi hiši gostilna in tudi kovačnica. Zadnjič sem stresal radovednost, ali je na tem območju kaj zanimivega. Vprašal sem naključno potnico, ali ve za kakšno staro domačo pripoved, legendo ... Rekla je, da se ničesar ne spomni. A je le izvrtala zanimivost: »Gori v lejsi, gej je tisti Pukl, tan gor nad Grajna-ron, neke je...«Iz nadaljnjega opisa sem sklepal, daje v tistem gozdu rimska gomila. Če ne pride poštar k hiši, se je potrebno po pošto pač odpraviti. In ob taki priložnosti se ljudje med seboj srečujejo. Težje je, ko pridejo starost, bolezen, onemoglost... Zanimivo je, da na območju Pošte Cerkvenjak obiskujejo poštarji, po potrebi, vsak dom. Sicer pa je to že drugo poštno območje, druga občina, pokrajina ... Sem razmišljal, med vožnjo proti avtomobilski koloni, ki je po magistralni cesti drvela skozi dolino proti zahodu in vzhodu ... F. Š.l vnega šolstva v Murski Soboti in razvoj njihove šole, pri čemer je še posebej izpostavil to šolsko leto, ko so bili med prvimi v Sloveniji izbrani za poskusno uvajanje 9-letnega programa osnovnošolskega izobraževanja. »In sedaj, ko je prvo leto devetletke že skoraj naokrog in ko se po intenzivnem spremljanju pišejo prve evalvacijske ugotovitve, lahko povem, da 9-letna OŠ prinaša nov zagonski veter, pomeni torej posodobitev vzgojno-izobraževalnega dela; predvsem pa pomeni za učence boljši vz-gojno-izobraževalni standard. Pri uvajanju novih programov sodelujemo z MŠŠ in ZRSŠ in. smo na tekočem, kar zadeva izvrševanje nalog po republiškem opomniku. Potrjuje se tudi naš model, ki je predvidel kadrovsko rešitev vzgojiteljica ob učiteljici v 1. razredu in še, da bo za 1. razred najprimernej- V Ljutomeru najboljšim podelili Cankarjeva priznanja Trije osvojili zlata odličja V Slavističnem društvu Prekmurja in Prlekije so se odločili, da bodo tokrat preki- Praznik Občine Rogašovci so sklenili z dnevom odprtih vrat OŠ Sveti Jurij’, v okviru katerega so bile, tudi ustvarjalne delavnice in razstava. Izdelke so tudi prodajali na stojnici, izkupiček pa bodo namenili za nakup opreme za eno od učilnic. Čebelarsko društvo Rogašovci pa je na travniku pred cerkvijo sv. Jurija v soboto predalo svojemu namenu povsem nov čebelnjak. Postavili so ga sicer že lani, opremili pa letos, pri čemer sta finančno pomagali rogašovska občina in zavarovalnica Triglav. - Foto: F-Ma nili s tradicijo zaključnih prireditev ob podelitvi Cankarjevih priznanj -le-te so bile že nekaj let zapovrstjo na OŠ Gornja Radgona - in zadnje dejanje tekmovanja iz materinščine izvedli v Ljutomeru, kjer je poskrbela za priložnostni kulturni program tamkajšnja gimnazija. Vzrok za takšno odločitev je bil daleč od tega, da ne bi bili zadovoljni z gostiteljstvom radgonske šole, ampak so izbrali Ljutomer predvsem zato, ker so vsi trije dobitniki letošnjih zlatih Cankarjevih priznanj (lahko bi jim rekli, da so postali tudi državni prvaki) učenci oz. dijaki šol v ljutomerski občini. Gre za osmošolca Zmaga Pavličiča z OŠ Stročja vas, ki je edini med učenci osnovnih šol v (statistični) pomurski regiji zbral dovolj točk za zlato priznanje, kar je uspelo še dijakinjama ljutomerske gimnazije Jasmini Erjavec in Katji Pe-rkič. Predsednik slavističnega društva Miran Korošec pa je podelil še 54 osnovnošolcem in 16 srednješolcem srebrna Cankarjeva priznanja ter v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je s tem dejanjem prišel dan zmagoslavja za tekmovalce po napornem delu, ki se je začelo že septembra in je trajalo vse meseca maja. Ker je to tudi za organizatorje in mentorje zelo zahtevna naloga, obstajajo razmišljanja, da bi v prihodnje literarni del (pisanje esejev) ločili od vsebin, ki so povezane s poukom. JOŽE GRAJ I ši ambient vrteški. Tako smo sklenili ustrezen dogovor z vrtcem M. Sobota, ki poleg prostorov določa še sodelovanje na kadrovskem in drugih področjih. Večkrat se vprašamo, ali si s tem, ko uvajamo 9-letni S svečane akademije ob 50-letnici OŠ II M. Sobota (Foto: N. J.) Dobitniki zlatih priznanj (v ospredju) med preostalimi ucenci in dijaki, ki so prišli po srebrna Cankarjeva priznanja. (Foto: JG) Nismo prezrli Se prekmurska škofija odmika? V Mariboru poslej kar štirje škofi a pobudo Civilne iniciative še naprej poteka v Pomurju zbiranje podpisov za ustanovitev katoliške škofije v Murski Soboti. Podpise bodo poslali sv. očetu v Rim. Medtem pa je papež Janez Pavel II. imenoval v soboto nove slovenske pomožne škofe, in sicer iz vsake od treh škofij po enega: za ljubljansko 57-let-nega Andreja Glavana, za koprsko 53-letnega Jurija Bizjaka in program tudi v 6. razredu, kar se programsko ujema s 7. razredom 9-letne osnovne šole, nismo naložili preveč. K temu pa nas je vodilo predvsem hotenje, da 9-letne OŠ ne bi uvajali predolgo in da bi čimprej prišli do evalvacijskih ugotovitev tudi na predmetni stopnji... Kolektiv je na nove izzive pripravljen in visoko moti za mariborsko 58-letnega Antona Stresa. Slednji je med trojico najbolj znan, saj je predsednik komisije Pravičnost in mir, sicer pa je tudi dekan na Teološki fakulteti v Ljubljani in pisec vec knjig viran. Obratno pa pričakujemo, da bo država naše delo cenila in ga tako tudi vrednotila.« V. d. ministra za šolstvo in šport dr. Pavel Zgaga pa je v svojem kratkem nagovoru predvsem čestital kolektivu ob 50-letnici in se v imenu šolskega ministrstva zahvalil vsem za prizadevno delo. Obenem je poudaril, da OŠ II M. Sobota dosega pri svojem delu ter prostorskih razmerah in opremljenosti najvišje standarde v Republiki Sloveniji. J. G. ■ V Škofiji Maribor imajo zdaj štiri škofe: škofa Krambergerja, pomožnega škofa Smeja, novoimenovanega pomožnega škofa Stresa in naslovnega škofa Grmiča. Naloge novih pomožnih škofov so pomoč pri vodenju škofije in opravljanje posebnih nalog po župnijah, na primer birmovanja in blagoslavljanje raznih objektov. Kaj pomeni povečanje števila škofov v Mariboru za »odcepitvene« želje pomurskih, zlasti prekmurskih katoličanov? Najbrž ni drugega kot krepitev mariborske škofije in zato ne tako blizu uresničitev želje po škofiji v Murski Soboti. Š. S. ■ f BUH, 18.maj 2000 IZBRANO 9 Dela na prihodnji avtocestni trasi Arheološka izkopavanja se nadaljujejo odeč po lanskih odkritjih, ko so arheologi v bakovski gramoznici samo v enem mesecu našli kar nekaj presenetljivih izkopanin, med drugim tudi najstarejši grob v Prekmurju, se kakšnega pomembnega odkritja iz konca keltske in začetka rimske dobe nadejajo tudi letos. S Predvidena izkopavanja za marec so se začela šele v začetku maja, predstavljajo pa zaščitna izkopavanja za avtocesto. Tokrat je dobilo delo prek Mariborskega študentskega servisa 130 mladih iz Pomurja, od tega deset deklet. Njihovo delo poteka od sedme ure zjutraj do tretje ure popoldan, zaslužijo 700 SIT/uro, dobijo pa tudi toplo malico in dvakrat na dan pijačo. Mariborski študentski servis je za svoje elane, ki delajo pri arheoloških izkopavanjih, tudi zelo dobro poskrbel, saj jim enkrat mesečno omogočijo brezplačen ogled katere od prireditev ali koncertov, hkrati pa šo deležni tudi drugih ugodnosti. Delo poteka po sklopih od 3. 5. do 1. 6., od 5. 6. do 6. 7., od 10. 7. do 12. 8., od 16. 8. do 14. 9., od 18. 9. do 21.10 ter od 25. 10. do 18. 11., novi študenti ali dijaki se lahko pridružijo ob začetku vsakega termina, drugi pa po želji nadaljujejo z delom. Tako kot v lanskem letu, je tudi letos vodja izkopavanj arheolog Mitja Guštin, dela pa bodo predvidoma potekala še naslednje leto. D. TIBAOT FOTO: J. ZAUNEKER ■ V župnijski cerkvi sv. Križa v Črenšovcih je bila v nedeljo, 14. maja, revija cerkvenih pevskih zborov lendavske dekanije. Sodelovali so: Mešani pevski zbor Kobilje, Mešani pevski zbor Bogojina, Mladinska skupina Laetitia Beltinci, Mešani pevski zbor Lendava (na fotografiji), Mešani pevski zbor Beltinci, Pevska skupina Talita Bogojina, Mešani pevski zbor Turnišče in Mlajši mešani pevski zbor Crenšovci. Vsi zbori so zapeli po dve pesmi, od katerih je bila po ena delo skladatelja Matije Tomca (1899-1986): Moja duša poveličuje Gospoda, Sveti praznik se obhaja, Moje veselje je Jezus sam, Klic veselja naj osreči, Močno se potrese, Zdrava morska zvezda, Prijatelji moji glejte, Ave Jezus. Dokaj dobri so bili vsi zbori. Sicer pa namen srečanja ni bil tekmovalen. Pomemben je bil torej nastop zunaj lastne župnije. Zbore in žal manjše število ostalih poslušalcev so nagovorili: častiti kanonik g. Franc Tement, g. kaplan Ivan Krajnc in župan g. Anton Tornar. Vsi zbori so prejeli odličja za sodelovanje. Na koncu pa so vsi skupaj zapeli pesem Spet klice nas venčani maj, nato pa so se udeležili še pogostitve v župnijskem domu. Foto: Š. Sobočan Kmetijska šola v maju Ob dnevu Zemlje udi na OŠ Franceta Prešerna Crenšovci so posvetili posebno pozornost dnevu Zemlje -akcijami. z izobraževanjem in delovnimi Anketa Medicinske sestre vedno z vami Prvo šolsko uro so učenci po oddelkih poslušali predavanja o ekologiji in si ogledali film o onesnaževanju narave, zatem je dr. Zorica Levačič - Turk predavala o problemu pitne vode v Prekmurju, g. Omer Faklek iz podjetja Saubermacher pa je predstavil pomen sortiranja odpadkov in odlaganja le-teh tja, kamor sodijo. Nato so se v sku- pinah podali na delo z določenimi cilji in nalogami - na učni sprehod, urejanje okolice šole, okenskih polic, atletske steze ter pobiranje smeti v jarkih ob glavnih cesti in vaških poteh. Nabrali so 60 vreč različnih odpadkov. Vsekakor so dan Zemlje preživeli zelo koristno. JPi Na Srednji kmetijski šoli Rakičan so si mesec maj izbrali za promocijske aktivnosti, tako da pripravijo in izvedejo različne programe ter uredijo šolo in okolico. Poudarek dajejo predvsem podjetniškim vsebinam. Sedemdnevni program aktivnosti se je začel ta ponedeljek z otvoritvijo in aktivnostmi podjetniškega centra in vožnjo s kočijo pri gradu v Rakičanu. Osrednja tema pa je tokrat projekt o vodi. Pri vseh aktivnostih skušajo vnašati čimvec inovacij dijakov in učiteljev. JG ■ vanajsti maj je mednarodni dan medicinskih sester, moto letošnjega dne pa je bil Medicinske sestre so vedno tu za vas; kajti so in bodo vedno tam, kjer ljudje trpijo in v svoji nemoči potrebujejo nege in pomoči in so spremljevalke življenja od rojstva pa do smrti. Metka Lipič Baligač, diplomirana medicinska sestra na internem oddelku: Medicinske sestre smo tiste, ki prve vzamemo v roke rojeno življenje in ga položimo materi v naročje, in smo tiste, ki z rahlim dotikom pospremimo odhajajoče življenje. Smo ob bolnih in trpečih, ki jim lajšamo bolečino, z nasveti pa v oporo vsem, ki sami skrbijo za svoje zdravje. V zadnjem desetletju so se potrebe po zdravstveni negi zelo razširile. Vse vec je starejših in kroničnih bolnikov, zaradi skrajševanja ležalne dobe v bolnišnicah pa vse več bolnikov potrebuje tudi nego na domu. Vse to pa od nas medicinskih sester zahteva znanje in primerno izobrazbo, saj bomo le tako lahko skrbele za kakovostno opravljanje zdravstvene nege, dvignil pa se bo tudi ugled našega dela. Sama sem decembra diplomirala na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru, novo znanje pa bom uporabila pri svojem delu na internem oddelku bolnišnice, kjer sem zaposlena kot odseč-na sestra. Trudim se, da delo opravljam tako, da sem zadovoljna jaz in moji bolniki. Ta občutek je vreden več, kot si včasih priznamo. Irena Kovač, srednja medicinska sestra na kirurškem oddelku: Sedemnajsto leto delam kot medicinska sestra v bolnišnici. Delala sem na več oddelkih, največ časa pa sem,na kirurškem oddelku. Biti medicinska sestra v bolnišnici pomeni biti ob bolniku štiriindvajset ur, tudi ob nedeljah in praznikih. Medicinska sestra je pogosto kot most med bolnikom in zdravnikom, pa tudi med bolnikom in svojci. Velikokrat se znajde v težavni situaciji, ki jo mora vedno blažiti z optimizmom in pozitivnim pogledom, pa četudi je še tako težko. Ob strokovnem delu medicinske sestre pa je zelo pomembno, da zna prisluhniti stiskam bolnikov. Zelo težkim bolnikom veliko pomeni, če z njim spregovoriš, si vzameš čas za poslušanje, jih potolažiš. Včasih več pomeni, da se vrneš k bolniku, ki te klice in mu daš pol kozarca hladne vode, kot pa samo razdeljevanje zdravil. K nam prihajajo bolniki z različnimi potrebami. Imamo bolnike, ki so v visoki starosti prvič v bolnišnici in ne poznajo sodobnega ritma, ki velja v bolnišnici. Posebno pozornost pa moramo nameniti tudi težko bolnim. Zdravniki so z bolnikom krajši čas, me sestre pa neprenehoma. Naša največja stiska pa je, ko bolnik sprašuje in dani odgovor rodi novo vprašanje. Bojiš se, ali ga boš zmogel dati tako, da ti bo bolnik še zmeraj zaupal. Zato bi bilo dobro, če bi lahko zaposlili več medicinskih sester, da bi se mogle še bolj po- svetiti bolniku in gojenju toplega medčloveškega odnosa. Ema Kolmanko, glavna medicinska sestra v Domu starejših v Rakičanu: Zdravstveno stanje ljudi, ki prihajajo v socialne ustanove, je vse težje in v zadnjih letih je glavni vzrok sprejema v dom bolezen. Vse več imamo bolnikov, ki potrebujejo najzahtevnejšo zdravstveno nego. Bolniški oddelek doma zato ni več le dom za starejše, temveč bolnišnica za nego z vso svojo problematiko. Poklic medicinske sestre opravljam z velikim veseljem, pa čeprav imamo delavci v domovih zelo težke pogoje dela. Psihični in fizični napori so zelo veliki, vendar mi vsako dobro delo sočloveku polepša dan in hvaležnost naših varovancev mi daje novo energijo za nove izzive. Moto letošnjega mednarodnega dne medicinskih sester je Medicinske sestre smo tu vedno za vas, ki ga v polni meri poskušamo izvajati tudi v naši ustanovi. Čeprav je bil tudi ta dan za nas delaven, je to lepa pozornost, ki si jo medicinske sestre tudi zaslužimo. Rada imam ljudi in s spoštovanjem in odgovornostjo opravljam svoje delo ter z optimizmom zrem naprej. Moja svetla prihodnost pa je moj vnuček Žan. Vida Pirling, glavna medicinska sestra v Zdravstvenem domu Murska Sobota: Medicinske sestre delamo na vseh področjih zdravstvenega varstva, tako na preventivnem kot kurativnem področju dela. Mislim, da ni področja, kjer ne bi delovale ali kjer ne bi bilo mesta za poklic medicinske sestre, saj smo sprem-Ijevalke ljudi skozi vsa življenjska obdobja, od rojstva pa do starosti in smrti, ob veselih in žalostnih trenutkih. Sama se ukvarjam predvsem z zdravstveno vzgojnim delom. Delam na področju dela s hipertoniki ali bolniki z zvišanim krvnim tlakom. Bolnikom svetujem, kako naj zdravo živijo in jih opozarjam na negativne dejavnike, ki prispevajo k zvišanemu krvnemu tlaku. Vsakemu bolniku ali varovancu želim na cim preprostejši in za njega sprejemljiv način predstaviti tisto pot, na kateri bo kljub omejitvam zaradi bolezni našel smisel in radost življenja. Delo medicinske sestre je zelo zanimivo, zahtevno pa tudi odgovorno, vendar v družbi premalo cenjeno in priznano. Tako se vidimo medicinske sestre in zdravstveni tehniki sami. In kakšni smo v očeh bolnikov? MH FOTO NJ ■ NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. 1O OKROGLA MIZA 18. maj 2000, M edtem ko mandatar Andrej Bajuk v Ljubljani postavlja novo vlado, v parlamentu pa je glavna tema raz- prav, poleg potrjevanja kandidatov za ministre, tudi bodoči volilni sistem in z njim razdelitev okrajev, se v deželi ob Muri sprašujemo, koliko vpliva bodo imeli prleški in prekmurski strankarski veljaki v odnosu Ljubljane do Pomurja in koliko bodo lahko iztržili od prehodne ter od vlade, ki bo osvojila slovensko politično sceno po jesenskih volitvah. Ne glede na to, da so cilji strank različni, se morajo tudi v vodstvih pomurskih strank zavedati, da so cilji gospodarsko opustošene pokrajine in njen obstoj pred cilji posamez- nih strank. Zadeve postajajo zanimivejše tudi zato, ker v Sloveniji pričakujemo ustanovitev regij, na političnem področju pa smo preživeli združitev strank SLS in SKD. Za Vestnikovo okroglo mizo so preudarjali Ivan Obal (SKD), Marjan Maučec (SLS), Maksimiljan Gošnjak (SDS), Leopold Crnkovič (ZLSD) in Janez Stoti (LDS). - Za največji preobrat v slovenskem političnem prostoru je poskrbela združitev strank SLS in SKD. Nova stranka se je ukvarjala s sestavo nove vlade, takoj po združitvi pa so bila znana imena članov odborov nove združene stranke. Kako blizu »koritu« so pomurski člani SLS+SKD Slovenska ljudska stranka? Obal: »V tem trenutku je težko govoriti, kako visoko imamo koga, kajti dogovor je bil, da kongresa, kjer bi izvolili nove ljudi v nove organe, ni bilo. Imeli smo združitveni kongres, kjer smo ljudi iz bivših vodstev ene in druge stranke kooptirali v nove organe. Kar pa se tiče programa nove vlade, sem bil sam neposredno prisoten pri pripravi novega programa, in sicer najprej kot predstavnik občinskega odbora, nato kot predstavnik bivšega ministrstva in kot človek, ki razmere v vzhodni Sloveniji pozna dosti bolje kot ostali. Zdaj najprej pričakujemo združitve na lokalnih ravneh in prepričan sem, da bomo to v Murski Soboti v kratkem opravili. Pravzaprav bosta v tem prostoru dva regionalna odbora - za Prekmurje in Prlekijo.« - Ali dva regionalna odbora pomenita, da stranka deli pokrajino, kjer živijo skupaj Prekmurci in Prleki na dva dela in je ne vidi kot bodočo enotno regijo? Obal: »Nikakor ne. V bistvu gre samo za organizacijsko obliko, za lažje komuniciranje. Sicer pa je naša bivša stranka že tako ali tako vedno prakticirala skupne seje na regionalnem nivoju in prepričan sem, da bo tako tudi v novi stranki. Kar pa se tiče gospodarskega prostora, pa to nikakor ne pomeni, da s tem priznavamo razdelitev na dva pro- Ivan Obal (SKD) štora. Gre za območje s podobnimi značilnostmi, z istimi problemi, vsekakor pa je skupen nastop naproti državni politiki smiseln.« - Načrti organiziranosti SLS+SKD Slovenska ljudska stranka so torej znani. Že iz prejšnjega obdobja pa vemo, da sta vsak na svojem bregu tudi organizacijska odbora SDS, saj se prleški in prekmurski odbor organizacijsko nista mogla poenotiti? Gošnjak: »Člani SDS iz Ljutomera Lokalno pozicioniranje političnega prostora Interesi regije pred strankarskimi interesi »Prekmurje se premalo zaveda, da bo s takšno politiko ostalo samo na dolgi rok« znotraj pomurskega prostora nismo videli možnosti za kvalitetno delovanje. Ljutomerski odbor je nekoliko mlajši, saj je nastajal v letih od 1994 do 1996 predvsem iz ljudi, ki prej niso imeli veliko opravka s politiko. Šlo je za idealiste, ki so si predstavljali, da se dajo stvari na lokalnem nivoju zelo hitro spreminjati. Sodelovanje z odbori v Prekmurju je bilo preslabo, zato smo se odločili, da se povežemo s ptujsko regijo, kar Marjan Maučec (SLS) pa ni ovira, da s prekmurskim delom ne bi sodelovali. V stranki se zavzemamo predvsem za to, da bi se izboljšalo sodelovanje v lokalni politiki. Tako bi si izborili pozicijo in ustvarili lobi, kakršnega pa Prekmurje že ima. Kar se tiče gospodarske situacije, je ta v Prlekiji veliko slabša kot v Prekmurju.« - Pomanjkanje organiziranosti pa je bilo v minulem obdobju čutiti tudi pri lobiranju na državni ravni, tudi ko bi člani različnih pomurskih strank morali lobirati preko svojih strankarskih vodij? Stoti: »Mislim, da lokalno nismo bili dovolj močni. Za Prekmurje ugotavljam; da smo raztrgani, da se ne vemo organizirati za lobiranje, nimamo pravega vodja za lobiranje, ki bi bil dovolj sprejemljiv za vse. Vsekakor bi morali zanemariti strankarska razhajanja pri interesih regije.« - Torej ni vzrok za neučinkovitost samo v tem, da Pomurje v tem trenutku ne razpolaga z močnimi gospodarskimi potenciali? Stoti: »Naši potenciali so vezani na tekstil in km-etijsko-predelovalno industrijo, kjer pa tudi vidim določene probleme ob vstopu v Evropsko unijo. Zelo dobro so pred kratkim ugotavljali mladi debatniki v parlamentu, da ne more biti enakopravnosti ob neenakih pogojih, vendar pa je kljub temu potrebno ob teh pogojih delati in na nek način ustrezno lobirati v interesu regij.« Obal: »Zavedati se moramo, da smo po rangiranju v preteklih osmih letih v regiji izgubili vse, kar smo imeli. Padli smo na zadnje mesto pri višini osebnega dohodka, pri višini bruto družbenega produkta in še bi lahko našteval. Nekdo mora za to prevzeti odgovornost in reči, da Slovenija v osmih letih ni pridobila razvojnega programa, ki bi pokazal, ka tera območja potrebujejo hitrejši razvoj. Ker razvojnega programa nimamo, se zato center toliko bolj razvija.« Stoti: »Ti zlomi so se zgodili večinoma v dveh letih po osamosvojitvi, če pogledamo kmetijsko-predelovalno industrijo, in mislim, da so se stvari obrnile v pozitivno smer, ampak za to je potreben čas.« Obal: »Govorim le o tem, da v tem času nismo naredili tega, kar bi morali, saj je bila zabeležena rast vsepovsod, mi pa pri tem zaostajamo. Ne vem, na čem sploh lahko gradimo to optimistično napoved o rasti. Mogoče se je rast za kakšno stopnjo res dvignila, vendar pa je bila drugod ta rast dvakrat večja, torej je še naprej kar velik razkorak med bolj in manj razvitimi območji.« - Vedno znova se pojavlja vprašanje lokalne moči in prisotnosti lokalnega interesa znotraj oblastne strukture. Najverjetneje bi bilo zdaj dobro, če bi na primer Radenska in Mura, kot regionalno povezovalna dejavnika, v tem trenutku zavzela politično stališče. Maučec: »Mislim, da moramo od slovenske vlade najprej zahtevati, da enakopravno doživimo starost, saj podatki kažejo, da Prekmurci v povprečju živimo tri leta manj od ostalih Slovencev.« Gošnjak: »Ko smo se mi povezovali s prekmurskim delom znotraj stranke, smo ugotavljali, da je Prekmurje tako zelo obremenjeno samo s sabo, da ni bilo možno dovolj učinkovito sodelovanje. Zelo dobro pa se to kaže tudi v regionalni politiki. Spoštujem to, da Prekmurci držite skupaj. Če bi v Prlekiji znali vsaj toliko timsko delati, bi bil zelo zadovoljen. Pozicija Ljutomera je v tem času zelo slaba - izgubljamo institucije, Maksimiljan Gošnjak (SDS) industrije skoraj več nimamo, intelektualci so nam odhajali v prejšnjem sistemu, zdaj pa sploh nimamo možnosti, da jih zaposlimo. Pomurje ima v Prlekiji že zelo negativen pomen, kajti od Pomurja nismo imeli še nič dobrega. Nimamo občutka, da bi bili enakopraven partner Prekmurju, pač pa imamo občutek, da je Prlekija v manjvredni poziciji in da se Prekmurje povezuje z delom Prlekije samo zaradi tega, da je regija kot taka proti državi večja. Menim, da se Prekmurje premalo zaveda, da bo s takšno politiko ostalo samo na dolgi rok.« Leopold Crnkovič (ZLSD) Stoti: »Dokler Prlekija ne bo imela jasnega cilja, s kom želi biti, kajti enkrat je z Ormožem, drugič spet z Mursko Soboto, tako dolgo dialog ne more steči. Drugi problem razbitega prostora pa je veliko število občin, kjer dolgoročni interes ne zanima nikogar, vse se dela na kratki rok. Kar se mene tiče, je jasno, da bi morali regijo ustanoviti čim prej.« - Lahko vsak potrdi, da znotraj njegove stranke podpirajo regionalizem, se pravi formalno-pravno oblikovanje regij? Obal: »Treba je najti povezovalne dejavnosti in projekte.« Stoti: »Vsekakor nam manjka združene sile, s katero bi nastopili skupaj proti centru. Z naše strani je samo problem v tem, kako to regijo oblikovati, vendar pa, dokler se na desnem bregu Mure ne odločijo, kaj hočejo, je v bistvu vse skupaj samo zavlačevanje.« Gošnjak: »Problem Prlekije je v postavljanju mej, saj se je v prejšnjem sistemu Prlekija administrativno razdelila na dva dela in priključila k različnim regijam. Prlekija se zato mora povezati in ostati odprta na obe strani, saj bomo le tako Prleki lahko ohranili svojo identiteto in kulturno dediščino tudi znotraj združene Evrope.« - ZLSD ste kot tretja pot še zelo nedefinirani in politično nemočno pozicionirani v tem prostoru? Crnkovič: »Mi smo dejansko ves čas v našem delu Slovenije slabo pozicionirani, razen v volilnem okraju Gornje Radgone, kjer imamo že dva mandata poslanca, ki pa bi lahko bil tudi nek voditelj vsem našim ostalim poslancem. Na srečo smo še pravočasno ugotovili, da se v koalicijo ne splača iti, zato smo se odločili za tretjo pot. Kar se tiče povezovanja v regiji, ne morem za našo stranko trditi enako, kot ste ugotavljali za ostale stranke. Bojim pa se, da bomo v regiji izgubili tisto, kar smo imeli obljubljeno vsaj kratkoročno.« - Kakšen volilni sistem zagovarjate glede na pozicijo politične moči znotraj pomurskega prostora? V pomurskem okolju glede na statistične rezultate prejšnjih volitev zmaguje liberalna demokracija. Maučec: »Stranka SLS + SKD Slovenska ljudska stranka se na volitve pripravlja ne glede na to, kakšen volilni sistem bo. Obstaja še vprašanje razdelitve volilnih okrajev. Ce bo sprejet dvokrožni večinski volilni sistem in bomo lahko vplivali na volilne okraje, si bomo prizadevali, da bo naša stranka dobila dva poslanca, sicer pa že s to razdelitvijo imamo dva poslanca.« Obal: »Menim, da bi popravljena verzija starega sistema dosegla isto kot večinski volilni sistem, ki ima za končni cilj izkrista-liziranje političnega prostora. Tako z enim kot drugim sistemom bo verjetno prišlo do štirih strank, dve leviin dve desni, ki bosta tudi krojili usodo v Prekmurju.« Stoti: »Nam trenutni volilni sistem ne odgovarja, kajti če bi bil ta sistem nekoliko popravljen, bi imeli več poslancev v parlamentu. V naši stranki smo za spremembe, ki bi popravile slabosti zdajšnjega sistema, vendar pa je za nas še vedno aktualen večinski sistem, ki ga tudi podpiramo. Ocenjujem pa, da zaradi zadnje spremembe smeri v nekaterih strankah večinski sistem ne bo dobil podpore.« Obal: »Gospod Stoti, zanima me, kakšno je vaše stališče do spremembe volilnih okrajev. Mi se namreč zavzemamo, da bi Prekmurje dobilo še en volilni okraj, kajti menim, da smo bili glede na število prebivalcev glede volilnih okrajev ogoljufani.« Stoti: »Strinjam se, daje bila naša volilna pravica podcenjena in tudi naše Janez Stoti (LDS) stališče je takšno, da moramo pridobiti še en volilni okraj.« Crnkovič: »Mi smo zagovarjali obstoječi sistem, vendar glede na prizadevanja drugih strank za spremembo smo tako tudi vložili pobudo za spremembo ustave, ki bi lahko ta volilni zakon popravila. Kar se tiče volilnih okrajev, smo iz strani občine Puconci poslali protest, saj smo za to, da se spremeni število volilnih okrajev, kajti osem let smo že prikrajšani za enega poslanca. Z zadnjim oblikovanjem volilnih okrajev v naši stranki ne soglašamo, prav tako ne osrednji del Goričkega, ker gre za razdelitev vzhod - zahod; mi se zavzemamo za sever - jug.« Gošnjak: »Mi smo se že v lanskem letu na kogresu v Portorožu odločili za večinski sistem. Ta sistem nam na lokalni ravni garantira poslanca, poleg tega pa se bo s tem sistemom nekoliko bolj izkristaliziral politični prostor. Bipolarnost je osnova gibanja v naravi, zato se tega ne smemo bati v politiki. Dva politična pola sta pogoj za večjo kvaliteto, seveda pa je vprašanje koliko se v tem trenutku vemo spoštovati med seboj, koliko znamo biti strpni drug do drugega in koliko smo sposobni sodelovati.« J. VOTEK, D. FUJS, D. TIBAOT FOTO: N. JUHNOVi USTIH, 18. maj 2000 KULTURA 11 Komorni zbor Orfej iz Ljutomera Deset let uspešnega delovanja Začetek meseca maja je v polni dvorani Doma kulture v Ljutomeru zaznamoval slavnostni koncert domačega komornega zbora, ki ga vseh deset let vodi glasbena pedagoginja Romana Rek - Gnezda. rogram je povezovala nekdanja članica zbora, znana radijka Simona Špindler. Tako smo slišali o začetkih: o študentih, ki so hoteli peti staro glasbo in so poiskali Romano ter jo poprosili za pomoč. Sprejela je in začela se je desetletna pot - pot sodelovanja in prijateljstva, brez katerega zbor, v katerem se je v tem obdobju zvrstilo več kot šestdeset pevcev, ne bi bil tako uspešen. Sodelovali so na številnih festivalih doma in v tujini in prav je, da jih omenimo vsaj nekaj: Idriart, koncerti Groblje, festival Zempleni na Madžarskem, festival Voix et Route v Franciji, festival Musik der Welt v Nemčiji, festival Asiago v Italiji, na glasbenem kongresu Musicosophia v Sankt Petru v Nemčiji. V prihodnosti jih čaka gostovanje v Španiji, dogovarjajo pa se tudi o gostovanju v ZDA. Zbor je sodeloval tudi z zborom Consortium Musicum iz Ljubljane, s komornim orkestrom Franc Liszt iz Budimpešte, nove poti jim je odprl priznani slovenski zborovodja Janez Bole, kijih je povabil k sodelovanju - z nijim so nastopali tudi pod imenom Slovenski madrigalisti in Gallus Singers. Snemali so za Radio Slovenija, Radio Maribor, za slovensko in madžarsko televizijo. V samozaložbi so izdali plošči Moje ravno polje in Od antike do renesanse. Številnemu občinstvu so zapeli 17 pesmi in še tri skupaj z vsemi bivšimi člani. Spored je obsegal pesmi od srednjega veka do sodobnih skladateljev in seveda tudi priredb slovenskih narodnih pesmi (Gallus, Palestrina, Praetorius, Lindberg, Lajovic, Srebotnjak, Simoniti, Tomc, Mihelčič, Kramolc, Mirk). Vmes jih je pozdravil in jim čestital ljutomerski župan Jožko Špindler, v imenu profesorja Boleta jih je obdaril profesorjev sin z Gallusovo podobo, ravnateljica glasbene šole Dragica Marovič pa je podelila bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke za delo pri zborovski glasbi in sicer jih je prejela večina članov zbora. Srebrni sta dobili Marjeta Zajnko-vič in Marinka Žabot - Prelog, zlato pa dirigentka Romana Rek - Gnezda. Vsega je bila vesela, zlasti pa posebne zahvale članov zbora, in sicer zvezka, v katerega so na kratko zapisali svoje misli in doživetja. Naj poskusimo povzeti le eno - misel mlade pevke, ki pravi, da ji je Romana pomagala najti svojo pesem, tisto torej, ki jo je nosila v sebi in mogoče brez tega zbora niti ne bi prišla na dan. Ta misel pa najbrž velja za vse pevce in zbore tega sveta. Sicer pa je vprašanje, zakaj takšen zbor ni bolj znan, Romana Rek odgovorila, da se ne forsirajo preveč, čakajo, da jih bo potrdilo občinstvo, in to so ob svoji desetletnici v polni meri tudi doživeli. Načrtov za prihodnost, da imajo veliko, a kakor povsod, se tudi tu zatika pri denarju - potrebovali bi več finančne pomoči, zahvaljujejo pa se vsem, ki so jim pomagali doslej. Čestitkam in dobrim željam se pridružujemo tudi mi. B. B. L. ■ New Swing Quartet počastil soboški Big Band! olna dvorana soboškega kina je bila pred kratkim priča uspešnega jubilejnega koncerta Big banda Murska Sobota, ki je proslavil svojo tridesetletnico delovanja. Soboški big band je nastal leta 1969 na pobudo Ernesta Lukača, ki je ostal njegov umetniški vodja in dirigent vse do danes. V prvi zasedbi je poleg ustanovitelja igralo še sedem glasbenikov, ki so po enoletnih vajah pripravili prvi koncert v soboški kino dvorani. Število članov se je iz leta v leto večalo, tako da je Big Band 1. 1974 imel že klasično zasedbo: pet saksofonov, štiri trobente, tri pozavne in ritem sekcijo. Še istega leta je band začel nastopati v hotelu Diana, vse do danes pa so ga poti vodile že po celem Prekmurju ter na Madžarsko in v Avstrijo, 1. 1981 pa je nastopil tudi na slovenski nacionalni televiziji. Danes Big Band sestavljajo: Marjan Farič, Matej Bunderla in Miha Gy6rek (alt saksofon), Željko Ritlop in Franc Kramar (tenor saksofon), Peter Novak (bariton saksofon), Stanko Peterka, Štefan Zrinski, Matjaž Horvat, Jože Pavlinjek, Billy Zdenek in Gregor Lenarčič (trobente), Peter Bico, Bojan Lukač, Matej Zavec in Alen Magdič (pozavne), Erna Lukač, Tamara Andrejek in Urška Ferko (flavte), ritem sekcija: Iztok Rodež (kitara), Janez Čizmazija (kontrabas), Damjan Škraban in Kristjan Borovšak (klavir) ter Boštjan Ber-talanič (bobni); potem pa še: Igor Benko (ksilofon), Tine Franko (kongi), Zora Vrečič, Olga Kous, Simona Lopert, Valeria Šomen in Marjetka Šuler (godala), Sara Kramar (claves), Karina Vainhandel (marakas), pevca Mateja in Matjaž Horvat ter dirigent Ernest Lukač. V prvem delu programa v kino dvorani so zaigrali skladbg Glenna Millerja, Charlyja Dieterja in Charlesa Waterja, Louja Bege, Jožeta Privška, Henryja Mancinija in Johana Thomsa, v drugem delu pa so se jim pridružili slavnostni gostje New Swing Quartet s pevcem Otom Pestnerjem na čelu, skupaj pa so zaigrali in zapeli pesmi Ernesta Lukača, Namlisch/Bergmana, Spencerja Williamsa, Jožeta Privška, Bennyja Goodmana, Francoisa oz. Revauxa ter Rachela oz. Mahala. Programje povezovala moderatorka Norma Bale. TOMO KOLES ■ Popravek! V prejšnji številki nam je zaradi napačno posredovanih informacij zagodel tiskarski škrat in nekoliko premešal udeležence predstave Pogreb soboškega gledališkega društva Torpedo, ki je nastopilo v Ljutomeru. Pravi podatki se torej glasijo takole: režiser je bil Aleš Nadai ob pomoči Vlada Vlaška-liča, igrajo pa Boštjan Lačen, Vladimir Vlaškalič, Andrej Grabar, Simon Glavač, Darja Sever, Tina Kur in Aleš Nadai. Naj dodamo še, da bo društvo Torpedo s Pogrebom nastopilo tudi to soboto v centru Murske Sobote v okviru Linhartovega srečanja gledaliških in lutkovnih skupin. TK Učitelj in gledališčnik Boris Gyorkdš Lutkovni abonma v mesecu maju Zasvojen z gledališčem »Otroci so zelo odprti, dojemljivi« o sem skupini lendavskih kulturnikov omenil, da bi rad naredil pogovor s kakim mladim ustvarjalcem, so si bili enotni: Boris Gy6rkbš. Razredni učitelj na lendavski dvojezični osnovni šoli je sicer tudi predsednik lendavskega kulturnega društva, še posebej pa se je v zadnjem času izkazal z režijo nekaj odmevnih mladinskih gleda- K liških predstav. »Gledališče mi je že nekaj časa velika ljubezen, vendar sem se z njim iačel aktivneje ukvarjati pred osmimi leti, ko sem začel z otroki v osnovni šoli vaditi za predstavo,« pravi Boris. »Ti otroci, s katerimi sem začel, so že mladinci in sedaj sodelujejo pri moji mladinski gledališki skupini La luna. V teh letih meje gledališče zasvojilo. Ne morem brez njega. Poleg tega sem režiral še monodramo z Mišo Gerič iz Lendave. S temi predstavami smo nastopali dejansko po vsej Sloveniji. Člani smo kot družina. Pogosto vadimo in se drug od drugega učimo. Ponosen sem na naše predstave in mlade gledališčnike.« Pred kratkim je začel režirati tudi otroško predstavo z osnovnošolsko skupino dvojezične osnovne šole v Lendavi. O delu z otroki v osnovni šoli je povedal: »Poučujem v tretjem razredu osnovne šole v Dolini pri Lendavi, ki spada v lendavsko dvojezično osnovno šolo. Tam sedaj pripravljamo pravljično gledališko predstavo o živalih. Že na fakulteti med študijem sem začutil, daje učiteljski poklic zame pravi. Delo z otroki me navdušuje, rad sem z njimi. Od njih se da veliko naučiti. Trudim se, da sem v razredu del njih, njihov prijatelj. Trudim se, da bi jih motiviral za delo, za.aktivnosti. Mislim, da me imajo tudi učenci radi, saj si prizadevam, da bi bil pouk pri meni sproščen. Ob koncu leta mi je težko zamenjati razred. Rad bi spremljal njihov razvoj vsaj štiri leta. Otroci so zelo odprti, dojemljivi, le navdušiti jih je treba za čim več stvari, da bodo znali sprejemati čim več iz življenja. Tako, da njihova življenja pozneje ne bodo prazna in da ne bodo v tej praznini posegali po alkoholu, mamilih in podobno. Poskušam jih navdušiti za gledališče, glasbo, šport... Mislim, da se na šolah ne bi smeli posvečati le klasičnemu pouku, ampak bolj odprtosti otrok. Potrebno jih je pripraviti za življenje, zato jih tudi učim, da stvari ni dobro preveč idealizirati, da je v življenju potrebno biti stvaren. Mislim pa, da bi se morali tudi mnogi starši več posvečati otrokom.« Ob prostem času se ukvarja tudi s košarko in je, kot pravi, najmlajši član veteranskega košarkarskega kluba v Lendavi. Vendar pa je veselje do gledališča trenutno na prvem mestu: »Pomembno mi je, da uživam v tem, kar delam. Predem se lotim režije predstave, jaz ali drugi člani poiščemo primerno besedilo, ki ga predelamo, prilagodimo današnjemu času in našemu okolju. Drugim pustim možnost ustvarjanja, improviziranja. Igralci se morajo v besedilu najti. Če jim ni všeč, ga ne uprizorimo. Pomembno se mi zdi tudi, da predstavo čim večkrat uprizoriš. Ni dovolj le, da predstavo pokažeš na svoji in sosednji šoli, v svojem in sosednjem kraju. Potrebno seje tudi čim več dogovarjati, moraš znati ponuditi svojo predstavo, prositi. Z gledališko skupino La luna in Mišo Gerič smo si povsod po Sloveniji nabrali prijatelje, s katerimi sodelujemo, spoznal sem tudi veliko gledaliških ustvarjalcev po Sloveniji. Mislim, da koliko dela vložiš, toliko tudi dobiš nazaj. Gledalcem pa je potrebno ponuditi predstave, v katerih se prepoznajo. Nad našimi predstavami so navdušeni tako mladostniki kot tisti, ki so starejši od petdeset let.« pravi Boris. JOŽE GABOR ■ Grajski strahci - Ciciban teče v zeleni dan utkovna skupina, ki jo trenutno sestavljajo učenke višjih razredov osnovne šole Ines Gomboši, Alja Petrič in Staša Tkalec, je pod vodstvom dolgoletne in izkušene mentorice Jožice Roš v dvorani soboškega gradu.uprizorila simpatično predstavo, namenjeno najmlajšim in njihovim staršem. Videli smo kolaž iz Župančičeve najbolj znane otroške poezije, ustrezno pretkan z improvizacijami, domislicami iz današnjega, živega sveta, ki so ga po besedah mentorice vtkale v predstavo kar same: ona in njene mlade sodelavke. Za njihovo uspešnostjo, pravi, se skrivajo impro- vizacijske vaje, gibalne vaje, seznanjanje z gledališkim medijem, rezultat pa je sproščenost, ki jo vidimo na odru. Osnovni cilj vsega je, da govorica pride do poslušalca glasno, razločno, sproščeno in naravno. Tokrat so bili poslušalci še malo mlajši kot običajno - povabili so otroke iz vrt cev, ki še niso vključeni v abonma, skupaj z vzgojitelji in starši. Mlade animatorke delajo rade, pravijo, da jih je k lutkam pritegnilo zanimanje, druženje, ambicije za prihodnost. Posebno jih veseli, ko otroci sodelujejo, to jih še bolj vzpodbudi, mentorica pa jim pri delu pušča svobodo - v obojestransko zadovoljstvo ter zadovoljstvo mladih, pa tudi starejših gledalcev, ki prav tako niso ostali prikrajšani. B.B.L. ■ 12 AKCIJE 18. maja 2000, VESTNIK RENAULT NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. Pripravljen na novo! Tudi vi lahko pripeljete svoje rabljeno vozilo katerekoli znamke k Renaultu in odkupili vam ga bodo po sistemu Eurotax Če se boste obenem odločili za nakup novega Clia, vam bodo k vrednosti starega vozila prišteli 120.000 SIT, pri nakupu novega Megana pa 150.000 SIT. Res, včasih je najlažje spokat in it na novo! MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. BMZnA&H KLK - VSAK OAN OO >2" OO10" od 11. do 25. maja 2000 nemogoče je mogoče Prodajni center Murska Sobota, Plese i Hladilnik ZANUSSI ZT 162 R + darilo plošča za odtaljevanje brez freona; skupna prostornina 157I; zamrzovalni del 201; (š/v/g) 55 x 85 x 55 cm Glasbeni stolp PHILIPS FW 350 -moč:2x10W - menjevalnikza3CD - dvojni "Full Logic" kasetofon - RDS; daljinsko upravljanje Aparat za striženje PHILIPS HQ 446 + darilo MAJICA ■ moči 200 W 12 stopenjska nastavitev dolžine las (4 do 40 mm) 41 mm široka strižna enota (natečaju) oblikovalni glavnik, škarje navodilo za uporabo na video kaseti Blender MOULINEX AW 4 -moč 300 W -varnostni pokrov - prostornina 11 -1 hitrostna stopnja -intervalno stikalo Prenosna klima ■ naprava HAIER HM-07C03 H«** -moč 2,2 W - moč hlajenja 2,1 W -mere (š/v/g) 326x788x430 mm ud er ' a* CCVmO««** KOVINOTEHNA S Kartico Kovinotehna, l za gotovino do 5 % ceneje ^uper ena ® 33.900 dla -»id IZBERITE SI DARILO, ■ DA NA KONCU DOBITE 1 AVTO FIAT PUNTOIHTS Če še niste... iz predprejšnje številke Vestnika izrežite kupon, sestavite katero od mesečnih nagrad, odpošljite in mogoče vam bo sreča naklonjena. Konec meseca lahko prejmete sestavljeno nagrado, tolažilno nagrado - majico ali avto Fiat Punto, ki ga bomo izžrebali 28. 6. 2000. fiSTHI, 18. maj 2000 KMETIJSTVO 13 Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je ustanovljena Zdaj še območne zbornice V novi zbornici je 180 tisoč kmetov ter lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov otem ko je bil pred mesecem dni izvoljen 78-članski svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je bila nova zbornica prejšnji petek tudi uradno ustanovljena, Na ustanovni seji, ki jo je sklical kmetijski minister Ciril Smrkolj, so namreč svetniki, ki v kme-tijsko-gozdarski zbornici predstavljajo interese okoli 180 tisoč kmetov ter lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, izvolili organe zbornice. Za predsednika zbornice so izvolili Petra Vriska, predsednika Zadružne zveze Slovenije, ki bo to funkcijo opravljal še naprej do izteka mandata do junija, ter dva podpredsednika. Izmed svetnikov, izvoljenih iz vrst fizičnih oseb, so za podpredsednika izvolili Francija Bogoviča iz brežiške volilne enote, izmed predstavnikov pravnih oseb (zadruge in kmetijska podjetja) pa bo podpredsedniško funkcijo imela Andreja Krt iz Kopra. V dvajsetčlanskem upravnem odboru bo iz pomurske volilne enote Franc Režonja. Aktivnosti pri ustanavljanju kme-tijsko-gozdarske zbornice pa se s tem še niso zaključile, saj bo republiška zbornica jeseni izvedla še volitve v območne kmetijsko-gozd- L K. ■ arske zbornice. Spodnja Ščavnica Pele bodo kmečke žene rebrni jubilej pevskega zbora kmečkih žensk. 1975. leta so na pobudo pevovodkinje Marije Roškar ustanovili pevski zbor kmečkih žena KZ Gornja Radgona. Vanj so se postopoma vključile pevke iz Melov, Črešnjevec, Polic, Spodnje Ščavnice, Lomanoš, Ivanjec, Negove, Benedikta, Podgrada, Orehovec, s Ptujske Ceste in od drugod. Prvič so javno nastopile na reviji odraslih pevskih zborov 1976. leta v Črncih. Pozneje so.se nastopi kar vrstili. Zbor je gostoval tudi v tujini. Tudi na vsakoletnem dnevu žetve v Spodnji Ščavnici pojejo. Posnela sta jih Murski val, radio Maribor in TV Slovenija. Pevke so dobile več priznanj, od katerih naj omenimo le Ga-lusove zlate, srebrne in bronaste značke. Zaradi bolezni Roškarjeveje vodenje zbora prevzela pedagoginja Betka Škrlec, od 1994. pa vodi zbor Vlado Maguša. V petek, 19. maja, ob 19.30 bo v dvorani doma krajanov v Spodnji Ščavnici celovečerni koncert pevskega zbora kmečkih žena, kot gostje pa bodo nastopili ljudski pevci od Marije Snežne. Vabljeni! p g j Ustanovili združenje pridelovalcev sladkorne pese Zgledovanje po Evropi Združenje je ustanovljeno po zakonu o društvih, članstvo v njem je prostovoljno, vendar bodo skušali v združenje vključiti vse slovenske pridelovalce ridelovanje sladkorne pese je postalo v Sloveniji tradicija, obseg pridelave se je iz leta v leto povečeval, pesa pa se je v zadnjih letih razširila tudi na območja, kjer se z njeno pridelavo še pred nedavnim niso ukvarjali. Pridelovalci pese na območju ormoške tovarne sladkorja so se pred leti organizirali v specializirano zadrugo pridelovalcev sladkorne pese; ta je v času svojega delovanja upravičila svoj obstoj, bila pa je tudi trd pogajalec pri določanju pogojev pridelave in odkupa, smb slišali na ustanovnem občnem zboru Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki je bil pred tednom v Ormožu. Potreba po ustanovitvi združenja se je pojavila prav zaradi večjega obsega pridelave, vanj pa želijo pritegniti vse slovenske pridelovalce sladkorne pese. Če želijo biti primerljivi z Evropo, se morajo temu ustrezno tudi organizirati in združenje je najprimernejša oblika, trdijo pobudniki za njegovo ustanovitev. Priprave na ustanovitev združenja vseh slovenskih pridelovalcev sladkorne pese so potekale že dalj časa, pospešili pa so jih pred Ne pozabite! Rok je do konca maja o Uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000 morajo vsi tisti, ki želijo letos uvelja-vljati zahtevek za kakršno koli podporo, ki jo predpisuje omenjena uredba ali bo morda uvedena še s spremembo uredbe,do konca maja izpolniti in odposlati »Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu«. Pri tem pravzaprav ne gre za novost, saj smo s takšno prakso v Sloveniji začeli že lani in imamo s tem že določene izkušnje. Podrobneje smo o uredbi pisali že v prejšnji številki Vestnika, tokrat naj le ponovimo, da se bodo vse finančne intervencije lahko pridobile le na osnovi pisnih vlog, ki jih je potrebno prav tako odposlati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s priporočeno pošiljko najpozneje do 30. maja 2000, če seveda z Občinska seja občine Tišina Minimalno sofinanciranje hladilnih naprav za mleko Razpis za dodelitev posojil in poroštev za podjetniške in kmetijske naložbe - Datum občinskega praznika še ni znan ri predlogu spodbud za pospeševanje kmetijstva in proizvodnje hrane v letu 2000 so svetniki ugotavljali, da bi bilo potrebnih več sredstev, saj je v občinskem proračunu za celotno kmetijstvo namenjeno komaj osem milijonov SIT. Od tega je pri Spodbudah namenjeno 800.000 SIT za sofinanciranje hladilnih naprav za mleko, milijon za regresiranje nakupa semen in sadik, 240.000 SIT pa predstavlja nerazporejeno rezervo, za katero so se svetniki odločili, da jo dodajo regresiranju nakupa semen in sadik oz. zavarovanju posevkov. V občini bodo tudi razpisali posojila in poroštva za podjetniške in kme- koncem lanskega leta, z ustanovnim občnim zborom pa so zastavljeni cilj uresničili. Čeprav so bili pridelovalci doslej organizirani v okviru zadruge, so že bili pridruženi član evropskega združenja pridelovalcev sladkorne pese in so doslej sodelovali na dveh zborih, z ustanovitvijo slovenskega združenja pa se bo to sodelovanje še okrepilo.Slovensko združenje pridelovalcev sladkorne pese so ustanovili po zakonu o društvih, zato uredbo ni določeno drugače. Ker se zadnji rok za oddajo osnovnega obrazca in zahtevkov za finančne intervencije nezadržno bliža, naj vse tiste, ki bodo letos tijske naložbe za leto 2000, na seji pa so si bili enotni, da v primeru prevelikega števila prosilcev (glede na sredstva) dajo prednost tistim, ki zahtevke za posojilo vlagajo prvič. Nadalje so svetniki po večkratnem razpravljanju sprejeli sporazum o delitvi javnega podjetja Komunala d.o.o. Murska Sobota, prav tako pa bodo pristopili k podpisu pogodbe o ustanovitvi kon je prostovoljno združenje, ki pa želi odigrati pomembno vlogo in postati enakovreden partner v pogajanjih s tovarno in državo, so poudarjali udeleženci ustanovnega občnega zbora. Tako mora združenje skupaj s tovarno sodelovati pri razdelitvi pridelovalnih kvot kot tudi pri pripravi tržnega reda za sladkor, v ospredju pa mu mora biti skupni interes vseh pridelovalcev. Tudi po besedah predstavnikov tovarne pomeni ustanovitev združenja pomemben korak k približevanju organiziranosti pridelovalcev v Evropi. Čeprav se zavedajo, da bodo z ustanovitvijo združenja pogajanja s pridelovalci trša, si v tovarni sladkorja želijo močno združenje in upajo, da si bodo od države skupaj izborili ustrezne pogoje tako za pridelovalce kot za tovarno. Direktor tovarne Dogša je prepričan, da perspektivo tej panogi uveljavljali zahtevke za kakršne koli podpore, še enkrat opozorimo, da z oddajo pohitijo. Osnovne obrazce in zahtevke dobijo v svoji enoti kmetijske svetovalne službe, zorcija občin severovzhodne Slovenije za izgradnjo sežigalnice v Kidričevem. Sprejeli so tudi sklep za sofinanciranje bibliobusne izposoje knjig v občini, kjer njihova obveznost za letošnje leto znaša nekaj čez 240.000 SIT, podprli pa so tudi sklep o pripravi regionalnega razvojnega programa »Pomurje 2000 +«, ki ga bo izvajala Regionalna razvojna agencija Mura. Do naslednje seje bodo pripravili konkretne predloge za datum občinskega praznika, o čemer so že nekajkrat razpravljali, podjetje lahko zagotovi le uravnovešen odnos med tovarno in pridelovalci, svoj odnos pa bo morala spremeniti tudi država. Predstavnikov kmetijskega nginistrstva na ustanovni občni zbor ni bilo, zato jih niso mogli opozoriti na nekatere probleme, ki so posledica močno spremenjenih razmer na svetovnem trgu s sladkorjem. Tam so se cene v zadnjem času močno znižale, slovenski pogajalci pa našega trga niso ustrezno zaščitili. Na ustanovnem občnem zboru združenja (med pobudniki zanj so bili v glavnem člani upravnega odbora zadruge) so se dogovorili, da bodo skušali vanj pritegniti vse pridelovalce sladkorne pese, do prvega rednega občnega zbora pa so za zastopnika združenja oziroma za njegovega predsednika izvolili Daniela Vargazona. LUDVIK KOVAČ I za pojasnila pa lahko pokličejo tudi na Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje v Murski Soboti na telefonsko številko 39 410. V kmetijski svetovalni službi so se tudi ustrezno organizirani in so kmetom pripravljeni pomagati pri izpolnjevanju obrazcev in zahtevkov. L. K. ■ Heraldika Slovenica iz Ljubljane pa bo za nekaj več kot 400 tisočakov dokončno pripravilo občinski grb. Svetnik Franc Horvat, predsednik občinskega odbora za negospodarstvo, je občinski svet še za konec seznanil s predlogom razdelitve sredstev za šport (2.450.000 SIT za vrhunski in kakovostni šport, 1.400.000 SIT za množični šport in rekreacijo, milijon SIT za predšolski in šolski šport ter 160.000 za investicije), s čimer so se navzoči strinjali. DARJA TIBAOT ■ Turnišče: cene pujskov Na sejmu pujskov v Turnišču so minuli četrtek prodajali 27 živali, starih od 10 do 13 tednov in težkih od 15 do 28 kilogramov. Prodali so jih 17, za par pa je bilo potrebno odšteti od 15.000 do 18.000 tolarjev. Cene krmil in vitaminsko-mineralnih PUŠENJAK, Cezanjevci tovarniško ime pakiranje cena sit / kg pu-grover rinfuza 54,00 bek 1 rinfuza 47,00 bek 2 rinfuza 45,00 tl-štarter, briketi 30/1 53,34 tl-štarter 10/1 65,00 bik-pit 30/1 54,67 bro-štarter 10/1 75,00 bro-finišer 10/1 72,00 ns-k (za nesnice) 10/1 61,00 krmilo za kunce 10/1 61,00 krmilo za kunce 30/1 56,67 kostomin 2/1 200,00 pesni rezanci 35/1 31,72 bučne pogače 50/1 67,00 krmila za govedo: K -19, moka jumbo vreča/kg 37,00 K -19, briketi jumbo vreča/kg 42,00 K-22, jumbo vreča/kg 44,00 K -19, moka 30/1 41,34 K -19, briketi 30/1 47,34 K-34 30/1 63,00 K - 34 rinfuza 57,00 koncentrati za prašiče: Suisuper - pu 30/1 125,00 Suisuper-pu rinfuza 125,00 Suisuper ■ bek 30/1 71,67 Suisuper - bek rinfuza 66,50 Suisuper - s 30/1 88,34 BVS- 1 30/1 60,34 BVS-1 rinfuza 58,00 BVS-2 rinfuza 54,00 KZ TURNIŠČE, prodajalna Turnišče tovarniško ime pakiranje cena sit / kg pu-predstarter 10/1 153,51 pu-starter 10/1 79,99 pu starter 40/1 75,51 s-doj 40/1 53,24 bek 1 40/1 52,73 bek 2 40/1 50,17 super bek 35 10/1 88,31 super bek 35 40/1 83,83 tl-štarter 10/1 67,70 tl-štarter 40/1 63,22 tl-pit 1 40/1 42,62 tl-pit 2 40/1 42,87 bro-štarter 10/1 78,71 ns-k (za nesnice) 10/1 67,57 krmilo za kunce 10/1 64,37 sončnične tropine 40/1 47,43 sojine tropine 50/1 75,10 bučne pogače rinfuza 62,18 koruza rinfuza 25,00 Cene gnojil in kmetijske opreme SKZ Kmetovalec, Ljutomer enota cena v sit KAN 27 % kg 27,60 NPK 6:12:24 kg 40,78 vezivo tip 350 kos 1.590,00 agrofolija 60 cm kos 12.799,00 agrofolija 75 cm kos 15.644,00 kardan RK kos 17.855,00 škropilnica 330 I kos 122.610,80 škrop. naprava 8 m kos 32.254,70 škropilnica 4301 kos 131.240,00 škrop. naprava 10 m kos 39.878,60 freza TLR-110 kos 202.470,00 kosilnica SOLO kos 46.830,00 agreegat za pranje kos 28.546,00 plug IMT VK12"-2-brazdni kos 129.680,00 plug IMT VK 10" -2-brazdni kos 125.565,00 cev ariana Č 13 mm m 120,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 18. maj 2000, MK Štefan Gabor se je rodil 1926. leta, Matilda pa leta 1928. Poročila sta se pred 50 leti, zato sta pred kratkim praznovala zlati jubilej. Darovati sta dala tudi zahvalno mašo, ki jo je opravil častni kanonik g. Franc Te-ment. V cerkvi jima je zapel cerkveni pevski zbor. Slavje je bilo v družinskem krogu v gostišču Horvat. Gaborjeva sta dala življenje sinovoma Štefanu in Ivanu ter hčerkama Mariji in Cvetki. Na jesen življenja živita pri sinu Ivanu. Imata pet vnukov in pravnuka. Večkrat jim pripovedujeta, kako težko je bilo življenje. Štefan je nekaj let delal v mariborski Metalni in tudi v Avstriji je garal. Matilda pa je bila v glavnem doma: skrbela je za otroke, gospodinjila in delala na kmetiji. - Foto: J. Žerdin Vežica v Malih Dolencih Nekoč požari Murskim Črncem niso prizanašali no. Dom rabi potrebam celotne vasi. Njegova notranjost in zunanjost sta vzorno urejeni. Glavno steno dvorane pa krasi velika stenska slika, na kateri je upodobljen zavetnik gasilcev sv. Florjan, ki bdi nad Murskimi Črnci. Društvo bo letos kupilo novo motorno brizgalno. Veliko posto- Kupili bodo novo motorno brizgalno Pred dvema letoma kupili sodobno orodno vozilo in razvili nov društveni prapor rostovoljno gasilsko društvo Murski Črnci je bilo ustanovljeno 28. marca leta 1932. Sprva je imelo 21 članov, danes jih ima 42, s častnimi in podpornimi člani pa jih je 75. Nekoč so bile hiše in gospodarska poslopja v vasi v glavnem lesene oziroma »cimprane« in pokrite s slamo. Nevarnost požarov je bila zaradi tega zelo velika. Leta 1903 je bil v Murskih Črncih katastrofalen požar. Pogorela so stanovanjska in gospodarska poslopja družin Bakan, Gran-fol, Forjan in Avguštin. Vas takrat še ni imela za gašenje ustreznih orodij. Tri leta pozneje so dobili prvo štirikolesno ročno brizgalno. Pri Špolarjevih je bil velik požar leta 1916. Takrat sta med reševanjem živine zgorela oče in sin. Požarje zanetila parna loko-mobila ob mlačvi. Zaradi pomanjkanja vode ga ni bilo mogoče ukrotiti. Trinajstega aprila leta 1933 je izbruhnil požar pri Holc-manovih. Pogorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Iz gorečega objekta niso mogli rešiti enajstletne deklice Marije Bejek. Zaradi hudih opeklin pa je umrla v soboški bolnišnici Ana Holc-man, mati štirih otrok. graditi gasilski dom in naslednje leto je bil že zgrajen. V poznejših letih je bil dvakrat dozidan. Tako so leta 1977 povečali dom in s tem pridobili garažo. Takrat so tudi preuredili celotno ostrešje. Leta 1998 so dobili novo orodno vozilo znamke Mercedes, leto pozneje pa so razvili nov gasilski prapor. Leta 1990 so prizidali dvorano. Poleg nje je tudi najsodobneje opremljena kuhinja za Dvorano vaško-gasilskega doma v Murskih Črncih krasi velika zidna podoba. Foto: F. Š. vaške potrebe. Predlani in lani so prekrili streho in zgradili stolp za sušenje gasilskih cevi in za sire- ri za preventivo in še bi lahko naštevali. F. Š. I Leta 1937 so dobili črnski gasilci takrat najsodobnejšo ročno brizgalno. Leta 1946 so začeli Dokležovje Na kratko Na kratko V Dolencih na Goričkem imajo dve pokopališči. V zaselku Veliki Dolenci so zgradili pred leti novo vežico, lani pa so se odločili za podobno gradnjo tudi v zaselku Mali Dolenci, v katerih je sicer samo 14 hišnih številk. Ob pomoči občine Šalovci, z lastnim denarjem in veliko prostovoljnega dela so vežico pred kratim zgradili do četrte gradbene faze. Medtem so dali napeljati tudi že nekatere instalacije in si zadali cilj: do 15. avgusta (praznik vnebohoda) naj bi jo povsem uredili. - Foto: J.Ko. »Zdaj pa še presenečenje!« Morda niso bile izrečene ravno te besede, bilo pa je res presenečenje -namreč nastop plesnega para Marko - Nastja ob koncu delavnic v telovadnici OŠ Grad. Zavrtela sta se tako urno, usklajeno ..., da ju je bilo užitek gledati. Vsega tega pa sta se naučila v plesnem klubu Devžej v Murski Soboti in že nekajkrat sta zmagala na plesnih turnirjih. Drago Hiill je učenec 7. razreda OŠ Grad, Nastja oz. Anastazija pa sedmošolka OŠ Bakovci. (Foto: J. G.) Klub malega nogometa Lissa bi želel uporabljati nogometno igrišče v Dokle-žovju, a mu lastnik zemljišča KS Dokležovje tega ne dovoli, ker nima poravnanih tekočih obveznosti do krajevne skupnosti, zato naj bi se sprti strani vnovič sestali in poskušali najti kompromisno rešitev. Pri tem bo beltinska občina ponudila pravno pomoč. M. J. Izkušnje so gasilce naučile ceniti čas in dobre telefonske zveze, pravi gospod Milan Eržen, podpredsednik Prostovoljnega gasilskega društva-Maribor. Zato se jim zdijo takoj za dobro gasilsko opremo pomembne tudi dobre komunikacije. ISDN jim omogoča hitro vzpostavitev zveze, popolno transparentnost klicev, hitrejše alarmiranje članov društva in ob vsakem času prosto linijo. Vedno pripravljeni! ISDN Nasveti in brezplačne informacije na številki 080 3000 SVET GOVORI HITREJE! Telekom V5 Slovenije Vx htXp^/www.telekom.si Jožef Ješovnik se je narodil 1925. leta v Iho-vi. Kot mladenič je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ana, rojena Roškar, pa se je narodila 1924. leta v Spodnji Ščavnici, kjer je po starših podedovala posest. Po poroki sta zakonca Ješovnik pridno poprijela na kmetiji, ki danes obsega 25 hektarjev. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, ki so ju obdarili z desetimi vnuki. Zlatoporočenca sta vesela, ker hčerka Anica in zet Drago nadaljujeta s kmetovanjem. Ob 50-letnici zakoncev Ješovnik je bila slovesnost v poročni dvorani v Gornji Radgoni, kjer jima je izročil zlatoporočno listino župan Miha Vodovnik, cerkveni obred z zahvalno mašo pa je opravil v negovski cerkvi župnik Jože Horvat. Pozneje pa je bila prava gostija, saj je bilo kar 100 gostov. Igral je ansambel Štajerski odmev. - Foto: L. Kr. Skakovci Ob skorajšnjem proslavljanju 100. obletnice rojstva slikarja Ludvika Vrečiča se v kraju pripravljajo na postavitev primernega spominskega znamenja. V ta namen se je cankovska občina odločila za nakup zemljišča in hiše, kjer bi v prihodnje uredili spominski park. M. J. Topolovci Mlin v Topolovcih je že nekaj časa v razpadajočem stanju, zato so se krajevni dejavniki odločili, da objekt neodplačno prepustijo cankovski občini. Ta bo najprej porušila razvaline, s čimer bo pridobila potrebno parcelo. M. J. VESTNIK, 18. maj 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Naši upokojenci Dvanajst let med knapi Zlatoporočenca Gergorec iz Vučje Gomile Nekoč je bil tudi mali ritar o ljudje, ki jim je denar sveta vladar. Vse jim torej pomenijo pe-nezi. So pa tudi ljudje, ki niso taki materialisti in so zadovoljni s skromnim življenjem. Takim ponavadi veliko pomenijo tudi S moralna priznanja. Sedemdesetletni Franc Zak-oč iz Noršinec pri Murski Soboti, rojen v Kuštanovcih, je že nekaj let upokojenec. Žal tudi vdovec, saj mu jp žena Terezija umrla pred petimi leti. Otrok nista imela. Zdaj živi v skupnem gospodinjstvu z ženino 80-letno sestro Marijo. »Poročil sem se pozno - ko sem bil star že 37 let. To pa ne čudi, saj sem bil veliko zdoma -zunaj Prekmurja,« je nekako opravičeval svoj pozni skok v zakonski jarem. Komaj je bil star 17 let, ko je odšel v Kranj in se zaposlil pri gradbenem podjetju. Pozneje je delal še pri več drugih firmah: v železarni Javornik, v Verigi v Lescah, pri hidroelektrarni Vuzenica ..., nato pa kar 12 let v rudniku premoga v Trbovljah. »Hotel sem primerno zaslužiti, zato sem se podal v jašek in postal kopač oziroma knap, kot pravijo rudarjem. Na delo sem se pripravil na krajšem usposabljanju. Med novopečenimi rudarji nisem bil edini Prekmurec, toda vzdržali smo le trije, drugi pa so kmalu odšli, ko so videli, kako nevarno je delo v rovu. Imel sem srečo, saj se mi ni zgodilo nič hudega. Pa še benifi-cirano dobo za penzijo so mi priznali. Po vrnitvi v Prekmurje sem delal v soboškem Sogradu, potem v kafileriji; upokojil pa Križevsko »jezero« naj ostane Nedaleč od Zorkovega gostišča v Križevcih pri Ljutomeru so svojčas kopali gramoz, in kot skoraj povsod v takih primerih je nastalo umetno jezero. Tega so se še posebej razveselili dokaj številni ribiči na tamkajšnjem območju. Začeli so vlagati v vodo ribje mladice in skrbeti za okolico. Vsako leto organizirajo čistilno akcijo. Tako so jo izvedli tudi pred kratkim, ko je nastal tale posnetek. Ob tem je spet stekla tudi beseda o prihodnosti tega jezera. Ribiči so prepričani, da bi bilo zares škoda, če bi gramozno jamo zavozili in na tem mestu uredili nogometno igrišče, tako kot si to nekateri prizadevajo. Ribiči pravijo, da je možno najti za igrišče drugo parcelo, jezero pa naj le ostane. Nekaterim je uspelo ujeti v njem že okrog 20-kilogramske amurje. JG Iz naših krajev Radenci Za vršilca dolžnosti direktorja Lokalne turistične organizacije Turistični izvir GIZ Radenci je bil imenovan Zlatko Mir, ki bo to funkcijo zaenkrat opravljal nepoklicno. Za predsednico nadzornega odbora LTO je bila izvoljena Marija Sraka -Šadl, za podpredsednika pa Slavko Mihalič in Alojz Flegar, župana občin Sv. Jurij ob Ščavnici in Tišina. M. J. Skakovci Ob 100. obletnici rojstva slikarja Ludvika Vrečiča se v kraju pripravljajo na postavitev pri sem se kot delavec vrtnarije zdravilišča Moravske Toplice. Večkrat se spomnim svojega rudarskega življenja. Noter v jašek sem šel kot človek, ven pa sem prišel črn kot tiger. Pa kaj bi o tem, saj sem bil tedaj mlad in zdrav. V jašku je bilo najstrožje prepovedana alkoholna pijača pa tudi kaditi nismo smeli. Včasih smo to prepoved skrivaj prekršili.« Imam občutek, da je bil Franc Zakoč vragolin, ki je tu in Franc Zakoč iz Noršinec pri Murski Soboti zelo ceni moralna odličja. Zaenkrat jih hrani v mapi. - Foto: Š. S. Prava ribiška trofeja mernega spominskega obeležja. V ta namen se je cankovska občina odločila za nakup zemljišča in hiše, kjer bi v prihodnje uredili spominski park. M. J. Radenci Občinski svet je dal pozitivno mnenje o prijavljeni kandidatki Mariji Mauko za ravnateljico Osnovne šole Kapela v naslednjem štiriletnem mandatu. Menijo, da je Marija Mauko, ki se je edina prijavila na razpis, že v prejšnjem mandatu uspešno opravljala funkcijo ravnateljice. M. J. tam kako ušpičil, saj se tudi zdaj rad kaj poigra, na primer ko jo mahne z invalidi ali rednimi upokojenci na izlet. Nekoč je bil honorarni nor-šinski mali ritar. Službo (in seveda tudi boben) je prevzel od ostarelega Jožeta Gergoriča. Tedaj je tudi zamenjal na bobnu dotrajano usnje z novim - pasjim. Razne pozive je razglašal ljudem na devetih točkah Noršinec. Preveč pa se mu ni mudilo domov, kajti včasih se je kje ustavil in spil kupico ali dve vina. »Tudi čeke sem raznašal,« je dodal, nato pa začel iskati boben, a ga tako na hitro ni mogel najti. Je pa prinesel pokazat ducat diplom in priznanj, ki jih je dobil za Topolovci Mlin v Topolovcih je že nekaj časa v razpadajočem stanju. Zato so se krajevni dejavniki odločili, da objekt neodplačno prepustijo cankovski občini. Ta bo najprej porušila razvaline, s čimer bo pridobila potrebno parcelo. M. J. Radenci Ivan Smodiš z Radenskega Vrha 21 je imenovan kot predstavnik ustanovitelja v svet javnega zavoda Osnovne šole dr. Janka Šlebingerja v Gornji Radgoni. Tako se je odločila komisija za mandatna vprašanja, voli delo v gasilstvu in krvodajalstvu ter upokojenskem in invalidskem društvu. Dojel sem, da mu ta moralna priznanja veliko pomenijo, četudi jih ni dal v okvire in obesil na steno, ampak jih ima (vedno pri roki) v mapi. Pa posestvo, ki meri 4,5 hektarja? Dober hektar in pol je gozda, zato v njem seka drva za kurjavo. Drugo so njive in travniki. Že nekaj let polj ne obdeluje, ampak jih je dal v najem nekomu, ki ima stroje. Preživlja se v glavnem s pokojnino, ki pa je bolj skromna, saj znaša 60.000 tolarjev, toda nekako še poveže mesec z začetkom in koncem. Ko bi ne imel zemlje, bi bili menda prejemki višji. Š. SOBOČAN I Župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot, ki je tudi pooblaščen za sklepanje rednih zakonskih zvez, in matičar KU Martjanci Žarko Ratkai sta v Moravskih Toplicah opravila zlato poroko zakoncev Gergorec iz Vučje Gomile 9. Ivan Gergorec, star 75 let, upokojeni mizar, in Olga Gergorec, rojena Cipot, stara 74 let, sta rekla prvi da 26. januarja 1950. leta v Selu, nato pa še v evangeličanski cerkvi. Zdaj, po 50 letih skupnega življenja, se rada ozirata na prehojeno pot. Ponosna sta tudi na sina Ivana, ki uspešno nadaljuje očetovo dejavnost. Nadvse rada pa imata tudi vnukinjo Jasmino in sta tudi zato srečna. - KU Martjanci 1950. leta sta se poročila takrat 22-letna Marija in tedaj 24-letni Jože Nemec. Družinsko gnezdo sta si ustvarila v Veščici pri Razkrižju. Jože je vse do upokojitve v 1986. letu delal na železnici, po vrnitvi iz službe pa še na kmetiji. Na njej se je seveda razdajala tudi Marija, povrh pa je gospodinjila in bdela nad tremi otroki: hčerkama Anko in Jožico ter sinom Štefanom. Otroci so si seveda ustvarili družine, tako tudi Štefan, pri katerem živita jubilanta. Imata tri vnukinje in štiri vnuke ter dve pravnukinji, ki ju imata še posebej rada. Zlatoporočencema je razkriški župan Stanko Ivanušič izročil zlatoporočno listino in čestital, bil pa je tudi cerkveni obred, ki ga je vodil razkriški župnik Marijan Rola. Zanimivo: prva in zdaj tudi zlata poroka sta bili na dan, ko Marija praznuje rojstni dan, zato je bilo tudi zdaj toliko bolj slovesno. Š. S. tve in imenovanja občine Radenci, zeleno luč pa so prižgali tudi člani radenskega občinskega sveta. M. J. Milan Skledar iz Doliča na Goričkem je ujel v Ledavskem jezeru pri Kraščih kapitalnega amurja, saj je meril v dolžino 101 centimeter, tehtal pa je 10,20 kilograma. Pri vlečenju amurja k obali mu je pomagal Peter Nedeljkovič iz Kuzme. Pa naj še kdo reče, da v goričkem jezeru ni »kapitalcev«. Dokaz, da so tam tudi velike ribe, je amur - velikan. Najboljši zgodovinarji Na OŠ Veržej je bilo pred kratkim regijsko tekmovanje iz zgodovine, na katerem je sodelovalo 78 učencev. Med njimi jih je 37 osvojilo srebrno priznanje, sedemnajst pa se jih je uvrstilo na državno tekmovanje 10. maja na Ptuju. To so: Tamara Elbi, Blaž Slana in Matjaž Jaušovec z OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Maja Frčko in Simona Gomboc z OŠ Sv. Jurij - Rogašovci, Borut Bunderl in Matej Štuhec z OŠ Križevci pri Ljutomeru, Martina Fartek z OŠ Puconci, Boštjan Hamler z OŠ Bakovci, Aljoša Ficko in Jan Geder z OŠ Radenci, Jasmina Opeč in Vanja Lebar z OŠ 11 M. Sobota, Andreja Žalig z OŠ Bistrica, Marcel Režonja z OŠ Veržej, Mojca Obran z OŠ Beltinci in Tomo Brus Hlade z OŠ Gor. Radgona, -aj 16 REPORTAŽA 18. maj 2000, fBUH Le tu in tam smo našli, kar smo iskali Najstarejšo sploh ne boli križ Murska Sobota-Nedelica- ešanovci-Veržej-Gor. Bistrica-M. Sobota ili so časi, ko v naših krajih niso pele samo kose, kadar so jih klepali ali z njimi kosili po travnikih, ampak je bilo pogosto slišati tudi zven motik, ko so jih brusili, preden so šli ljudje na njive, ali pa so udarjali eno ob drugo, da so z njih spravljali blato, če se je oprijelo kopala. Koscev dandanes skoraj ni več videti, kopače pa prav tako vse bolj »izpodrivajo« škropilnice in razni traktorski pripomočki, s katerimi ljudje okopavajo poljščine. Minuli petek smo se odpravili na teren, da bi videli, kako živahno je na poljih, ki bi jih kazalo okopati ali kako drugače uničiti nepotrebno travo oz. plevel. Dan je bil še kar lep, zato smo se nadejali, da bomo marsikje našli (o)kopače, a ni bilo ravno tako. Morda bi morali na ogled popoldne, ko se zaposleni vrnejo iz službe in se potem sku-pafz drugimi domačimi odpravijo na njive, da vsi skupaj hitreje opravijo delo. Takrat je res več ljudi zu- Za naslednji cilj smo si izbrali Veržej z okolico. Najprej smo zavili proti Bunčanom, potem pa še proti Banovcem in Krapju, a skoraj nikjer ni bilo zunaj žive duše, sploh pa ne koga, ki bi okapal sladkorno peso ali koruzo. Je bilo to naključje ali pa so delo že postorili oziroma so čakali na soboto, ko je na voljo več delovne moči? Niti do Razkrižja ni bilo bolje. Med Gornjo Bistrico in Odranci pa sta vihteli motiki Ciganova Verona in njena hčerka Vera. Že peti dan okapanja je bil to zanju, kajti njiva je velika, moški pa so se jima pridružili za krajši čas le po službi. »Vsekakor pa je njihovo delo, da pripravijo motike, kot je treba,« je malo za šalo malo zares dejal Vera, ki pravi, da jo takšno delo sprosti. Po naključju smo najprej odkrili skupino moških kopačev, in sicer nedaleč od Nedelice. To so bili Alojz, Naci, Mirko in Franc, ki so zaposleni pri Kmetijskem gospodarstvu Lendava. Okapali so torej »zadružno« parcelo, ki meri okrog 13 hektarjev. Dejali so nam, da so ženske verjetno bolj spretne in vzdržljive pri tem delu, vendar se tudi oni ne dajo. Njihova naloga je bila predvsem redčenje sladkorne pese in čiščenje trave v »redih«, ki pa je rasla le tu in tam, saj so parcelo že dvakrat poškropili s herbicidi proti plevelu. Če bi hoteli vse to postoriti ročno, bi morali najeti veliko delavcev, ki pa jih skoraj gotovo ne bi dobili. Pri menjavi rabljeno za i 100.000 več za vsak naj, vendar v mnogih primerih samo do začetka televizijske nadaljevanke. Kam smo prišli? A kaj moremo, če je dandanes temu tako? Prav tako se velja vprašati, kaj se bo zgodilo z zemljo, če jo bomo še naprej tako zastrupljali s pesticidi in raznimi drugimi kemikalijami. Ampak to je že druga tema. BESEDILO: JOŽE GRAJ FOTOGRAFIJE: JURIJ ZAUNEKER ■ Na relaciji Nedelica-Turnišče-Renkovci-Filovci nismo imeli sreče. Najbrž tudi zato, ker smo se preveč držali glavne ceste. V Tešano-vcih pa smo naleteli na pravo kopačico, 77-letno Karolino Sečko, ki je malo pred nami prišla na njivo sladkorne pese s svojo hčerko Dragico. Najprej se je otepala, da bi kaj povedala, čez čas pa se je le razgovorila in med drugim povedala: »Vsi se starajo, da so žejni in da jih boli križ, jaz pa bi okapala ves dan, le da me ne pustijo same na njivi. Skoraj vsak dan pa lahko grem v »ograček« za hišo, kjer okapam po mili volji. Vse to mi je v veselje. Križ me nikoli ne boli, žejo pa si gasim z navadno vodo. Če bi bilo po moje in bi nas bilo več pri hiši, bi vse okopali ročno.« 110 let KD Slavka Osterca Veržej Zavest za ohranjenje kulturne zgodovine Številne prireditve v mesecu maju bčina Veržej, ki je začela delovati v začetku lanskega leta, letos prvič praznuje občinski praznik. Za to priložnost so izbrali datum 29. maj, kajti na ta dan je bilo leta 1413 prvič zapisano ime Veržej, in sicer se omenja kot trg. Mesec maj pa je v Veržeju že vrsto let mesec narcis, prav tako pa imajo v tem mesecu tudi Osterčev večer, ki so ga letos prvič razširili na O Osterčeve dneve. Zaradi velikega števila prireditev v mesecu maju je v Veržeju prav posebno slovesno vzdušje. Slovesnosti so se začele s prvomajsko baklado in kresovanjem ter nogometnim turnirjem za pokal občine Veržej. Takoj zatem so organizirali medobmočno srečanje gledaliških skupin, kjer se je KD Cezanjevci predstavilo s komedijo Jezični dohtar Petelin. Že naslednji dan so se odpravili na pohod po veržejski učni gozdni poti, nato pa so odprli likovno razstavo v avli tamkajšnje osnovne šole. Visok jubilej kulturnega društva Delovanje KD Slavka Osterca Veržej sega v davno leto 1890, ko so najprej ustanovili čitalnico. Vsa ta leta jim je uspelo ohranjati kulturno zavest, in tako lahko danes govorimo o bogati kulturni zgodovini v Veržeju. 1963. leta so prvič pripravili Osterčev večer, letos bodo prvič celo Osterčevi dnevi z glasbenimi Silvester Gaberšček, ki je slovesnost tudi otvoril. Predsednik KD Slavka Osterca je zadnjih deset let Janez Ferenc, ki je v imenu društva prevzel jubilejno priznanje od Sklada ter od ljutomerskega župana. Ob prvem občinskem prazniku Prireditve se bodo nadaljevale delavnicami, kjer bodo spoznavali Osterca tudi kot glasbenega pedagoga. Osrednja slovesnost ob 11O-let-nici delovanja KD Slavka Osterca Veržej je potekala v nedeljskih popoldanskih urah v spominskem parku Slavka Osterca v Veržeju. Hkrati je šlo tudi za srečanje ljubiteljskih kulturnih skupin, kjer so se najprej v mimohodu, nato pa še z odličnimi nastopi na odru predstavili Folklorna skupina Veržej, Pevska skupina Sonček, Mladinski pevski zbor Veržej, KD Cezanjevci, folkloristi iz Križevec pri Ljutomeru, ljudske pevke iz Zavrča, Bratska skupina KD Slavka Osterca, Ljudske pevke Vučja vas, Igralska skupina KD Cven ter TD Banovci. Slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi direktor Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost RS Vojko Stopar ter državni sekretar Ministrstva za kulturo RS vse do konca maja, ko bo tudi osrednja slovesnost ob prvem občinskem prazniku. To soboto bo v veržejskem Domu kulture (ob 20.00) koncert odličnega harmonikarja Riharda Zadravca z gosti, nato bodo sledili Osterčevi dnevi. Naslednjo soboto bo najprej svečana seja občinskega sveta, zatem Osterčev spominski večer. Drugi dan bodo od tretje ure popoldan potekale slovesnosti ob prvem občinskem prazniku, kjer bo zajet sprejem simbolov občine Veržej ter otvoritev spominske sobe dr. Frana Kovačiča in prenovljene spominske sobe Slavka Osterca. Bogato kulturno dogajanje celotnega meseca bodo zaokrožili še isti večer na družabnem srečanju občanov in gostov. DARJA TIBAOT FOTO: D. TOPOLINJAKI UPA Otroci iz veržejskega vrtca so pripravili zanimiv nastop, kjer so med drugim obujali spomine na stare otroške igre. 18. maj 2000 KRONIKA 17 Soboški potapljači so reševali a območju Pomurja se z reševanjem in zaščito iz vode ukvarjamo potapljači Potapljaškega društva Murska Sobota in gasilski potapljači iz Gornje Radgone. Oboji imamo v svojih vrstah več dobro usposobljenih in izkušenih potapljačev reševalcev, zato nam je republiška uprava za zaščito in reševanje tudi podelila koncesijo o opravljanju podvodne reševalne službe. Soboški potapljači skrbimo za podvodno reševalno službo na levem, radgonski pa na desnem bregu Mure. Ta delitev je zgolj načelna in ob večjih akcijah drug drugim priskočimo na pomoč. Tovrstno sodelovanje se je kot zelo koristno, izkazalo tudi ob zadnji akciji, ko smo potapljači varovali državno prvenstvo v akrobatskem motornem jadralnem letenju, ki je bilo 29. in 30 aprila ob Ledavsk-em jezeru v Kraščih. Prvi dan so za varovanje skrbeli potapljači iz Gornje Radgone, v nedeljo pa potapljači iz Potapljaškega društva Murske Sobota. Po mirni soboti se je v nedeljo ob 15. uri pripetila nezgoda, ko je po mnenju mnogih eden izmed najizkušenejših tekmovalcev med izvajanjem akrobatske eksibicije s svojim jadralnim padalom padel v jezero okrog 100 m od obale. Takoj se je pričela reševalna akcija (zelo koristen pri tem je bil ra- moči nudili reanimacijo s kisikom, nakar so ga odpeljali na zdravljenje v murskosoboško bolnišnico. Ravno med to reševalno akcijo se je pokazalo, da Pomurje nedvomno potrebuje izkušeno in dobro usposobljeno podvodno reševalno službo. Prav tako so ti dogodki potrdili pravilnost odločitve potapljačev iz Potapljaškega društva Murske Sobota, kjer dajemo skrb za varnost pri potapljanju zmeraj na prvo mesto (dva od treh slovenskih inštruktorjev za nudenje prve pomoči pri potapljaških nesrečah sta člana našega društva). Zaradi tega smo se tudi odločili za nakup kompleta za prvo pomoč pri potapljaških nesrečah, ki nam je bil tokrat še kako koristen. Zahvaljujemo se Zavarovalnici Triglav OE Murska Sobota, ki nam je pri tem izdatno pomagala, kakor tudi podjetju Med-icop iz Murske Sobote, kateri so nas oskrbeli s kisikovo jeklenko. Oboje je bilo za uspešno izvedeno akcijo ključnega pomena. DR. MITJA SLAVINEC, PREDSEDNIK PDMS ■ Naprave za umirjanje prometa ajpogostejši vzrok za prometne nesreče je še vedno vožnja s preveliko hitrostjo oziroma neupoštevanje prometnih predpisov. Mnogi vozijo »na pamet« in se sploh ne menijo za zapovedi prometnih znakov. Šele ko naletijo na fizično oviro na cesti (in si polomijo avto in zobe!), se morda zresnijo. V zadnjem času je na naših cestah vse več fizičnih ovir, čez katere pa se nekateri vozniki (dirkači) pritožujejo. Inšpektor za varnost cestnega prometa na Policijski upravi Murska Sobota Marjan Horvat nas je opozoril na 105. člen zakona o varnosti cestnega prometa (Naprave in ukrepi za umirjanje prometa). Preberimo! Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku. - Fizične ovire je dovoljeno postavljati le na regionalnih in občinskih cestah v naselju. Pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju, je postavitev fizičnih naprav obvezna. - Fizične naprave morajo biti označene z ustrezno prometno signalizacijo (prometnim zakona o varnosti cestnega prometa je določeno, da je treba postaviti fizične ovire (pred šolami in drugod) v dveh letih po sprejemu zakona, to pa je (bilo) najkasneje po 1. maju 2000. Na posnetku: pravilno označena fizična ovira pred OŠ v Čren-šovcih. TEKST IN FOTO: Š. S.i znakom, ki označuje približevanje delu ceste, kjer je cesta grajena v obliki večje grbe ali prevoja). V omenjenem členu je tudi zapi- Iz porodnišnice v Rakičanu V štirih mesecih 265 kričačev januarju, februarju, marcu in aprilu se je rodilo v porodnišnici v Rakičanu 119 fantov in 146 deklic, skupaj torej 265 otrok, kar je šest več kot v enakem lanskem obdobju. V celem letu 1999 pa se je rodilo 855 malčkov, od tega 419 fantov in 436 deklic. V prejšnjih letih je bilo veliko več porodov, na primer 1.043 leta 1996.Ker se je v letošnjih prvih štirih mesecih rodilo nekaj več kot lani v enakem obdobju, si na tihem želimo, da bi se tak trend nadaljeval. O.B. ■ Kam je izginil obtoženec? Marjan Elemir Rozman, rojen 4. marca 1959. leta v Murski Soboti, s stalnim prebivališčem v Ljubljani, ulica Ob Ljubljanici 42, je obtožen hudega kaznivega dejanja: umora svoje matere z Gibine. Med priporom je bil na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v Ormožu, od koder pa je 23. decembra 1999. pobegnil. Od takrat ni o njem ne duha ne sluha. Vse, ki bi kaj vedeli o njegovem domnevnem skrivanju, prosimo, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo oziroma na telefonsko številko 113. - PU MS višja medicinska sestra, iz Gančan; Bojan Vučko, zidar, iz Ižakovec in Sabina Petek, študentka, iz Ižakovec; Mario Zver, elektrotehnik -elektronik, iz Beltinec in Nataša Hlade, ekonomska tehnica, iz Murske Sobote; Štefan Beznec, ekonomist, iz Puconec in Brigita Gergar, medicinska sestra, iz Puconec; Dejan Žohar, dipl. inž. elektronike, iz Celja in Hijancinta Žitek, dipl ekonomistka, iz Celja; Matej Časar, grafični tehnik, iz Murske Sobote in Sabina Žokš, šivilja - krojačica, iz Murske Sobote. V Gornji Radon! so se poročili: Drago Kocbek, komandir policijske postaje, in Milica Pavličič, nadzornica hotela, oba iz Radenec; Vilijem Krancelbinder, tesar, in Liljana Rigler, gospodinja, oba iz Grab; Damjan Pučko, carinski inšpektor, in Nataša Klanaček, šivilja, oba iz Gornje Radgone. Vestnik vam čestita! Zgodilo seje... Prometne vno čoln radgonskih potapljačev). Ponesrečenec je bil nezavesten okrog 2 m pod vodno gladino. Reševalci so ga nemudoma pričeli dvigovati na površino, pri čemer so jih zelo ovirale predvsem vrvice jadralnega padala. Slednje so zato prerezali, kakor tudi varnostne pasove, s katerimi je bil jadralec pripet na motor. Po minuti in pol so reševalci ponesrečenca dvignili na površino. Po kratkotrajnem oživljanju je pričel dihati, nakar so nadaljevali z rezanjem trakov in vrvic (slednje so se med reševanjem ovile tudi okrog elise motorja) ter ga prepeljali na obalo. Ker je v pljučih še imel vodo, so mu do prihoda zdravniške po- sano, da bo minister za promet v soglasju z ministrom za notranje zadeve predpisal standarde za izdelavo in postavitev fizičnih ovir na cesti. Tega pa vse doslej ni storil, zato pač postavljajo na cestah ovire, kot jih imajo v Nemčiji. Montažne ovire pa od tam tudi uvažamo. S postavitvijo pa se mudi, kajti v prehodnih določbah nesreče, požari e promet na pomurskih cestah vendarle umirja, ko pa ob koncu prejšnjega in v začetku tega tedna ni bilo veliko hudih nesreč? Na vsakodnevne »poljube« pločevine pa smo se že navadili. 11. maja ob 14.30 se je zgodila nesreča v Križevcih pri Ljutomeru. Tam je 50-letni Franc S. iz Veržeja zapeljal z vozišča in trčil v dvoriščno betonsko ograjo. Pri tem seje hudo poškodoval: zlom levega ramena. Škode na avtu je za 500.000, na ograji pa za 100.000 tolarjev. Voznik je izjavil policistom, da ga je med vožnjo ujela dremavica. Hujša prometna nesreča se je zgodila tudi v ponedeljek, 15. maja, ob 10.40 na kolesarski stezi zunaj Bakovec. Tam je zaradi nenadne slabosti padla 58-letna kolesarka Veronika Č. iz Bakovec in se hudo poškodovala. * 11. maja nekaj minut po 20.30 je najprej zagorelo grmičevje na površini desetih kvadratnih metrov na odseku Banovci-Veržej. Ogenj so pogasili ljutomerski gasilci. V drugo pa je gorelo v Veržeju. Tam se je vnel iz neznanega vzroka kozolec. Posredovali so ljutomerski in veržejski gasilci. 12. maja ob 14.20 je izbruhnil požar v stanovanjski hiši v Gornji Radgoni, ulica Ob progi. Iz kuhinje se je razširil v jedilnico, hodnik in kopalnico in vsa oprema je zgorela. Ogenj se je širil tudi na nadstrešje, a so prišli radgonski gasilci in ga pogasili. Škode je za 4.000.000 tolarjev. 14. maja ob 16.20 se je vnel v Puconcih tovornjak znamke Mercedes. Požar so še pred prihodom gasilcev pogasili domačini. Domnevni vzrok za nesrečo je kratek stik v električni napeljavi. Š. S. ■ Poroke: Na območju ue Murska Sobota so se poročili: Peter Rac, avtomehanik, iz Markovec in Nataša Grah, kuharska tehnica iz Beznovec; Franc Kranjec, avtomehanik, iz Domajinec in Bernardka Fartek, zdravstvena tehnica, iz Domanjše-vec; Daniel Škrbič, zdravstveni tehnik, s Kuzme in Mateja Forjanič, farmacevtska tehnica, od Grada; Robert Madjar, delavec, iz Večeslavec in Darja Dervarič, konfekcijska tehnica, iz Skakovec; Alojz Ruhitelj, maser, iz Vanča vasi in Cvetka Žilavec, prodajalka, iz Vanča vasi; Borut Vereš, ekonomski tehnik, iz Bakovec in Sabina Kerec, bolničarka, od Grada; Jože Šantl, mlinar, izVidonec in Lidija Žampar, šivilja, izVidonec; Stanko Nemec, računovodja, iz Šafarskega in Manuela Pintarič, upravna tehnica, iz Melinec; Simon Hanc, prodajalec, iz Murske Sobote in Andreja Ficko, vzgojiteljica, izRogašovec; , Bojan Berendijaš, strojni tehnik, iz Dokležovja in Mirjana Maučec, Spet in spet dolgi prsti Na gradbišču železniške proge na Hodošu je nekdo razbil okno na parkiranem tovornjaku Gradisa in povzročil za 50.000 tolarjev škode. Ali je tudi kaj ukradel, ne poročajo. Na'parkirišču Murinega obrata v Črešnjevcih je nepridiprav vlomil v pet osebnih avtov in ukradel štiri avtoradie in otroški sedež. Skupna škoda znaša 135.000 tolarjev. V Čenti-bi je neznanec vtihotapil v stanovanjsko hišo ih v spalnici odkril torbico, v kateri je bilo pravo bogastvo: 580.000 tolarjev. Bil je »poštenjak«: vzel je »le« 220.000 slovenskih tolarjev, ostalo pa pustil. V Mlajtincih pa tudi ni bilo miru, ko pa je nebodigatreba vlomil v eno od stanovanjskih hiš in iz kuhinje ukradel 60.000 tolarjev. V Moravskih Toplicah je nekdo izrabil malomarnost kelnarjev, saj je iz predala gostinskega lokala uradel 90.000 tolarjev. V Predanovcih pa so bili na trnih športniki, kajti bali so se, da jim je neznanec, ki je vlomil v športni center, ukradel kako večje premoženje. Zdi pa se, da je bil na delu le pivski bratec: sunil je le nekaj pločevink piva.V Bučečovcih je tat ukradel nezaklenjeno črno kolo z motorjem Tomos Flexer in lastnika oškodoval za 70.000 tolarjev. V Tešanovcih pa so izginila z dvorišča neke hiše kar tri kolesa, od katerih pa so eno našli. Kolo je nekdo ukradel tudi v Murski Soboti, in sicer v parku. Iz garderobe gostinske šole v Radencih je nekdo ukradel dijakinji 5.200 tolarjev, 200 šilingov, bančno kartico in še kaj. V Murski Soboti pa je tatič »obdelal« kar učiteljico osnovne šole, saj ji je ukradel denarnico s 15.000 tolarji ter osebno in bančno kartico. Na delu v Murski Soboti pa je bil tudi vlomilec, ki je ukradel dva avtoradia in mobilni telefon. V Desnjaku je za 160.000 tolarjev oškodovan L. B., ko pa je tat odnesel televizijski sprejemnik, glasbeni stolp, krožno žago, vrtalni stroj in še kaj. Iz delavnice istega občana pa je izginilo za 100.000 tolarjev električnega orodja. Na Mekotnjaku je nekdo ukradel iz nedograjene hiše vrtno kosilnico, vredno 110.000 tolarjev. V Puconcih je tat ukradel dva računalnika in dve bundi ter oškodoval podjetje Gorički sad za 690.000 tolarjev. Nogometaši iz Gorice iščejo vlomilca v njihove športne prostore, ki jim je povzročil za 20.000 tolarjev škode. V Ljutomeru je nekdo sunil rdeče motorno kolo Tomos ATX, vredno 150.000 tolarjev. Kolo z motorjem APN 6S je izginilo tudi v Petišovcih. Občanoma iz Černelalavec je neznanec ukradel z dvorišča več posod z rožami in ju oškodoval za 30,000 tolarjev. Š. S.i Poti in stranpoti Dve leti in pol za moževo smrt Umora v Gerlincih in Ljutomeru S enat okrožnega sodišča v Murski Soboti je obsodil 644etno Ano Iskra iz Gerlinec na dve leti in pol zaporne kazni, ker je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti 1998. leta z vrvjo zadušila 62- letnega moža Jožefa. Ta jo je dlje časa maltretiral in grozil, da jo ubije ali obesi. Da je mislil resno, kaže vrv, ki jo je imel pod posteljo. Usodnega dne je bilo spet hudo pri hiši, saj je ženo nameraval pokončati z »macolo«. Žena je ubranila sebe, hčerko in vnukinjo, zato je posegla po vrvi. Kot smo sicer že poročali v Vestniku, pa se je zgodil 22. novembra 1997. leta zločin tudi v Ljutomeru. Tam pa je 29-letni Andrej Brunčič ustrelil strica Branka Brumna, starega 44 let. Slednji naj bi bil nasilnež. Ločena žena se je zatekla k materi, kamor jo je prišel Brumen iskat. S kovinsko palico je udarjal po vratih in nasilje se je stopnjevalo. Tedaj -bila je noč - je, kot je zapisano v obtožnici, Brunčič vzel dedkovo staro lovsko puško in smrtno zadel nasilneža. Sojenje so preložili, ker nanj ni prišel strokovni izvedenec (nevropsihiater). Š. S.i 18 ŠPORT 18. maj 2000, TOTH Razmišljanje Renkovci novi drugoligaš Ostalo je le še eno kolo tekmovanja v prvi državni Si. mobil ligi, ki pa je več ali manj formalnost, saj je v glavnem že vse jasno. Prekmurska prvoligaša, ki se otepata z doslej največjimi težavami, odkar tekmujeta v prvi državni ligi, slabega vtisa nista popravila tudi v predzadnjem kolu. Beltincani, ki so se po devetih sezonah poslovili od prvoligaške konkurence, v derbi tekmi bodočih drugo-iigašev, niso uspeli pred svojimi maloštevilnimi gledalci premagati Pohorja iz Ruš. Tekma bo morda ostala v spominu gledalcem po dveh izredno lepih golih, ki sta bila dosežena v drugem polčasu. Najprej se je izkazal gostujoči branilec Majcenovič, ki je s kakih 25 metrov zadel v sam zgornji kot domačih vrat, zatem pa sta pokazala mojstrovino ganski igralec Adjei, ki je s peto čez glavo podal žogo do Romuna Popesca, ta pa jo je prisebno v loku poslal za hrbet gostujočega vratarja. Sobočani, ki so gostovali na Prevaljah, so igrali dobro vse do pet minut pred koncem tekme, ko sta bila poškodovana Gabor in Ošlaj, zatem pa je Korotan v petih minutah dosegel tri gole. V šestindvajsetem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi je lendavska Nafta gostovala v Kranju in s Triglavom Živili igrala neodločeno ter osvojila dragoceno točko v borbi za obstanek v ligi. Žal pa so Črenšovcani doživeli visok poraz od tretjeuvrščenega mariborskega Železničarja. Treba pa je povedati, da so Črenšovcani nastopili z rezervnim moštvom, saj zaradi kartonov in poškodb ni igralo kar 8 igralcev: Karoli, Vori, Pucko, Bru-nec, Pintarič, Krapec, Kustec in Gomboc. V triindvajsetem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je bil v središču zanimanja občinski derbi med Renkovci in Turniščem, kije pritegnil kar 800 gledalcev. Tekmo so dobili Renkovcani in tako še naprej ostajajo neporaženo moštvo. S tem so si Renkovci tri kola pred koncem tekmovanja zagotovili prvo mesto in postali novi član druge državne nogometne lige. To pa je tudi doslej največji uspeh nogometa v Renko-vcih. Sicer pa je bilo to kolo presenečenj. Kerna iz Puconec je nepričakovano zmagala na Hotizi, Veržej je presenetljivo premagal Odrance, Čarda iz Martjanec je visoko odpravila Kobilje, Tromejnik Slovenica iz Kuzme je visoko premagala Leso-plast iz Križevec, Polana pa je nepričakovano igrala neodločeno v Bakovcih. Le Goricanka Big Fun iz Rogašovec ni imela težkega dela v Bratoncih in dosegla visoko zmago. Tri kola pred koncem tekmovanja pa je že tudi jasno, da bosta morala Polana in Bratonci v novi tekmovalni sezoni igrati v nižjem razredu. V Triglav ligi Lendava je Bistrica zmagala v Čentibi, Nedelica pa doma premagala Panonijo iz Gaberja. Tako se bosta za naslov prvaka in novega člana tretje državne lige potegovali le moštvo Bistrice in Ne-delice. V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je Apače premagalo Ižakovce in obdržalo vodstvo. Rakičan je visoko odpravil Serdico in si izboljšal razliko v golih. Lipa je osvojila pomembne točke v Gradu. Tišina pa je prepričljivo premagala Cankovo. Tri kola pred koncem prvenstva še ni povsem jasno, kdo izmed štirih moštev - Apače, Rakičan, Lipa in Tišina -bo imel največ moči in znanja ter postal novi tretjeligaš. Pred velikim uspehom so tudi mladinci Mure, ki tekmujejo v prvi slovenski mladinski ligi. Tri kola pred koncem namreč vodijo s 5 točkami prednosti in imajo največ možnosti, da postanejo državni mladinski prvak. FERI MAUČECI I Odbojkarji Ljutomera, ki so v minulem prvenstvu v drugi državni ligi osvojili peto mesto, kar je lep uspeh. Stojijo od leve: Roman Ratkai (trener), Peter Primec, Luka Pirher, Boris Onišak, Tomaž Horvat, Boris Grut, Dušan Kodila; čepijo: Borut Babič, Andrej Grut, Matjaž Špilak, Goran Kodila. Fotografija: Jure Zauneker Veržej: Odranci 1 : O Bratonci: Goričanka O : 5 Renkovci: Turnišče 2 : O Tromejnik : Lesoplast 4 : 1 Carda : Kobilje 5 : 1 Bakovci: Polana 1 : 1 Renkovci 23 19 4 0 47:13 61 Odranci 2316 2 5 55:18 50 • Goričanka 2311 7 5 42:22 40 Bakovci 2310 4 9 40:29 34 Čarda 2310 2 11 37:31 32 Kerna 23 8 7 8 39:44 31 Hotiza 23 9 3 11 47:43 30 Lesoplast 23 8 5 10 38:46 29 Veržej 23 8 5 10 36:44 29 Kobilje 23 8 5 10 37:50 29 Turnišče 23 8 4 11 36:42 28 Tromejnik 23 6 7 10 43:48 25 Polana 23 5 4 14 25:57 19 Bratonci 23 3 5 15 28:63 14 1. MNL MS Rezultati - 19. krog Rakičan : Serdica 8 : 0 Pušča : Ljutomer 0 : 2 Prosenjakovci: Hodoš 3 : 1 Apače : Ižakovci 3 : 1 Tišina : Cankova 4 : 0 Grad : Čipa 1 : 2 Apače 1914 3 2 61:17 45 Rakičan 1913 5 1 66:18 44 Lipa 19 14 2 3 45:22 44 Tišina 19 12 7 0 58:27 43 Ižakovci 19 6 9 4 35:28 27 Cankova 19 8 3 8 41:37 27 Serdica 19 7 2 10 40:38 23 Grad 19 6 4 9 31:30 22 Ljutomer 19 6 4 9 29:51 22 Prosenjakovci 19 3 0 16 21:67 9 Hodoš 19 2 2 15 20:64 8 Pušča 19 1 3 15 21:69 6 Triglav liga Lendava Rezultati - 17. krog Od 1. do 4. mesta Čentiba : Bistrica 2 : 4 Nedelica : Panonija 4 : 0 Bistrica 1711 3 3 52:19 36 Nedelica 17 11 2 4 43:26 35 Panonija 17 7 6 4 34:30 27 Hokej na travi Zmagi Triglava in Svobode V nadaljevanju prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi je Triglav v Predanovcih premagal Moravske Toplice s 6 : 3 (2 : 3). Zanimivo je, da so po prvem polčasu vodi hokejisti Moravskih Toplic, v drugem polčasu pa so se razigrali igralci Triglava. Strelci: Puhan 3, Kuzma 2 in Škrilec za Triglav ter Godič 2 in Cigut za Moravske Toplice. Ljubljanska Atletika V Radgoni regijsko tekmovanje OS V Radgoni je bilo medobčinsko tekmovanje osnovnih šol v atletiki za mali in veliki šolski pokal. Sodelovalo je okrog 200 učencev in učenk iz občin Radgona, Radenci in Sv. Jurij. Najuspešnejši so bili učenci OŠ Radgona, ki so osvojili devet prvih mest. Zmagovalci - mali šolski pokal - dekleta: 60 m: Šumnik (Radenci), 300 m: Trstenjak (Kapela), 1000 m: Pelci, žogica: Hamler (obe Radgona), višina: Kraner, daljava: Kotnik (obe Kapela); fantje: 60 m: Lipič, 300 m: Horvat, 1000 m: Ferš (vsi Radenci), žogica: Lovrec (Sv. Jurij), višina: Vajgel, daljava: Pintarič (oba Radgona). Zmagovalci - veliki šolski pokal - dekleta: 60 m: Karlo (sv. Jurij), 300 m: Jakopec (Rdenci), 1000 m: Florjan, žogica: Neubauer, višina: Plohl (vse Sv. Jurij), daljava: Zorec (Radgona); fantje - 60 m: Lovrec Sv. Jurij), 300 m: Ocepek, 1000 m: Lukovnjak (oba Radgona), žogica: Cvetko (Stogovci), višina: Kocbek (Radgona), daljava: Kocuvan Sv. Jurij), krogla: Roškar (Kapela). Najboljši bodo sodelovali na pomurskem tekmovanju, ki bo 19. maja v Murski Soboti. (OB) Športna priznanja Plakete soboške športne zveze Športna zveza Murska Sobota je na ponedeljkovi skupščini v hotelu Diana v Murski Soboti podelila priznanja - plakete zaslužnim športnikom, športnim delavcem, klubom in društvom. Plakete Športne zveze Murska Sobota za organizacijsko, tekmovalno in strokovno delo v športu so dobili: Franc Sluga, Dušan Korošak (oba invalidski šport), Mirko Unger (namizni tenis) ter dolgoletna pedagoška športna delavca Davorin Babič in Herman Šticl. Zlato plaketo za 80-letnico delovanja je dobilo Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, srebrni plaketi za 50-letno delovanje sta prejeli Planinsko društvo Matica Murska Sobota in Šahovsko društvo Radenska Pomgrad Murska Sobota, bronasto plaketo za 25-letno delovanje pa so podelili Karate klubu Murska Sobota. (FM) Svoboda pa je v Lipovcih premagala Mursko Soboto z 1 : 0 (1 : 0). Strelec je bil Jenko. Svoboda 12 9 0 3 24:12 27 Lek 11 8 0 3 38:13 24 Triglav 12 4 1 7 24:24 13 M. Toplice 11 4 1 6 11.23 13 M. Sobota 11 2 2 7 9:34 8 Strelstvo - trap Zmagala Vidonja in Sobota V Ormožu je bil tretji krog državne trap lige vzhod. Najuspešnejši so bili strelci SD Štefana Kovača - trap iz Murske Sobote, ki so zmagali posamično in ekipno. Med posamezniki je zmagal Franc Vidonja, Evgen Pap je bil tretji, Karel Pojbič četrti, Boštjan Muršič peti in Dejan Gomboc.sedmi, vsi Murska Sobota. Med mladinci je zmagal Urban Giovani pred Jasmino Maček in Mihom Šafaričem, vsi Murska Sobota. Ekipno je zmagala SD Štefana Kovača Murska Sobota s 197 zadetki, Radgona pa je bila s 187 bila tretja. (FM) Liga Si. mobil____________________________________________ Potrošnik: Pohorje 2:3 Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 300. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: 0 :1 Majcen (28), 1 : 1 Škafar (39), 1 : 2 Majcenovič (51), 2 : 2 Popescu (65), 2 : 3 Grizold (90). Potrošnik: Kuzma, Zlatar, Cener, Ulen, Kavaš (Mertuk), Bukovec, Horvat (Antolin), Zorica, Škafar, Popescu, Adjei. Korotan : Mura 3 : 0 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 900. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelci: 1 : 0 Poglajen (85), 2 : 0 Usnik (87), 3 : 0 Poglajen (90). Mura: Nemec, Kološa, Cifer, Ošlaj (Preininger), Gabor (Celcar), Žilavec, Mesarič, Dvoršak, Ristič, Dominko, Gostan. Druga državna nogometna liga Črenšovci: Železničar 1 : 6 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 150. Sodnik: Ihan (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Kvas (27), 0 : 2 Dvoršak (43), 0 : 3 Dvoršak (53), 0 : 4 Rojht (60), 1 : 4 Da. Horvat (73), 1 : 5 Dvoršak (79), 1 : 6 Dvoršak (83). Črenšovci: Hanžekovič, Da. Horvat, Hartman (Hustec), Br. Horvat, Plej, Virag, Tratnjek (Graj), Godina, De. Horvat, Kohek (Raduha), Kreslin. Triglav : Nafta 0 : 0 Kranj - Mestni stadion, gledalcev 200. Sodnik: Vivod (Mislinja). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Škerbič (Horvath), Balantič (Novak), Tom-pa, Drvarič, Gerenčer, Zver (Gyurkač), Utroša, Šabjan, Baša. Kegljanje Kegljači Nafte iz Lendave so v prijateljskem mednarodnem srečanju z avstrijskim VVesterbahnom v Linzu igrali neodločeno 13 :13. Za Lendavo so igrali: Kerman 394, Matko 423, Šimon 404, Magyar408, Ko-pinja 419, Žalik 424, peric 445 in Horvat 431 podrtih kegljev. (MŽ) Si. mobil liga Rezultati - 32. krog Potrošnik : Pohorje 2 : 3 Korotan : Mura 3 : 0 Gorica : Maribor 1 : 3 Primorje : -Domžale 2 : 2 Rudar: Publikum 0 : 2 Olimpija : Dravograd 0 : 1 Maribor 32 24 6 2 88:29 Gorica 3218 5 9 53:33 Rudar 32 17 7 8 48:33 Korotan 3215 7 10 56:40 Primorje 32 12 11 9 52:47 Publikum 32 10 14 8 46:45 Olimpija 3213 4 15 60:57 Dravograd 3211 1011 42:50 Domžale 3210 8 14 47:49 Mura 3210 6 16 46:51 Pohorje 32 4 6 22 25:69 Potrošnik 32 3 6 23 21:81 78 59 58 52 47 44 43 43 38 36 18 15 2. SNL Rezultati - 26. krog Triglav : Nafta 0 : O Črenšovci: Železničar 1 : 6 Avtoplus : Šmartno 0 : 3 Elan : Aluminij 1 : 1 Jadran : Tabor 1 : 1 Drava : Zagorje 1 : 1 Šentjur: Koper 1 : 1 Rogoza : Iv. Gorica 2 : 3 Koper 26 19 5 2 68:17 Tabor 2618 5 3 56:13 Železničar 2615 4 7 42:22 Šmartno 2615 4 7 52:39 Aluminij 2614 5 7 52:28 Elan 2614 5 7 41:28 Zagorje 2611 6 9 46:33 Iv. Gorica 2611- 3 12 44:40 Triglav 2610 5 11 34:33 Jadran 26 7 10 9 28:32 Šentjur 26 7 8 11 28:46 Nalta 26 7 7 12 24:39 Drava 26 5 8 13 24:39 Rogoza 26 5 5 16 21:56 Črenšovci 26 4 4 18 21:72 Avtoplus 26 1 6 19 11:55 62 59 49 49 47 47 39 36 35 31 29 28 23 20 16 9 3. SNL vzhod Rezultati - 23. krog Hotiza : Kerna 0 : 2 Čentiba 17 8 1 8 38:32 25 Od 5. do 8. mesta Olimpija : Lakoš 3 : 0 Dobrovnik: Petišovci 8 : 0 Lakoš 17 8 3 6 35:29 27 Dobrovnik 17 5 5 7 31.33 20 Olimpija 17 3 3 11 24:39 12 Petišovci 17 3 1 13 21:70 10 2. MNL MS Rezultati - 19. krog Gančani: Rotunda 3 : 2 Šalovci: Bogojina 5 : 4 Roma : Makoter 4 : 1 Dokležovje : Slatina 2 : 2 Roma 1915 2 2 70:24 47 Dokležovje 1912 4 3 67:23 40 Slatina 1912 4 3 48:18 40 Makoter 19 9 2 8 49:30 29 Gančani 19 8 4 7 44:46 28 Šalovci 19 6 3 10 39:51 21 Rotunda 19 2 1 16 18:71 7 Bogojina 19 1 2 16 38:110 5 2. MNL Lendava Rezultati - 17. krog Žitkovci: Mostje 5 : 4 Graničar: Dolina 2 : 3 Nafta vet. : Kapca '1 : 4 Nafta vet. 17 13 0 4 36:22 39 Kapca 17 9 4 4 42:27 31 Žitkovci 17 8 1 8 42:36 25 Graničar 17 6 2 9 41:32 20 Mostje 17 5 2 10 32:56 17 Dolina 17 4 3 10 20:40 15 Tretja državna nogometna liga Hotiza: Kerna 0 : 2 Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 200. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelca: 0 : 1 Kuhar (30), 0 : 2 B. Banfi (38). Hotiza: Plej, Hozjan, Petkovič (Horvat), Oletič (Gyork6š), Kolar, Jakšič, Albert Lackovič, Farkaš (Koudila, Robert Lackovič, Ritlop, Albin Lackovič. Kerna: Maučec, Kuplen (Gomboši), Vinčec (Dani), Sočič, Maček, Uršič, Škedelj, Kuhar, Gregorec, Kutoš, B. Banfin (Vlaj). Veržej: Odranci 1 : 0 Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 150. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelec: 1 : 0 B. Osterc (41). Veržej: Balažič, Hanžekovič (Panič), Kosi (Prašnički), Fras, A. Osterc, Pučko, Sunčič (Kolb), Smodiš, Ropoša, B. Osterc, Puhar. Odranci: Marič, Kreslin, Kerčmar (Mertik), R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Sil. Hozjan, D. Virag, S. Virag, B. Berendijaš (Zakojč), Pozderec (Zadravec), Kavaš. Bratonci: Goricanka Big Fun 0:5 Bratonci - Igrišče Bratonec, gledalcev 1OO. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 0 : 1 Kosednar(29), 0 : 2 Kosednar(34), 0 : 3 Kosednar(36), 0 : 4 Šuša (38), 0 : 5 Turza (60). Bratonci: Kuzma, S. Koren, Mlinarič, Gybrek, Tkalec, Forjan, Horvat, D. Koren, Fras (Talaber), Lopert, Ivančič (Miholič). Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, Buček (Gumilar), Vogrinčič, Ficko, Lapoša, Poredoš, Kosednar, Šuša, S. Vogrinčič (Kolar), Turza (Frčko). Renkovci: Turnišče 2 : 0 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 800. Sodnik: Tratnjek (MS), Strelca: 1 : 0 S. Bojnec (73), *2 : 0 D. Ritlop (82). Renkovci: A. Lebar, Plej (Graber), Kerman (Faršang), Nežič, S. Bojnec, Litrop, R. Bojnec, A. Ritlop, S. Lebar (Balažič), D. Ritlop, Kocet. Turnišče: Kamnik, Lutar, Houbar (Žižek), D. Pucko, J. Pucko, Pren-dl, Ternar, Prša, Vegič, Škafar (Erniša), Lacko (Benko). Tromejnik-Slovenica: Lesoplast 4: 1 Kuzma - Igrišče Tromejnika Slovenice, gledalcev 250. Sodnik: Jeneš (Lendava). Strelci: 1 : 0 Šalamon (20), 2 : 0 Šalamon (31), 3 : 0 Cener (42), 4 : 0 Horvat (55), 4 : 1 Kerčmar (58). Tromejnik Slovenica: Husar, D. Horvat, Pelcar (Zrim), S. Hajdinjak (R. Hajdinjak), Šinko, Cener, J. Horvat (Bence), Kovač, B. Horvat, Šalamon, Kulcsar.^ Lesoplast: Holcman, Cahuk, Šebok, čerpnjak, Cor, Veleberi, Kerčmar, Škerlak, Oršoš, Kutoš (Gjergjek), Vavroš. Čarda : Kobilje 5 : 1 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 120. Sodnik: Mijatovič (Velenje). Strelci: 1 : 0 Cigut (11), 2 : 0 Vogrinčič (43), 3 : 0 Vogrinčič (73), 4 : 0 Antolin (75), 5 : 0 Vogrinčič (83), 5 :1 Šijanec (85). Čarda: Lepoša, Lipič, Čarni, Jaklin, Antolin, Cigut, Vogrinčič, Meniča-nin (Belinger), Titan (Matuš), Horvat, Časar (Lang). Kobilje: Zver, D. Bukovec, Nemet, Ban, Laci, Ferencek(J. Bukovec), Horvat, S. Bukovec, Šijanec, Kutoš, Turner (Trajber). Bakovci: Polana 1 : I Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Gabor (6), 1 : 1 Donša (15). Bakovci: Gergorič, Holcman, Grantaša, Donša, Buzeti, Viher, Verban, Horvat (Hari), Hari (Šadl), Krančič, Recek. Polana: R. Žižek, Laki, Z. Hozjan, K. Hozjan, Pal, J. Hozjan, Biro (D. Žižek), Gabor, Kranjec, Horvat, Prša (Zver). Mali nogomet - PL Krajna G. M. 18 11 2 5 61:38 35 Videm 18 10 4 4 57:49 34 Bulls 18 9 4 5 77:45 31 Prosečkavas 18 9 4 5 67:50 31 Kupšinci 18 9 2 7 54:53 29 Flamingo 18 8 4 6 65:44 28 Tropovci 18 8 3 7 57:51 27 JuniorSNV 18 9 0 9 51:59 27 Triglav 18 6 3 9 59:65 2.1 Černelavci 18 6 2 10 47:57 20 Meteor 18 5 0 13 43:74 15 Ivanci 18 3 2 13 26:79 11 Gorsko kolesarstvo________________________ Irena Čeh druga ŠD PRŠ Veržej je v Železnih Dverih organiziralo peto mednarodno tekmovanje v gorskem kolesarstvu - cross coutry. Na tekmovanju, ki je štelo tudi za slovenski pokal, je v enajstih kategorijah sodelovalo 129 kolesarjev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Sodelovali so tudi tekmovalci PRŠ Veržej MTB Prlekija in KK Murska Sobota. Najuspešnejša med njimi je bila Irena Čeh, ki je med ženskami zasedla drugo mesto. Robi Dovečar je bil tretji, Marko Panič (vsi Veržej) pa deveti v kategoriji rekreacija. Med mladinci je bil Jože Panič šesti, Samo Rauter (oba Veržej) pa med st. mladinci osmi. V kategoriji ml. mladincev je Marko Bertalanič osvojil deseto, Luka Gjuha (oba MS) pa enajsto mesto. (NŠ) fiSIMI, 18. maj 2000 ŠPORT 19 Hitrostno rolanje Sobočani tretji, Lendavčani četrti V Kranju je bila prva tekma od petih za pokal Slovenije v hitrostnem rolanju. Med 64 tekmovalci so sodelovali tudi člani Roller klub Murska Sobota in ŠD Dokonča iz Lendave ter osvojili več prvih mest. Od Sobočanov, ki so ekipno zasedli tretje mesto, sta na kratki in dolgi progi zmagala Jasna Šantavec med članicami in Jernej Škrilec med kadeti. Enkrat je zmagal Davor Šija-nec med člani. Drugi mesti sta v svojih kategorijah osvojila Tina Kuplen (dvakrat) in Dominik Kranjc. Tretji pa so bili: Nina Olas (dvakrat), Dominik Kranjc in Lea Kovač (dvakrat). Pri Lendavčanih je na kratki in dolgi progi zmagala Manuela Bogdan med ml. deklicami. Po enkrat sta zmagala Doris Solarič in David Solarič. Druga mesta so zasedli: Doris Solarič, David Solarič, Mojca Duh (dvakrat), Miran Rožman, Tanja Koren (dvakrat) in Miran Rožman. Dvakrat je tretji mesti osvojil Marko Krapec. FRANC BOBOVEC ■ Z rokometno tekmo Pomurka Krog Bakovci in Velika Nedelja v Murski Soboti je bilo sklenjeno letošnje prvenstvo v 1. B-ligi. Fotografija: Nataša Juhnov Atletske novice - Na mednarodnem atletskem mitingu v Lipnici v Avstriji so med 200 atleti sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote. Najbolje se je odrezala mladinka Polonca Horvat, ki je zmagala v teku na 300 m z novim rekordom 43,04. Pionirki Nina Jakopec in Lucija Cvetko sta v isti disciplini osvojili četrto in šesto mesto. Pionirka Alja Petrič je bila v teku na 2.000 m peta, Damir Žinko pa med člani osmi. - V avstrijskem Bad Gleichenbergu je bil prvi ulični tek. Med 200 tekači iz štirih držav so sodelovali tudi nekateri člani TS Radenske. Najbolje se je izkazala Nina Jakopec, ki je med deklicami do 15 let zmagala v teku na 2000 m. Na 10.000 m pa je v skupini veteranov zmagal Karli Vrbnjak. Med ml. veterani sta Marjan Jakopec in Roman Klančar zasedla peto in deseto mesto. - Na državnem prvenstvu v krosu za osnovne in srednje šole, ki je bilo v Šmartnem pri Litiji, so dosegli nekaj odmevnih rezultatov tudi pomurski tekači. To še posebej velja za Amelo Zekovič (O III MŠ) in Davida Horvata (OŠ Bakovci), ki sta v teku na 1000 m v pionirski konkurenci osvojila naslova državnega prvaka. Lucija Cvetko (OŠ III) je bila četrta, Katja Žunič (OŠ Kapela) pa sedma. GEZA GRABAR ■ Športni ribolov Žrim, Vidic in Prelog drugi V Kraščih je bilo državno prvenstvo posameznikov v lovu rib s plovcem. Sodelovalo je 29 ribičev, ki so tekmovali po sektorjih. Najuspešnejši pomurski tekmovalec v sektorju A je bil Franc Zrim (MS), ki je (10290) zasedel drugo mesto, Miro Matjašec (GR) pa je (9120) osvojil tretje mesto. V sektorju B je Zoran Vidic (MS) z 9120 osvojil drugo, Samo Škerget (Ljutomer) pa s 3780 sedmo mesto. V sektorju C je Avgust Prelog (GR) z 1 1650 osvojil drugo, Željko Mavrič (GR) s 11100 tretje, Mirko Božič (MS) z 9460 peto in Štefan Gjergjek (MS) s 8980 pa šesto mesto. (FM) Namizni tenis Pomurski ekipi uspešni V prvem krogu končnice državnega članskega namiznoteniškega prvenstva za razvrstitev od 5. do 8. mesta sta bili obe pomurski ekipi uspešni. Moravske Toplice Sobota so po pričakovanju premagale Križe, čeprav so gostje že vodili z 2 : 0. Kocuvan je namreč v prvi partiji nepričakovano izgubil z mladim Jazbecem. Radgona pa je v Radljah igrala neodločeno, kar je prav tako uspeh. Največ zaslug zato ima Kitajec Xu Jia, ki je dobil vse tri partije. Uspešen je bil tudi Rihtarič, ki je dosegel dve zmagi. Tako lahko pričakujemo, da bosta pomurski ekipi v medsebojnem srečanju odločali o petem mestu. Moravske Toplice Sobota : Učila Križe 6 : 3 (Kocuvan : Jazbec 0 : 2, Unger: Xu Chi 0 : 2, Horvat: Verč 2 : 0, Unger: Jazbec 2 : 0, Kocuvan : Verč 2 : 0, Horvat: Xu Chi 1 : 2, Unger-Horvat: Jazbec-Xu Chi 2 : 0, Unger: Mrak 2 : 0, Horvat: Jazbec 2 : 0); Radlje : Radgona 5 : 5 (Pavič : Rihtarič 0 : 2, Kus: Solar 2 : 0, Nišavič : Xu Jia 0 : 2, Kus: Rihtarič 2 : 0, Pavič : Xu Jia 0 : 2, Nišavič : Solar 2 : 0, Kus-Pavič : Rihtarič-Xu Jia 2 : 0, Kus : Xu Jia 1 : 2, Nišavič : Rihtarič 0 : 2, Pavič : Solar 2 : 0). M. U.I Ocepek tretji v Zagrebu V Zagrebu je bilo tradicionalno mednarodno prvenstvo Zagreba v namiznem tenisu za kadete. Med 700 tekmovalci iz enajstih držav so sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote in dosegli lep uspeh. V ekipni konkurenci so tako kadeti Sobote (Ocepek, Ropoša) kot mlajši kadeti Sobote (Roudi, Fridrih) zasedli tretje mesto. Med posamezniki seje izkazal Ocepek, ki je nepričakovano osvojil tretje mesto, kar je njegov največji uspeh. (M. U.) Šport od tod in tam______________________________________________ Nogomet - V Križevcih v Prekmurju bo danes (četrtek), 18. maja, ob 17.30 uri meddržavno srečanje mladih reprezentanc (do 20 let) Slovenije in Hrvaške za Mirop pokal. V slovenski reprezentanci bodo igrali tudi trije Pomurci: Bagola in Fajdiga (oba Mura) in Škafar (Potrošnik). (FM) Nogomet - Odigrane so bile četrtfinalne mladinske nogometne tekme za pokal Slovenije. Soboška Mura je z visokim rezultatom 16:0 premagale Odrance in se uvrstila v polfinale. (FM) Nogomet - V dvanajstem krogu prvenstva v slovenski ženski nogometni ligi je ekipa Škale-Pande v Novem mestu premagala Krko s 7 : 0. Strelke: Korpičeva 5, Založnikova in Fujsova po enega. (FB) Kolesarstvo - Kolesarski klub Prekmurje Beltinci je organiziral 7. rekreacijsko vožnjo s kolesom na 27 km dolgi progi Beltinci-Rakičan-Noršinci-Mlajtinci-Tešanovci-Bogojina-Gančani-Beltinci. Sodelovalo je 163 kolesarjev. (FM) Kolesarstvo - KK Tropovci v sodelovanju z občinama Cankova in Tišina organizira v nedeljo, 21. maja, ob 11. uri tretji kolesarski maraton. Udeleženci, ki bodo štartali z dvorišča občinske stavbe na Tišini, bodo lahko vozili mali (36 km) ali veliki (66 km) maraton. Štartnina je 2.500 SIT. Vsak udeleženec pa bo dobil zajtrk, napitke ob progi, malico in spominsko medaljo. Prijave bodo zbirali ob 9.30 uri pred štartom. (FM) Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu, ki je bilo v Budimpešti za pokal glavnega mesta Madžarske, so med več kot 500 tekmovalci iz 11 držav sodelovali tudi judoisti Kluba Buda šport Lendava ter osvojili eno drugo, dve peti in eno sedmo mesto. Najuspešnejši je bil Sebastjan Čirič (42 kg), ki je osvojil drugo mesto. Peta sta bila Boris Rudaš (46 kg) in Tomi Oz mec (34 kg), sedmi pa Tadej Radojčič (54 kg). Na državnem prvenstvu po pasovih v Ljubljani se je izkazala Katica Šlebič (57 kg - B, B/R), ki je osvojila prvo mesto, Leon Ozmec pa je bil tretji. V tekmovanju za pokal Bežigrada je Leon Ozmec (60 kg) osvojil peto mesto. (FM) Tenis - V okviru maratona treh src je bil v Radencih teniški turnir dvojic. Med 24 tekmovalci sta zmagala Benko - Zemljič, ki sta v finalu premagala dvojico Šmauc - Rola s 6 : 0. Za tretje mesto pa sta Prislan - Jurinec premagala dvojico Anželj - Starčič s 6 : 4. (FM) Šah - Na odprtem prvenstvu Zalaegerszega je med 32 šahisti sodeloval tudi član ŠD Rokada iz Lendave Jože Gerenčer in med 32 šahisti s 6 točkami osvojil šesto mesto. (FB) Šah - ŠD Lendava je pripravilo mesečni hitropotezni turnir. Med 11 šahisti je zmagal Strbad s 4,5 točke pred Jerebicem 7, Bašo in Lovratkom po 4,5 in Žekšem 3 točke. (FB) karate Gaborjeva, Gombočeva, Pregelj in Prelog DP V Postojni je bilo državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice (dd 15. let). Med okrog 390 tekmovalci in tekmovalkami iz vseh slovenskih klubov so sodelovali tudi pomurski predstavniki in dosegli lep.uspeh. Med predstavniki KK Murska Sobota R6fix je dosegla največji uspeh Mateja Gabor (40 kg), saj je pri ml. deklicah v borbah osvojila prvo mesto in postala državna prvakinja. Tretja mesta so osvojili: Gorazd Gabor (nad 50 kg) pri ml. dečkih, Miha Benkič (60 kg) in Robert Žekš (nad 65 kg) pri st. dečkih. Peti pa so v svojih kategorijah bili: Gregor Panker, Gregor Budja, Luka Peroš in Mirjana Puhan. V katah posamezno sta peti mesti zasedli Mateja Gabor in Nina Meolic. V ekipni konkurenci so malčice (Žabkar, Hajdinjak, Trahbarič) in malčki (Kuronja, Ljuboša, Berden) zasedli drugi mesti. Ml. deklice (T. Berden, S. Berden, Gabor) pa so bile tretje. Med tekmovalci Mura-kena iz Murske Sobote je bila najuspešnejša Andreja Gomboc (53 kg), ki je med st. deklicami v borbah osvojila prvo mesto in naslov državne prvakinje. Druga je bila Andreja Benkič (53 kg), tretji Matjaž Novak (55 kg) pri st. dečkih in Sara Horvat pri ml. deklicah. Peto mesto pa sta zasedla Lucijan Zver in Miha Huber. V katah je bila najuspešnejša Andreja Gomboc, ki je osvojila drugo mesto. Andreja Benkič je bila četrta, obe pri st. deklicah, Laura Pihlar pa je pri malčicah zasedla peto mesto. Od tekmovalcev Radenec so bili najuspešnejši Ines Satler (40 kg), ki je bila druga pri ml. deklicah, Dominik Breznik (35 kg), Martina Gomzi (40 kg) in Sašo Kostne (nad 50 kg) so bili tretji, Aleš Mir pa peti. Od tekmovalcev Civitasa iz Murske Sobote je Sanja Jezernik (40 kg) pri st. deklicah zasedla drugo mesto, Gregor Šavel in Zdravko Kovač pa sta bila peta. Ekipno so Ra-denčani pri ml. dečkih bili četrti, pri st. deklicah pa peti. Med Ljutomerčani sta državna prvaka v borbah med dečki postala Pregelj (nad 50 kg) in Pre-lo9 (6° kg). (IT, RH, DS, NŠ) ■ V soboto, 20. maja, jubilejni Maraton treh src Vabljeni na jubilejni praznik športa in rekreacije v Radence V zdraviliških Radencih je vse pripravljeno na veliko športno-rekreacijsko prireditev - jubilejni Dvajseti maraton treh src - največjo tovrstno prireditev pri nas in v tem delu Evrope, ki bo v soboto, 20. maja 2000, v Radencih. Gre za edinstveno prireditev, na kateri bo reka tekačev in pohodnikov (pričakujejo okrog 6000) manifestirala prijateljsko druženje in spet živo povezala mesta in kraje na obeh straneh reke Mure, v Avstriji in Sloveniji. Program letošnjega maratona je tako bogat in pester, da bo vsak udeleženec bodisi kot tekmovalec, rekreativec ali spremljevalec našel kaj zase. V Radencih bodo tudi veseli vsakega udeleženca in ga sprejeli z odprtimi srci. Dokaz je že minulih devetnajst tekaških maratonov in devet planinskih pohodov, ki so ostali mnogim udeležencem v lepem spominu. Zakaj ne bi jubilejni dvajseti tekaški in deseti planinski pohod prekosila vse dosedanje, saj bosta v rokah že strokovno uveljavljenih in izkušenih organizatorjev na čelu s predsednikom organizacijskega odbora Martinom Srešem in tremi generalnimi direktorji Radenske kot pokrovitelja - Ferija Horvata, Herberta Šeferja in Alojza Behka. Jubilejni Maraton treh src v Radencih s spremljajočimi prireditvami se je začel že prejšnji petek in bo trajal vse do sobote do 21.30, ko ga bodo sklenili z ognjemetom. Danes, v četrtek (18. maja), bo v Radencih mednarodni festival mladih pevcev, teniški turnir paraplegikov in festival humorja (ob 20. uri), na katerem bodo sodelovali Tone Partljič, Sašo Hribar, Duško Radič, Emil Šmid in Boris Kobal. V petek (19. maja) ob 17.30 bo humanitarni tek za porodnišnico Rakičan, ob 20. uri slovesna otvoritev 20. mednarodnega maratona treh src s podelitvijo priznanj jubilantom maratona, ob 21. uri pa bo etnovečer z Vladom Kreslinom in pomurskimi ansambli. V soboto (20. maja) se bo ob 8. uri začel 10. jubilejni planinski pohod, ob 11. uri bo start veveričkinega in srčkovega teka, ob 14.50 bo štart paraplegikov na 21 km, ki šteje za državno prvenstvo, ob 15. uri bo štart 20. jubilejnega mednarodnega maratona treh src. Udeleženci bodo tekli trimski tek na 9 km, mali maration na 21 km in veliki maratona na 42 km. Teka na 21 in 42 km bosta štela za državno prvenstvo, tek na 21 km za prvenstvo študentov, na 9 km pa za prvenstvo študentk. V središču zanimanja bosta vsekakor teka na 21 in 42 km, kjer so prijavljeni številni znani tekači in tekačiče iz raznih držav, tako da lahko pričakujemo tudi nove rekorde. Med tekači bodo Ezekiel Kibiwot, Gigeon Koech, David Marutti, Michael Mukoma, Patrick Biyo, vsi iz Kenije, Mikhail Romamov, Valery Zolotkov, oba iz Rusije, Janos Szeman, Ferenc Sagi, Marton Lajtos, Janos Zabari, Bela Horvath, Gabor Oze, vsi Madžarska, Maruisz Kaminski iz Poljske, Hajime Nishi iz Japonske ter Mirko Vindiš, Igor Šalamun in Roman Kejžar, vsi iz Slovenije. Med tekačicami so prijavljene Agota Farkaš, Eniko Feher, Ida Kovacs in Timea Zsiga, vse iz Madžarske, ter Anica Živko in Helena Javornik iz Slovenije. Organizatorji maratona pričakujejo, da se bo zbralo veliko ljudi tudi ob tekaških progah in da bodo spodbujali tekače z bodrenjem. Ob progi bodo tudi številne okrepčevalnice. Še enkrat pa ne bo odveč opozorilo organizatorja tekačem, da bodo prijave za tek na 21 in 42 km sprejemali le do 18. maja in da bodo zamudniki lahko sodelovali le na trim teku na 9 km. Prav tako tekači polmaratona in maratona ne bodo mogli nastopiti brez čipa, s katerim merijo rezultate. Na svidenje na Maratonu treh src v Radencih. FERI MAUČECI Državno prvenstvo v natančnem letenju Nastja Jagličič druga Aeroklub Murska Sobota je bil organizator državnega prvenstva motornih pilotov v natančnem letenju, ki je hkrati štel za deveti Ivekov memorial. Sodelovalo je sedem tekmovalcev iz Maribora, Velenja in Murske Sobote. Po pričakovanju je zmagal slovenski reprezentant Mariborčan Robi Verbančič, ki je bil razred zase. Prijetno pa je presenetila domačinka Nastja Jagličič, ki je osvojila drugo mesto, kar je njena doslej najboljša uvrstitev. V navigaciji in opazovanju je bila tretja, v pristajanju pa peta. Miha Mesarič je zaradi napake pristal na šestem mestu, izvrsten pa je bil v disciplini opazovanje, saj je osvojil drugo mesto. Naslednje tekmovanje bo v Mariboru. Vrstni red: 1. Verbančič (Mb) 26, 2. Jagličič (MS) 373, 3. Meža (Vel.) 383, 4. Gradišnik (Mb) 457, 5. Lukane (Velenje) 784, 6. Mesarič (MS) 938 in 7. Kranjc (Mb) 1048 kazenskih točk. (FM) Rokomet Pričakovan Pomurke V zadnjem krogu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je novi član prve A-lige Velika Nedelja po pričakovanju v Murski Soboti premagala domačo Pomurko Krog Bakovci z rezultatom 29 : 24 (15 : 10). Tekma o ničemer ni več odločala, saj si je Velika Nedelja že prej zagotovila drugo mesto in uvr-stritev v najkvalitetnejšo ligo, Pomurka pa si je tudi že prej zagotovila obstanek v ligi. Pomurka Krog Rokomet - 1. B moški Rudar 22 19 1 2 669:550 39 V. Nedelja 22 16 1 5 590:494 33 Sevnica 22 13 2 7 612:54428 N. Gorica 22 13 0 9 603:59526 Hrastnik 22 11 2 9 557:536 24 Besnica 22 9 5 8 585:600 23 Šmartno 22 9 3 10 562:58321 Predvor 22 10 1 11 547:582 21 Ormož 22 8 1 13 566:584 17 Pomurka 22 6 3 13 569:621 15 Krim 22 6 1 15 529:597 13 Krško 22 1 2 19 579:682 4 poraz Bakovci: B. Vereš, D. Kolmanko 3, A. Kolmanko 4, Lovenjak 1, Hegeduš 3, Husar 4, Horvat, A. Vereš 2, S. Buzeti 4, D. Buzeti, Ritonja, Sečko 1, Sapač 2, Roškar. (FM) SD Varstroj Lendava Priznanja ob 20- letnici Strelsko društvo Varstroj iz Lendave, ki šteje 104 člane, je proslavil 20-letnico delovanja. Na slovesnosti je govoril predsednik Stanislav Zver; ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja.. Plakete so dobili: Varstroj Lendava, Športna zveza Lendava, Občina Lendava, DOŠ I Lendava, Strelska zveza Lendava, Stanislav Zver, Alojz Zver, Jože Švarda, Štefan Marko-tan in Jožica Verbančič. (AZ) 20 MULARIJA 18. maj 2000, fBTll Varna povezava 2000 Korporacija Microsoft je na sejmu Windows World 2000 in COMDEX/Spring 2000 naznanila, da so v dveh mesecih prodaje novega operacijskega sistema Windows 2000 prodali več kot milijon in pol enot Windows 2000 Professional, Server in Advanced Server. S tem je Windows 2000 kar štirikratno presegel število prodanih enot operacijskega sistema Windows NT 4.0 v enakem obdobju, pišejo na Microsoftovi spletni strani. Dodajajo, da doseženo število predstavlja skupno oceno izdelovalcev osebnih računalnikov, prodajalcev v maloprodaji in posrednikov, ne vsebuje pa števila enot, ki so jih odkupile Microsoftove največje stranke po celem svetu. Visoko kakovost in zanesljivost Windows 2000 potrjuje tudi podatek, da je kljub velikemu številu uporabnikov tega operacijskega sistema klicev na Microsoftove centre za tehnično podporo razmeroma malo -na enoto celo bistveno manj kot v primeru predhodnikov sistema Windows 2000. O veliki odmevnosti Windows 2000 pričajo tudi zadnji podatki Netcrafta: na operacijskem sistemu Windows 2000 temelji že več kot 64.000 spletnih strani. Na Microsoftovi strani objavljajo tudi novico o izdelku Money, ki je namenjen domačim financam. Moneyje dobil boljše ocene od konkurence. Ouicken od založbe Intuit je imel v preteklosti vedno 70 ali več odstotni tržni delež, zato mu potrošniki niso posvečali prevelike pozornosti, vendar je od lanske jeseni Money pridobival tržni delež, ki je sedaj enak ali celo večji od konkurenčnega. Money je začel pridobivati tržni delež, ko je ugledni tehnološki kolumnist Wall Street Journala, Walter Mossberg, napisal, da je-sam presedlal na Microsoftov produkt, potem ko je več let uporabljal Ouicken. http://www.gastroenterologija.net/ DINOZAVRI - Narisal Jožef Kolarič, 2. razred, OŠ Velika Polana Bolezni prebouil Na posnetku je kotiček z razstavljenimi izdelki, ki so jih izdelali učenci razredne in predmetne stopnje podaljšanega bivanja na OŠ Turnišče v delavnicah skupaj s starši in učiteljico PB Terezijo Vidovič. Oblikovali so na temo velika noč v pomladi, pri tem pa so si pomagali predvsem z naravnimi materiali. Zanimivo in vzgojno! Dobrodošli na spletni strani Kliničnega oddelka za gastroentero-logijo Interne klinike Kliničnega centra v Ljubljani. Spletno stran so oblikovali tako, da bo zanimiva za vse in koristna za zdravnike. http://www.dum-lenciava-drustvo.si/ V spletu je zaživela tudi stran društva ustvarjalne mladine Lendava. V juniju se bodo predstavili z najnovejšimi izdelki Varstveno delovnega zavoda , obeležili dan varstva okolja in organizirali čistilno akcijo. /e a V počitnicah, na velikonočni ponedeljek, nas je obiskala botra. Lepo smo jo sprejeli z darilom. Ponudili smo ji vino in deit. Otroci smo se igrali, odrasli pa so se pogovarjali. Kmalu je bila praznična večerja gotova. Jedli smo piščančje meso s sirom in šunko, krompir in svežo solato. Nato smo se igrali, pogovarjali in pomerjali obleke, če bi http://www2.arnes.si/~sspmgiac/ mirk2000/ Zavod za projektno in raziskovalno delo na omrežju Internet, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo v okviru programa Računalniško opismenjevanje ter Akademska in raziskovalna mreža Slove- Ljubezen je kakor narava, ki se vedno spreminja, je kakor bujna trava, ki na življenje spominja. Ko sije sonce, je v srcu toplo, a ko dežuje, te stiska hudo. URŠKA GERDELJI, 6. A OŠ BAKOVCI nije organizirajo izobraževalno računalniško konferenco. http://page.to/crnalista Črna lista neplačnikov računov. Na tej strani lahko vpišete vse vaše neplačnike in jih postavite na ogled svetovni javnosti. Moja najijubša igrača je tovornjak, ki sem ga dobil od strica in tete iz Francije, ko sem bil star pet let. Tovornjak je precej velik - visok je 50, dolg 80, širok pa 40 centimetrov. Kabina je rdeča, kolesa in vse drugo pa so rumene barve. Ima tudi prekucnik, ki je narejen tako, da ga lahko odstraniš. VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P-INF.S8 Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Ko pride k nam sestrična Sara, jo včasih položim v prekucnik in jo vozim po dnevni sobi ali kuhinji. To ji je zelo všeč. Sara je stara eno leto in štiri mesece. Tovornjak hranim v dnevni sobi. TADEJ ŠADL, 4. RAZ. OŠ CANKOVA potrebovali drugo številko. Počasi je dan odšel. TADEJ JALŠOVEC, 3. RAZ. DOŠ I GABERJE-PODALJŠANO BIVANJE Bilo je lepo majsko jutro, ko smo slišali močno kokošje kokodakanje. Stekli smo iz hiše, prepričani, da je v bližini lisica. A glej, čudo, pod koruznjakom je ležal plah, miren, popolnoma izčrpan srnjaček. Po mnenju lovca je bil star šele dva dni. Malo smo počakali, a ker se srna ni prikazala, smo mladička odnesli v hišo. Takoj smo mu dali piti mleko v steklenički. Ni se branil. In tako se je začelo naše življenje s sr-njačkom. Njegova hrana ni bila kar tako. Jedel je pšenico, žemljice, smo-kije, kekse in zelo mu je teknila tudi solata na vrtu. Za pijačo je imel najrajši sladkan kamilični čaj, dober sadni sok in seveda mleko. Okolica podružnične osnovne šole v Mačkovcih nudi tamkajšnjim šolarjem in »vrtečarjem« kar precej možnosti za igro, oddih in sprostitev. (Foto: JG) Spomin mi seže do starosti štirih let. Spominjam se, kako sva se z bratom igrala na dvorišču. K nam je prišel živinozdravnik ali, kot pravimo po domače, »koršmit«. Z zanimanjem sva šla za njim v hlev in ga opazovala pri delu. Imeli smo bolno kravo. Bila sem vesela, da jo bo živinozdravnik ozdravil, saj se mi je smilila. Mama je medtem pekla v kuhinji »kremšni-te«. Ker sem bila še majhna, ni- Družil se je z vsemi v hiši, najraje pa je imel teto Ireno, ki se je tedaj še vozila v šolo v Mursko Soboto. Tudi on je poznal njen urnik. Vsako jutro je šel z njo do avtobusa in nato domov, ko se je vračala iz šole. Tako je bilo vse dni. Veliko časa je preživel tudi v stanovanju. Nekoč smo mu pozabili odpreti vrata, pa je revček skočil kar skozi šipo na vratih. Steklo se je seveda zlomilo na več koščkov, on pa se je le malo porezal po tački. Rano smo mu takoj obvezali in čez tri dni je bil že zdrav. , Rad je bil tudi pri meni, ko sem prišla iz bolnice in sem morala ostati veliko časa v postelji. Ko sem risala in pisala, se je igral z m Bili smo pri Pečkovih, ker so nas povabili kot vsako leto za prvi maj. Otroci smo se igrali razne igre, starši pa so bili zunaj in se pogovarjali. Okoli polnoči smo metali petarde in spuščali rakete. Jedli smo pomes frites, kuhane hrenovke in sladkarije. Gledali smo film. Na igrišču smo se prepirali tudi zaradi računalnika. Starši so se zunaj šalili in jedli. Otroci smo se lovili. Pogosto sem lovila jaz. Domov smo odšle prve, ker smo bile zelo utrujene. Preživela sem zelo lep dan. SARA SARJAŠ, 3. RAZ. PODRUŽNIČNA DOŠ GABERJE - PODALJŠANO BIVANJE sem vedela pravilno izgovoriti te besede. Zdela se mi je podobna kot »koršmnit«, zato sem rekla, naj pridejo na »koršmite«. Na začetku me niso razumeli in so se smejali, ko sem rekla, naj pridejo po "koršmite«. Kasneje so me naučili, da ti dve besedi pomenita različno. Tega dogodka se spomnim vedno, ko jem kremne rezine. URŠKA LOVRENČEC, 8. B OŠ BOGOJINA barvicami in flomastri. Tako mi ni bili dolgčas in celo rada sem bila bolna. Piki je seveda odraščal. Postal je velik in ni več hotel spati v hiši, ampak je prenočeval v bližnjem gozdu. Nekega večera pa ni in ni hotel iz hiše. Babica ga je le s težavo spravila čez prag. Končno je odšel v noč. Žal nismo slutili, da je bilo to slovo. Piki se ni več vrnil. Kasneje se je govorilo, da se je ujel v past črnih lovcev. Ne razumem, zakaj je moral tako končati. Vsi smo ga imeli neskončno radi. Pripravil nam je veliko lepih trenutkov, zato je žalost za njim še vedno neizmerna in zelo grenka. NATALIJA HOJS, 5. RAZ. OŠ MALA NEDELJA VESTNIK 18. maj 2000 NA SCENI 21 Kriva sta kitara in Drakula M ladinski center Prlekije (v nadaljevanju MCP, op. a.), ki deluje v Ljutomeru na Grossmanov! 3, je nedavno uspel na državnem razpisu in si s projektom Kulturo mladim pridobil naklonjenost Urada RS za mladino. Gre za projekt, katerega na- MCP vabi vse zaintresirane. men je vzpodbujanje in čim širša sredstavitev unikatnih, nekomercialnih, stvaritev na področju poe-dje, literature, glasbe, foto-kino-vi-deo-avdio stvaritev ter likovnih in kiparskih del v prostorih organizacije in po mladinskih centrih po Slo-/eniji in v tujini. Navedeni projekt je eden izmed programov MCP, saj celotna dejavnost obsega širok spekter mladinskega udejstvovanja ca področju športa, kulture, tehnične kulture in drugega. Projekt Kulturo mladim so pričeli izvajati v začetku leta, k sami aktivnosti pa Na minulem koncertu, ki je izzvenel na terasi MCP pod ogromnimi lipami in v prijetni nočni osvežitvi pomladnega vetra, so se predstavili mladi glasbeniki, združeni v bendu Body Remover (že uveljavljen mladinski ansambel - o njem kaj več drugič), katerega člani so z lepo gesto prispevali k večji uveljavitvi »začetnikov« - benda Chil-dren Of The Night. Otroci noči, kot bi naziv prevedli v slovenščino, tvorijo Silvo, Tadej, Martina, Maja, Tilen in Sašo. Ansambel je nastal povsem slučajno. Silvo je pred dvema Člani benda Children Of The Night: Sašo Benko, Tilen Sapač, Silvo Celec, Maja Celec, Tadej Titan in Martina Sabotin. Foto: RS Besedei Svet, zakaj si tak? (Tebi Primož) Spomini, samo to mi ostane od tega življenja. Spominjam se zapeljivih fantov, -6 MK pa sta pomembnejši linolna in arahidonska kislina. Slednja lahko v telesu ustvarja snovi (prostaglandine), ki lahko sprožijo bolezen. Sledi temeljno sporočilo: Z vrsto maščobe, ki jo uživate, vplivate’ na količino co-3 in co-6 MK, ki krožijo po vašem telesu. Tiste, ki prevladajo, odločajo o zdravju ali bolezni. Viri MK o>3 Vse te MK so esencialne (življenjsko nujno potrebne). Ker človeško telo samo ne sintetizira zadostne količine DHK in EPK za normalno rast in delovanje, jih moramo zaužiti s hrano. Te MK najdemo predvsem v me-su.plavih rib (v ribjih oljih). Najbogatejši vir so skuše, sardele, tuna, LEV Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Enako velja tudi za ljubezen. On: V prepiru boš hotel imeti tako prvo kot tudi zadnjo besedo, kar marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglabljaj toliko o načelih, ampak stori tudi nekaj, da se le-ta začnejo vsaj počasi uresničevati. DEVICA Ona: Tvoji namigi bodo preveč prozorni, da bi lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljubezenska zveza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom in kaj kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. On: Žilica ti ne bo dala miru, vse dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnost na svojo idejo, njena uresničitev pa bo odvisna predvsem od tebe. d.d. MURSKA SOBOTA MAZILO ZA TRDO KOŽO losos, slanik, jezerska postrv in atlantski jeseter. Namig: Za pripravo ribjih jedi uporabljajte sveže ali zamrznjene ribe, redkeje pa sušene, nasoljene ali dimljene. MK co-3 so najbolj učinkovite, če ribe pečete ali poši-rate. Kupujte tunino, konzervirano v vodi, in sardine, ki so brez olja, razen če so v olivnem ali Sardelnem olju ( glejte oznako na pokrovu!). Nekaj (0-3 MK je tudi v nekaterih rastlinah. Največ jih je v jedrcih - orehih, lešnikih, mandljih ter v lanenem in repičnem semenu. Izogibajte pa se pretiranemu uživanju margarin, olj za solato in kuhanje ter tovarniško pripravljeni hrani, ki vsebujejo o>-6 MK. Le-ti pomagajo ustvarjati zdravstveno katastrofo. ANITA RITONJA, mag. farm. ■ Nova telefonska številčenja TEHTNICA #8 Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. On: Z močno voljo lahko narediš preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil te bo obisk starega prijatelja, ki ti bo prinesel še presenetljivejše novice. rejšnji mesec je pri nas začel veljati vzporedni sistem številčenja v telekomunikacijskem omrežju. Uporabniki telefona bodo lahko po novem vse do novembra uporabljali stari ali novi sistem številčenja. Kot je znano, je pravilnik o spremembah številčenja v telekomunikacijskem omrežju julija lani izdalo ministrstvo za promet in zveze. Telekom Slovenije pa ima nalogo, da spremembe tehnično izpelje. ŠKORPIJON Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano. On: Kar naenkrat se boš znašel pred kočljivo odločitvijo, ki bo odločala o tvojem nadaljnjem življenju. Nikar se ne prenagli, ampak raje dvakrat premisli, da ti kasneje ne bo žal. Pričakuješ lahko pomemben telefonski klic! STRELEC Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogovor, izvedela boš precej več.kot običajne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila nase. On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev, tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se okoli sebe -nekdo te opazuje! KOZOROG Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamujal. Z neko prijateljico boš naredil račun brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetnega položaja. VODNAR Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojega novega sodelavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto ti bo uspelo tudi tisto, česar sploh nisi načrtovala. On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost tudi obrobnim rečem ... Dosedanjih 12 omrežnih skupin bo po novem nadomestilo 6 področnih kod, ki bodo sestavljene samo iz dveh števk, ki ne bodo vsebovale šestice. V praksi pomeni to naslednje kode: 01-Ljubljana, 02-Maribor, Murska Sobota in Ravne na Koroškem, 03-Celje in Trbovlje, 04-Kranj, 05-Nova Gorica, Koper in Postojna ter 07-Novo mesto in Krško. Telekom Slovenije bo do konca novembra, ko bo dokončno prenehal delovati star sistem, vse naročniške številke spremenil v sedemmestne. Spremenilo se bo okrog 95 odstotkov naročniških številk. Nove številke bodo naročniki prejeli na računu, na voljo pa so tudi na brezplačni številki: 086 + stara telefonska številka. Kot primer navajamo, da boste vsi tisti, ki -ste bili doslej navajeni, da ste soboško mestno občino klicali na 31-000, lahko poslej zavrteli še novo telefonsko številko 53-11-000. Da bi bil prehod na novo številčenje za posameznike in organizacije čim lažji, bodo do novembra pri večini naročnikov delovale tako stare kot nove telefonske številke. Vzporedni sistem ne bo deloval za nekaj tisoč naročnikov, ki so jim bile v zadnjem času zaradi preklju-čitve na digitalne centrale številke že spremenjene v skladu z novim oštevilčenjem. O spremembah bo Telekom Slovenije uporabnike obveščal z neposredno pošto, preko množičnih medijev, z njimi pa se lahko seznanijo tudi na internetu na Telekomovi spletni strani. Maja bo izšel novi telefonski imenik na CD romu, ki bo vseboval tako stare kot nove številke, novembra pa tudi v tiskani obliki s samo novimi številkami, pri čemer bodo naročniki knjigo za svojo področno kodo prejeli brezplačno. In kako bodo naročniki lahko izvedeli novo telefonsko številko? 0 svoji so obveščeni že z računom za telekomunikacijske storitve, ki so ga prejeli na dom v prvih dneh aprila. Druga možnost je, da novo številko na podlagi stare izvedo na spletni strani z naslovom http:// tis.telekom.si. Pokličete lahko 086, nato vtipkate (dosedanjo omrežno skupino) in staro številko, odzivnik pa nam bo povedal novo področno kodo in novo naročniško številko. Uporabite lahko tudi brezplačno številko 080 9888. Splošne informacije o spremembi številčenja lahko uporabniki dobijo tudi na brezplačni številki 086 98 98, kjer se bo oglašal odzivnik, ali pa na brezplačni številki 080 80 80, kjer vam bodo na vprašanja odgovarjali operaterji. Nove številke bodo na voljo tudi na informacijah 988. Novi številski sistem v telekomunikacijskem omrežju prinaša številne prednosti. Najpomembnejša je ta, da odpira številski prostor za prihajajočo konkurenco na področju telekomunikacij, omogoča nove storitve (med njimi tudi možnost izbire operaterja prenosnega omrežja) in prenosljivost telefonske številke znotraj ene področne kode. Naročniki so po področnih kodah porazdeljeni bolj uravnoteženo, novi številski sistem pa je tudi skladen s smernicami Evropske unije. MILAN JERŠEi RIBI Ona: Obeta se ti zelo razburljiv in po svoje tudi prijeten konec tedna. Sicer ne bo vse tako, kot si si predstavljala na začetku, vendar se boš kaj hitro znašla in na neki način tudi izkoristila nastali položaj. On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese še večjo zmedo in nezaupanje. Z n a š e g a š t e d i I n i k a Beluši z morskim listom v Jogurtovi omaki Nadevan rostbif Zapečena solata Sveža solata Jagodni zavitek Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana SKUPAJ PROTI Ml INALU KRI ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Beluši z morskim listom v jogurtovi omaki 400 g fileja morskega lista, 200 g zelenih belušev, 80 g limone, 20 cl vode, 10 g gustina, 10 cl navadnega jogurta, sol, poper, 5 cl limoninega soka Beluše olupimo in jih zavijemo v fileje morskega lista, solimo, popramo. V posodi z malo vode in limoninimi krhlji skuhamo ribje zvitke z beluši, jih odcedimo in ohladimo. Ohlajene zvitke položimo na krožnik in jih prelijemo z jogurtovo omako. Omaka: Vodo pristavimo in v njo zakuhamo gustin, ki smo ga razmešali v limoninem soku. Prevremo, odstavimo in ohladimo. Nato primešamo jogurt in začinimo. Nadevan rostbif 80 g šampinjonov, 40 g gnjati, 20 g petršilja, 80 g čebule, 50 g masla, 1 jajce, 70 g drobtin, sol, poper, 800 g rostbifa, 100 g korenja, 100 g cukinov (bučk) Šampinjone operemo in zrežemo na tanke lističe. Gnjat in čebulo zrežemo na drobne kocke, petršilj sesekljamo. Maslo v ponvi razpustimo, na njem prepražimo šampinjone z gnjatjo, čebulo in petršilj. Pražimo toliko časa, da se izloči odvečna tekočina. Odstavimo, da se malo ohladi, začinimo, dodamo jajce, drobtine in dobro premešamo. V meso po dolgem naredimo odprtino in jo napolnimo s pripravljenim nadevom, odprtine zašpilimo z zobotrebci. Površino mesa posolimo in na razgretem olju opečemo. Opečenemu mesu dodamo na kolobarje narezano korenje in cukine. Podlijemo z 2 dl vode -pokrijemo - damo v razgreto pečico in dušimo 40 minut. Nato meso vzamemo iz omake, odstranimo zobotrebce in narežemo. Omako gladko prepasiramo in serviramo k mesu. Zapečena solata 500 g solate kristalke, 30 g masla, 40 g moke, 20 cl mleka, 1 jajce, 80 g drobtin, sol, poper Solato operemo, jo damo v vrelo vodo, prevremo in odcedimo. Narežemo na rezance. Maslo razpustimo, na njem svetlo prepražimo moko, zalijemo z mlekom in mešamo, da se zgosti. Odstavimo in ohladimo. Primešamo jajce, narezano solato, drobtine in začinimo s soljo in poprom. Rahlo premešamo in damo v pomaščen oziroma z maslom namazan model, katerega potrosimo z drobtinami. Pečemo v pečici pri 170°C 20 minut. Pečeno pustimo stati v modelu 5 minut, nato zvrnemo na desko in poljubno razrežemo. lagodni zavitek 350 g vlečenega testa, 1000 g jagod, 100 g sladkorja, 30 cl kisle smetane, 3 jajca, 1 vanilin sladkor, 80'g drobtin, 100 g margarine Vlečeno testo razprostremo po deski, pokapljamo z raztopljeno margarino in potresemo z drobtinami. Na tričetrtine površine nalagamo narezane jagode, ki jih posladkamo s sladkorjem in vanilinim sladkorjem. Nazadnje pokapamo s polovico pripravka iz smetane, v kateri smo razžvrkljali jajca. Zavijemo in položimo v pomaščen pekač. Surov zavitek premažemo s preostalim smetanskim pripravkom. Pečemo 45 minut pri 180°C. Malo ohlajen zavitek narežemo in potresemo s sladkorjem v prahu. za zdravje in dobro počutje VESTNIK, 18. maj 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Besede Svila druga koža e senzacija distance, ki obljublja bogastvo dotika. Poglede kar vleče nase, pa naj se pojavi v obliki zavese, kot čipka na mizi, kot spalna srajca ali večerna obleka. Kadar koli se ovije roke in beži med prsti, mimika ust oblikuje nekaj, kar slišimo kot -ja, to je svila. Sodobne, tehnološko dovršene prevare konkurirajo svili. Minimalne razlike so težko opazne. Najhitreje nas prepriča poskus z vžigom koščka svile z vžigalnikom. Prava svila zagori, zadiši po sežganih laseh, roževini; med prsti ostane zoglenel organski prah črne barve. Mešanice je težko določati na tak način. To počnejo v laboratoriju, kjer na posamezne tkanine reagirajo do ločene substance (kisline, lugi...). / Če svilo barvamo sami doma in se / določene niti obarvajo tonsko svet- \ leje, smo lahko priča tkanju svilenih niti z umetnimi. Prava svila je mnogovrstna. Je naravno vlakno kokonov sviloprej-ke Bombyx mori L., ki se hrani z murvinim listjem. Sviloprejka izloča pri zapredanju v kokon iz žleze na spodnji strani trupa dvojne fibroin-ske niti, zlepljene s sericinom. Divja svila je kokonska nit divjih svilo- IV /1 __ _ NA SVILA. Iz tehnološkega inštituta ll w dl llB 1 I I Kyoto (JaP°nska) Je Pr'šla barvna J J JfI! -Jf'I 'i svila, ki nadaljuje pot v širšo pro- prejk. Od prave se razlikuje po slabšem lesku.Vse poškodovane kokone in druge svilene odpadke uporabljajo za izdelavo preje CHA-PE (šap) za blago za ženske obleke, kravate, šale, nogavice, žamete, vezenje, kvačkanje ... Svileni ŠIFON je v vezavi platna, danes tudi fina bombažna tkanina za telesno perilo. Ime, ki ga določa vezava, je tudi SATEN (vezava atlas). Nekaj novega je FLUORESCENT- izvodnjo. Pred nekaj meseci je Hajime Mori ilustriral tehniko pridobivanja zelene fluorescentne svilene niti po genetski modifikaciji svi-loprejke. Zanimivo je, da se naravna vlak- /fa iz davnine vedno bolj vračajo in ‘ nas znova presenečajo v različnih oblikah. Svilena obleka na modelu ima pridih brezčasnosti. Po kvadratnem vzorcu zvezena organca blesti v svoji transparentnosti in štrli od pasu vstran le za centimeter. Je v • kombinaciji s satenom, ki pada v sku. Pomembno je, da si jo lahko islimo kadar koli, saj to dopu-večnost svile. Spoštovanje, ki ga izvablja svila, je brezkom-isno in vredno. TATJANA KALAMAR dipl. inž. oblikovanja oblačil ■ Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo dajali 22 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer Opel Kadet, letnik 1988, prevoženih 141.000 kilometrov, za 200.000 SIT, in Mercedes 250 TD, letnik 1990, prevoženih 229.000 kilometrov, za 1.500.000 SIT. Znamka , Letnik Prev, km Cena Audi A 3 1997 36.000 2.830.000 SIT Ford Fiesta 1,1 1994 88.000 600.000 SIT Ford Sierra 20 i 1990 87.000 650.000 SIT Renault 5 Campus 1993 92.000 420.000 SIT Lada Samara 1,3 1990 44.000 199.000 SIT Renault 19 GTX 1990 116.000 550.000 SIT VW Passat TD 1991 128.000 1.100.000 SIT Jugo Koral 60 1990 88.000 160.000 SIT Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Delo preko študentskega servisa a kakšen način je najlažje dobiti delo, je verjetno poznano vsakemu študentu ali dijaku. Gotovo so to študentski servisi, ki so ena od najugodnejših in ena od najenostavnejših možnosti za zaposlitev. Ker pa je tudi med študentskimi servisi konkurenca, se tudi ti poslužujejo najrazličnejših reklamiranj svojih storitev. Na eno od takih reklam oz. obvestil v obliki letaka nas je opozorilo uredništvo časopisa VESTNIK. Mladinski servis, pomurski študentski servis namreč ponuja svoje usluge tudi preko tega obvestila - letaka. Sporen naj bi bil del besedila, ki se glasi, citiramo: »Samo z izkaznico pomurskega študentskega servisa lahko delate v vseh pomurskih podjetjih! ... Domača podjetja, ki potrebujejo delavce v času poletnih počitnic, delajo izključno z našim študentskim servisom, ker tako zaslužen denar ostane doma, domači študentski organizaciji, in se ne izgubi v Maribor, Ljubljano ...«(konec citata). Menimo, da gre za oglaševanje, ki bi lahko nekatere potrošnike tudi zavajalo. Pomurskemu študentskemu servisu smo napisali dopis ter jih zaprosili za pojasnila oz. morebitne zakonske argumente, ki jim omogočajo takšen poziv študentom in dijakom. Že isti dan smo po faksu dobili odgovor, v katerem so nas obvestili, da so sporno besedilo že popravili in obžalujejo, da je do te zmede sploh prišlo. Sami smo preverili v nekaj večjih podjetjih in jih povprašali o sodelovanju s študentskimi servisi. Vsa podjetja so nam povedala, da sodelujejo z več ŠS, tako da bi verjetno težko našli podjetje, ki bi izrecno sodelovalo s samo enim ŠS. In kaj o tem pravi zakon o varstvu potrošnikov? Oglaševanje blaga in storitev ne sme biti v nasprotju z zakonom, ne sme biti nedostojno ali zavajajoče. Oglaševalska sporočila morajo biti v slovenskem jeziku, razen če z drugim predpisom ni drugače določeno. Nedostojno oglaševanje blaga in storitev pomeni oglaševanje, ki vsebuje sestavine, ki so žaljive ali bi lahko bile žaljive za potrošnike, bralce, poslušalce in gledalce, ali sestavine, ki nasprotujejo morali in je kot nedostojno oziroma zavajajoče opredeljeno v kodeksu Slovenske oglaševalske zbornice. Zavajajoče oglaševanje pomeni kakršnokoli oglaševanje, ki na kakršenkoli način, vključno s predstavitvijo izdelka ali storitve, zavaja ali lahko zavaja potrošnika. Zavajajoče oglaševanje je zlasti oglaševanje, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkonosne namene, ki vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne sestavine, ki potrošnika zavajajo ali bi ga lahko zavajale. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 53 49 390, faks : (02) 53 49 391, Trg zmage 4, p.p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne ANDREJ ČIMER ■ Podražitve K ljub obljubam, da maja ne bo prišlo do podražitev, je le-to vlada prelomila. Od 1. maja je namreč električna energija dražja, in sicer za gospodinjski odjem za 4 odstotke, za industrijskega pa za 3 odstotke. Ocenjeni vpliv na inflacijska gibanja v maju bo zaradi te podražitve znašal 0,1-odstotne točke. Vlada, ki opravlja tekoče posle, podražitev utemeljuje z nujnostjo povečanja prihodkov elektroenergetskih podjetij in zmanjšanja zaostajanja cen za gospodinjski odjem za evropskim povprečjem.Od torka pa so dražji tudi naftni derivati, za katere je potrebno odšteti za približno 6 odstotkov več kot doslej. Najdražja sta 91-oktanski in navadni super bencin. Liter obeh velja 154 tolarjev. m.j.i /ščetko nov/ doiMf neznosno? zafo se za vse(e7 £os(a\/(7alMo od Lepa hvala za Va^ tafco />r(/aznosif Mr^o(azen unicHEm Biotoll Okolju prijazna sredstva za zaščito pred nadležnim mrčesom v naravi in v bivalnih prostorih. 18. maj 2000, vesinik AVTOR: ŠTEFAN | HAJDINJAK ZASLEDOVANJE SLOVENSKI TELOVADEC (ALJAŽ) NAJVIŠJI URADNIK PRI ASIRCIH NEKDANJI FRANCOSKI POLITIK (PIERRE) IZRAELSKA TISKOVNA AGENCIJA GLASBENA SKUPINA PAPEŠKA PALAČA V RIMU NELSON PIOUET DESNI PRITOK SENE NERAZPOLOŽEN ČLOVEK UMETNA MASA NA ATLETSKIH STEZAH im B A KOI i A . ’ ■ LASTNOST SPECIAL NEGA ZNAMENJE NA LICU ALI NA BRADI tl r KDOR PREVEČ GOVORI OSEBI MLEČNI IZDELEK 1 * 1 ■ 1 If r VV1LSON KIPKETER DEL TEDNA AMERIŠKA IGRALKA ■ MEJNA REKA MED BIH IN SRBIJO MESTO V LIBIJI 1 % 1 ’ 1 ZAKRITJE SONCA HOLANDSKA JADRNICA PANELNA PLOŠČA OSEBA IZ BIBLIJE VRSTA RAZSTRELIVA (EKRAZIT) INICIALKA AMERIŠKA IGRALKA (SUSAN) MESTOV RUSIJI AMINOKISLINA VESTNIK ČRNO-BELA PTICA RDEČE PRIMORSKO VINO GORA V JULIJCIH STRUPENA AFRIŠKA KAČA GL.MESTO MARYLANDA NA KAR SE OPIRAMO EDEN OD MU ŠKETIRJEV AKTINIJ ZGODBA, POVEST PRIREDITEV VSAKO DRUGO LETO RANA SORTA GROZDJA RASTLINA Z CVETI V KOŠKIH (ARCTIUM) AM.REŽISER ASHBY H RADKO POLIČ REKA V SIBIRIJI NASPROTJE ODLETA KORUZNA JED INDIJSKI PESNIK ZIMSKOŠPORTNI CENTER V ŠVICI SNOV, KI ZMANJŠA AKTIVNOST REAGENTOV TRAK V HLAČAH GRŠKI BOG PASTIRJEV ČLOVEŠKI ZAJEDAVEC BREZ- BOŽNICA EGIPČ.BOG (AMON) TKANINA ZA OBVEZE MAJHEN DIRKALNI AVTO DARILO NAJV.OTOK V AZORIH UJEV1C ARABSKI FILOZOF (IBN SINA) GLAVNI ŠTAB VODIČ KAMEL ZDRAVILO PROTI BOLEČINAM LASTNIK MLINA KONRAD ADENAUER ANTON DERMOTA < KOSMATENO BLAGO DEL DEBLA NAD PANJEM NOVINARKA KOROŠEC u LEK STRJENA PLAST NA POVRŠINI ••-H NEMŠKI MATEMATIK (BERNHARD, 1826-1866) EG.BOGINJA RESNICE CANKAR S ■ jr . , 3 ■ * M. < OKENSKA NAVOJNICA, ROLETA SLOVNIČAR AASEN ČLOVEK Z RAZVITIM ČUTOM ZA LEPOTO ŽELEZNIŠKA PROGA AZIJSKI NAROD ARISTO- FANOVA KOMEDIJA AVSTRIJSKI ŠILING KRAJ NAD VIPAVO BANJA AV.OZNAKA SPLITA ROKOMETAŠ (JANI) BIBLIJSKI OČAK OSCAR ARIAS ♦ SOVJETSKA ZVEZA OTIS THORPE MOLIBDEN UKRAJINSKA DRSALKA NA LEDU BAJUL LASTNOST ANOMAL-NEGA J I A UČENCI ISTEGA ODDELKA PREPROST LESEN PLUG * AMERIŠKI IGRALEC (WARREN) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 20. 4. 2000: KRILATI ZMAJ, RECITATORKA, ROMANI, AREAL, UNION, KLAN, FS, AZ, ERO, IDA, ŠIROKO, AE, IGNAC RAJH, EVOLUTA, TESNOBA, LOOMIS, PA, KP, RMAN, AČ, ŽRELO, ANALIZNA TEHTNICA, EVREN, VOLONTER, -JE, IDILIKA, DA, EVORA, ŽIR, LAKOVIČ, TVER, CAAN, JASER, LIRA, UFO, ANITA CE-NER, LA, IA, RD, IRAVADI, OŠ, NAVISAN, VILE, EZEKIJEL, SENJ, ENOROŽEC, PERESNI-CA, NENAK, MO, AK, NOE, EK Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke Med reševalce bomo razdelili 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Julija Prelec, Šalovci 165, 9204 Šalovci 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Anton Holsedl, Sv. Jurij 17, 9262 Rogašovci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Aleš Weindorfer, St. Rozmana 4, 9000 Murska Sobota Danica Makoter, Kidričeva 75, 9240 Ljutomer Marjan Sedonja, Mačkovci 40 a, 9202 Mačkovci Nives Virag, Mladinska 17, 9233 Odranci Rado Škrajnar, Frankovo naselje 110, 4220 Škofja Loka E ra tn >Q E o c ® ■<0 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 26. maja 2000. O» £ 'o ra c ra N ra Ime in priimek: Naslov: Qda efovik kaj ga sebe defe, te si šče sigdan nekaj najbokšoga napteviti. Či ga d/tiijge defe, te se več tak ne potAudi. Cjda je pa ge kakša stvaft ig štafetni igkušenj pognana kak štaba, te si pa takšo nišče ne p/iebeae. O/ Soboti so pa nešte/tni madAijaši dali postaviti stanovanjski Mak, štefti je edini giij gdaj v gradnji tak, ka ma skote polovica stanovanj balkone ofenjene na sevftni kitaj. ^ela je goft paičo, ka je tou edini bfok v Soboti s takšo| modAijo^. 9’ou smo si sami naplaviti. uUednatedno šteko skoug Soboto so nan pa J dailjgi namigafe pa si Qela tab popejufe: Štfteka se modelna defe skoug naš maakišavski feug, na betonske ptege djanifi dvoje je getegnih pteg. Qampe nouvo Janko majo ge je šteka ptejk ciste, Jejst podmagati so ku^Min, ka gdigavfe tempe te. n IH/ TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OD 12“ DO 20* motorna vozila GOTOVINSKA POSOJILA NA OSNOVI ZASTAVE APN 6 S prodam. Tel.: 553 11 66 . m3589 ZASTAVO 650 - FURGON, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel.: 041 529 385. m3615 AUDI 80, letnik 1990, servo volan, kovinsko srebrn, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 27 616 ali 041 605 033. m3672 SKUTER YAMAHA, kovinsko zelen, star 5 let, ugodno prodam. Tel.: 24 263. m3675 JAW0 350 TS, registrirano, ohranjeno, prodam. Cena 90.000 SIT. Tel.: 069 45 478 ali 041 787 081. m3689 OPEL KADETT 1.4 i, letnik 1990, prevoženih 100.000 km, centralno zaklepanje, nastavljiv sedež in strešno okno, prodam. Srednja Bistrica 17, tel.: 70 320, popoldan. m3671 FORD FIESTO in TOMO VINKO-VIČ s škropilnico, prodam. Tel. 82 401. Razlagova 24, Mb R PEC/AM M. SOBOTA, Slovenska 41,02/5304046 ODKUP IN PRODAJA DELNIC UGODNA PROVIZIJA? velik balkon, ugodno prodam. Tel.: 061 213 461. m3625 ENO-, DVOSOBNO STANOVANJE ALI HIŠO v M. Soboti ali okolici, vzamem v najem. Tel.: 522 17 15. m3634 NA PROMETNI TOČKI damo gostilno v najem. Tel.: 45 603. m3639 DVO- IN POLSOBNO STANOVA- NJE v M. Soboti, prodam. Tel.: 031 502 242. m3665 POČITNIŠKO HIŠICO - BRUNARI- CO ugodno prodamo. GSM: 041 408 308 ali 556 13 87. m3669 živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvat, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2980 NESNICE, pred nesnostjo, prodajamo vsak dan. Babinci 49. Tel.: 582 1 401. Možnost dostave. m3542 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Odranci, Ribiška ul. 7, tel.: 069 71 717. m3619 TRI KOZLIČKE, brez rogov, primerne za nadaljnjo rejo, domače rase, bele, prodam. Tel.: 412 406 od 15. do 21. ure. m3630 DVE ČRNO-BELI BREJI MLADI KRAVI prodam. Tel.: 062 608 487. m3660 posesti DVOJE APARTMAJEV za 4 do 6 oseb v naselju Sabunike pri Zadru (peščena plaža), oddam. Varaždin, tel.: 00385 42 211 371.m3586 OTOK VIR, tik ob morju, celo nadstropje hiše, dajo v najem. Tel.: 00385 23 362 432. m3586 VRSTNO HIŠO, novo, v Černela-vcih, prodam. Tel.: 041 529 385. m3616 LJUBLJANA - CENTER! Trisobno, 90 m2, meščansko, popolnoma obnovljeno, takoj vseljivo stanovanje, STANOVANJSKO HIŠO prodam. Tel.: 74 047, zvečer. m3670 kmetijska mehanizacija KUPIM STARO UPORABNO PREŠO do 200 L Tel.: 041 73 41 42. m3559 KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO BARIGELLI, dvoredni, letnik 1994, lepo ohranjen, prodam. GSM: 041 744 779. m3584 • STROJ ZA SLADKORNO PESO BARIGELLI B3, 4 x4, trivrstni, z vso dodatno opremo, ugodno prodam. GSM: 041 647 079. m3621 KOSILNICO LAVERDA prodam. Tel.: 55 41 097. m3623 TRAČNI OBRAČALNIK SIP, malo rabljen in štiriredne klinaste brane ter balirano slamo prodam. Partizanska 30, Bakovci. m3624 POBIRALEC SLADKORNE PESE NEPTUN, traktorski, vlečni, okopal-nik sladkorne pese, 6-redni, Rau, lepo ohranjen, prodam. TeL: 041 522 792. m3626 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PE-SO, 6-vrstni, prodam. TeL: 76 212. m3627 KOMBAJN CLAASS DOMINATOR 85, plug, brano in obračalnik, prodam. GSM: 041 712 101. m3633 TRAKTOR MASSEY FERGUSON tip 178, 71 KM, ugodno prodam ali menjam za manjšega. Tel.: 43 106. m3653 OBRAČALNIK PANONIJA, tračni, prodam. Tel.: 46 665. m3677 TRAKTOR STEYR 18 prodam. VI-Ijem-Kerčmar, Vaneča 66. m3682 Svet Osnovne šole Šalovci razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96 in 23/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 26. 5. 2000) na naslov: Osnovna šola Šalovci, Šalovci 172, 9204 ŠALOVCI, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine... V SPOMIN V ljubeč in nepozaben spomin naši Majdi Žabot iz Ljutomera, ki je umrla pred petimi leti 22. maja 1995 Že pet let je minilo odkar si nas zapustila, toda še vedno si v naših srcih in vedno bolj te pogrešamo. Ostala nam boš v nepozabnem spominu vse do konca naših življenjskih dni. Hvala vsem za sleherno dobro misel nanjo, darovano cvetje in prižgane sveče. Vsi njeni ViSTIK, 18. maja 2000 29 kmetijski pridelki VINO ŠMARNICO prodam. Tel.: 48 000. m3585 Brezplačno oddam, podarim košnjo trave, 2 ha površine, ena parcela, ugodna lega. Tel.: 23 504, 031 570 419. m3617 BELO MEŠANO VINO, večje količine, prodam. Tel.: 031 301 875. m3688 SVEŽE BUČNO OLJE, brez primesi belega olja, po 1500 SIT/I, prodam. Tel.: 3633 razno DELNICE MURE odkupujemo po ugodni ceni. Tel.: 041 832 1 46. m3394 OPAŽ IN LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m3489 DVOJE OTROŠKIH KOLES, za 5 in 7 let, prodam. Tel.: 304 210, zvečer po 19. uri. m3572 POHIŠTVO ZA KUHINJO, lepo ohranjeno, z opremo, ugodno prodam. Tel.: 24 370. m3597 SAMONAKLADALKO SIP 26, krave po izbiri, A-kontrole, prodam. Lipa 24, tel.: 412 251. m3603 PIANINO prodam. Tel.: 561 16 42. m3614 ODKUPUJEMO DELNICE NA DO- MU. Tel.: 02 527 13 21 ali 031 548 848. m3646 KOMBINIRAN ŠTEDILNIK GORE- NJE z ventilatorsko pečico, uporabljen 6 mesecev, ugodno prodam. GSM: 041 432 153. m3678 REGAL ZA DNEVNO SOBO IN SEDEŽNO GARNITURO prodam. Tel.: 22 252. m3650 VEDEŽUJEM IN SVETUJEM iz kart ter odgovarjam na vsa vaša vprašanja. Tel.: 78 221. m3654 SLAMO V BALAH prodam. Tel.. 522 ' 19 67. m3651 DVA OTROŠKA VOZIČKA in stajico, prodam. Tel.: 565 15 23.. m3674 2000, Lendava, Hotel Lipa ob 18. uri. 013673 storitve delo USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠČINO za srednje in osnovne šole, pripravljam na maturo in zaključni izpit ter prevajam. Tel.: 27 183 ali 28 577 m3667 DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (069) 34« 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami, spomin nate živi, čeprav te že eno leto ni. V SPOMIN Štefan Bunderla od Grada 64 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete grob. Vsi njegovi TAKOJ ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KUHARICO in pomivalko. Dobra plača. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m3502 DOBER VARILEC na CO2 išče pogodbeno delo. Tel.: 551 13 47. m3598 DEKLE z veseljem do dela v strežbi zaposlim. Tel.: 031 537 518 ali 532 18 99. m3642 PORODAJNA MREŽA z enoletnim uspešnim razvojem v Sloveniji nudi honorarno delo. Razgovor: 24. 5. srečanja GOSPOD, ki ima že 7 križev na ramenih, želi za skupno življenje spoznati prijateljico, pošteno, dobrosrčno, dobro gospodinjo, voznico. Ponudbe pod šifro: »Zakaj bi samevala, javi se!« m3655 ŽENSKE, od 20 do 50 let, iščejo sebi primernega partnerja. Tel.: 090 40 81, 156 SIT/min. Sl SAM? Želiš prijeten pogovor ali razvedrilo. Pokliči 090 40 91, 156 SIT/min. m3679 Telo je utrujeno, težko, najraje bi leglo spat. Duša pa je mlada, zaljubljena v drevje m ptice, zaljubljena v življenje, v oblake leti in k soncu jo mika. In ko je visoko, visoko, jo slišim, da vzklika: »Ljudje, ljudje, kako je tukaj lepo!« Potlej se vrne v bolno telo, da skupaj napravita zadnji korak ... do poslednjih vrat... V SLOVO dragi sodelavki Mariji Špilak od Grada Sodelavci tovarne M-Cluba, Grad ZAHVALA V 76. letu nas je 8. maja 2000 zapustil Bela Drvarič iz Markišavec (Rimske Čarde) Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali njemu in nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče ter dobre namene. Žalujoči vsi njegovi S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. Ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. TAHNNLN N 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat I ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 73. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in boter Štefan Pintarič iz Martjanec 34 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu TKO iz Murske Sobote, kolektivu Pomurskih mlekarn in vsem, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, sveče in prispevali v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebno hvala g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi ter za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 64. letu nas je nepričakovano, prezgodaj in brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedek, brat, tast in zet Ladislav Osvald iz Domanjševec 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v bolečih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za mrliško vežico. Posebna hvala družini Pocak in Škaper za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala g. duhovniku Štefanu Beznecu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Ana, hčerki Monika in Olga z družinama, mama, brat z družino, tašča in drugo sorodstvo Dragi Laci papa! Zelo te bomo pogrešali Vnuki: Melisa, Samantha, Danilo in Tadeja S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in sorodnik Janez Kerec iz Lendavske ulice 47 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Marušiču za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, še posebej dr. Bedernjakovi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marjeta, hčerka Miša z možem Andrejem, vnuka Andrej in Igor ter drugo sorodstvo UHNNLN Ob izgubi moža, očeta, dedija, tasta, brata in 'strica Štefana Hozjana iz Lipovec 263 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste počastili njegovo zadnjo slovo, mu darovali toliko lepega cvetja, sveč in za svete maše. Hvala g. župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku za lepo opisano pokojnikovo življenjsko pot, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala AMD M. Sobota, društvu šoferjev in avtomehanikov ter praporščaku ob zadnjem slovesu. Zahvaljujemo se tudi medicinskemu in strežnemu osebju v Domu starejših Rakičan za požrtvovalno delo ob njegovi težki in neozdravljivi bolezni. Hvala vsem za izrečena pisna in ustna sožalja. Vsi njegovi, ki ga ne bomo pozabili. Franc Baler iz Satahovec 29 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. kaplanu iz Murske Sobote in g. župniku iz Pertoče za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem iz Pomurskih mlekarn, Elektroservisa Miklošič in govorniku Štefanu za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi, ki smo ga imeli radi DEDEK, POGREŠAMO TE! Nina, Minka, Mihec, Sabina Nekje v tebi je velika bol bila, a zamahnila si z roko, češ zmagala bom, a ni bilo tako. Ostalo grenko je spoznanje, da te nazaj ne bo, ker si za vedno od nas vzela slovo.. Dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena! Hvala ti, Marija! ZAHVALA Po kratkotrajni in težki bolezni nas je v 38. letu za vedno zapustila draga žena, hčerka, sestra, teta in snaha Marija Špilak roj. Žohar od Grada 164 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Kuharju za pogrebni obred, g. župniku Martinu Horvatu, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, govornikom gospe Maričevi, gospe Fickovi in gospodu Ficku za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Posebna hvala g. dr. Čurčiču in medicinskim sestram ZD Grad, osebju internega oddelka v Rakičanu, posebej osebju intenzivne nege internega oddelka. Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavkam in sodelavcem obrata M - Cluba Grad, predstavnikom tovarne M - Club Velenje, gasilcem PGD Grad, GZ občine Grad, predstavnikom trgovine Hagebau Niederer iz Avstrije, generaciji sošolk in sošolcev 1962 iz Kuzme ter predstavnikom podjetja IKET iz M. Sobote. Naj ta skromna, a iskrena zahvala velja vsem tistim, ki ste drago pokojnico pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: mož Milan, mama in oče, brata z družinama, tašča in drugo sorodstvo 30 OGLASI 18. maj 2000, f ISTIH TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: POHIŠTVO ZA VAS TRIUM Ljutomer, tel.: 10691 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069) 35 460, od 9.00 do 17.00 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo ... j Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 OO, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • garažna vrata • dvoriščna vrat • daljinski pogoi • ograje • kovane ograje • zapornice • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • žaluzije tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Oli d- n. o. Cena minute pogovora 156 sit LARS & IVIC d. O. O. Mariborska 35a, 2250 Ptuj Naredimo vse vrste fasad, strojne omete, izposojamo fasadni oder. Tel.: (062)782 88 in (041 )834 860 Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 UGODNA PONUDBA KLIMATSKIH NAPRAV IZDELOVALCA H LG VSEH VRS' MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV GARANCIJA 24 MESECEV TV, AVDIO, KLIMA SERVIS GRAH Liškova 63, Černelavci, tel.: 31 035 waa8Si HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (069) 48 426. GSM: 04) 772 426, 041 733 948 «8 itddtoi Letos nekoliko prej, predvsem pa drugače. Z novo ponudbo telefonov v paketih Halo po vročih cenah. Za dolge poletne pogovore vam podarimo kar za 3.000 tolarjev brezplačnih pogovorov. sod 15.5. do 30.6. 3000 razprodaje zalog}. Cek Halo za 1 .ODO tolarjev prejmete že v paketu Halo, 2.000 tolarjev pa vam bomo podarili ob včlanitvi v klub Halo. ■ POKLIČITE NAS: 080 40 40 $OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si ali pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih; ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE? NEPREMIČNINSKA HIŠA Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA obvešča starše, da bo sprejemni preizkus za vpis novincev v petek, 26. maja, od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 17.00 v prostorih šole. Sprejemamo predvsem otroke od šestega do devetega leta starosti - od male šole (prvega razreda devetletke) do tretjega razreda osnovne šole, starejši pa bodo imeli možnost vpisa k trobilom in solopetju. MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 najnižja PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških Vpisujemo h klavirju, violini, saksofonu, klarinetu, tolkalom, trobilom, blokflavti, prečni flavti, harmoniki in kitari ter v oddelek pripravnice. Vpis h klavirju, kitari in prečni flavti bo omejen. Na oddelku v Beltincih pa vpisujemo k harmoniki in klavirju. Število sprejetih novincev na obeh instrumentih bo odvisno od števila prostih mest. Otroci, ki se želijo vpisati na ta oddelek, opravljajo sprejemni preizkus istočasno kot vsi ostali na matični šoli v Murski Soboti. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu št. 36 780 ali 536 17 80. ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. DA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 KURILNO OLJE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše VESTNI! Skliče se šesta redna skupščina delniške družbe »LINIJA« - trgovsko in gostinsko podjetje Murska Sobota, d. d., ki bo 21. junija 2000 ob 17. uri v Jakijevi dvorani ZS Triglav, d. d., Murska Sobota, Lendavska ulica 5. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti. 2. Izvolitev predsednika skupščine in dveh preštevalcev glasov. Predlog sklepa: Za predsednika skupščine se izvoli Stanislav Ficko, za preštevalki glasov se izvolita Breda Antalič in Silva Titan. 3. Sprejem letnega poročila družbe za leto 1999. Predlog sklepa: Skupščina družbe sprejema letno poročilo družbe LINIJA d. d., za leto 1999 z računovodskimi izkazi in z mnenjem revizorja, kot je predloženo in h kateremu je podal pozitivno mnenje nadzorni svet Nastala izguba v višini 12.770.713,38 SIT se pokrije v breme rezerv. 4. Sklepanje o delitvi dobička. Predlog sklepa: Nerazporejeni čisti dobiček iz leta 1995 se razporedi takole: sorazmerno višini deležev se delničarjem izplača znesek 4.000.000,00 SIT; v rezerve pa se razporedi znesek 3.860.961,65 SIT. Izplačilo dobička delničarjem se izvrši v 90-ih dneh od dneva sprejema tega sklepa, vendar najpozneje do konca leta 2000. 5. Imenovanje revizijske družbe. Predlog sklepa: za finančega revizorja družbe LINIJA, d. d., se za poslovno leto 2000 imenuje AUDIT - družba za revizijo in svetovanje Murska Sobota, d. o. o. Skupščine se lahko udeležijo in na njej glasujejo le tisti delničarji, ki bodo udeležbo osebno prijavili na sedežu družbe najkasneje tri dni pred skupščino družbe. Gradivo za skupščino je na vpogled na sedežu družbe, vsak delovnik od 12. do 14. ure. Pooblaščenci morajo svoja pooblastila deponirati pri upravi družbe najmanj tri dni pred skupščino družbe. Delničarji oz. njihovi pooblaščenci se ob prihodu na skupščino izkažejo z osebnim dokumentom. Če ob napovedani uri (prvi sklic) skupščina ne bo sklepčna, se bo ponovno sestala po enournem odmoru (drugi sklic). V tem primeru je skupščina sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. LINIJA, d. d. Direktorica Nadzorni svet ABC POMURKA INTERNATIONAL -Mednarodna trgovina, d. d., vabi k sodelovanju diplomirane ekonomiste za področje financ in trženja. Prijave pošljite na naslov ABC POMURKA INTERNATIONAL -Mednarodna trgovina, d. d., Lendavska 11, Murska Sobota. VESTNIK,18. maj 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 18. maja, ob 20. uri bo v evangeličanski cerkvi koncert violinistke Kristine Šuklar, najboljše študentke dunajskega Konzervatorija za glasbo, in or-glarke Andreje Golež. - V petek, 19. maja, ob 20. uri bo na teniškem igrišču v okviru prireditve Ruzvajs test II. promocijski koncert ob izidu novega CD-ja skupine Odpisani z gosti: Social Free Face iz Madžarske, Konflikt iz Slovaške in Chi-Idren Of The Night iz Murske Sobote. - V petek, 19. maja, ob 20. uri bo v galeriji koncert učiteljskega ženskega pevskega zbora in otroškega pevskega zbora OŠ lil pod taktirko zborovodje Ladislava Gy6reka. LJUTOMER -V petek, 19. maja, ob 19.30 bo v domu kulture letni nastop ansamblov glasbene šole Slavka Osterca. Nastopile bodo komorne skupine, ansambel kitar, harmonikarski orkester, godalni orkester in mladinski pevski zbor. SPODNJA ŠČAVNICA - V petek, 19. maja, ob 19.30 bo v dvorani doma krajanov koncert ob 25-letnici delovanja ženskega pevskega zbora kmečkih žensk. Gost večera: Ljudski pevci iz Marije Snežne. APAČE - V petek, 19. maja, ob 19.30 bo v kulturnem domu na koncertu nastopil Harmonikarski orkester Glasbene šole Gornja Radgona in komorna skupina saksofonistov. VERŽEJ - V soboto, 20. maja, ob 20. uri bo v domu kulture koncert harmonikarja Riharda Zadravca z gosti. GORNJA RADGONA - V ponedeljek, 22. maja, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole koncertni nastop učencev 6. letnikov Glasbene šole Gornja Radgona. OTVORITEV LENDAVA - V petek, 19. maja, ob 18. uri bo v hotelu Lipa otvoritev razstave likovnih del dijakov Srednje tekstilne šole Maribor - smer modno oblikovanje. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V soboto, 20. maja, bodo od 11. ure naprej v okviru Mednarodnega maratona treh src potekale različne spremljevalne prireditve: koncerti pihalnih godb in drugih glasbenih skupin, zabavni program za otroke in maratonski vlakec. - V sredo, 24., in v četrtek, 25. maja, bo v Novi galeriji in na dvorišču Zavarovalnice Triglav potekala prireditev generacij 3. tisočletja (poslikava dvorišča, pevski zbori, plesna improvizacija, razstava male grafične šole ipd.). VERŽEJ - Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. maja, bodo potekali Osterčevi dnevi, kjer se bodo zvrstile pedagoške delavnice, srečanja glasbenikov in predstavitve kulturne dediščine Slavka Osterca. MORAVSKE TOPLICE - V petek, 19. maja, bo potekala prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. ZENKOVCI - V nedeljo, 21. maja, bodo potekale kmečke igre. BRATONCI - V nedeljo, 21. maja, bo vaško proščenje. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - Od četrtka, 18., do sobote, 20. maja, bo v grajski dvorani potekalo Linhartovo srečanje - 13. festival gledaliških vizij, ki se ga bo udeležilo tudi domače Gledališko društvo Torpedo s svojo predstavo Pogreb v soboto v centru Murske Sobote. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 18. maja, ob 19. uri bo v Art Caffeju potopisno predavanje S kombijem v Indijo svetovnega popotnika in televizijskega voditelja Janina Klemenčiča. Predavanje sta podprla revija Svet in ljudje ter agencija Ami-go Travel. - V četrtek, 18. maja, ob 19. uri bo v MIKK-u predavanje Popularna glasba v krempljih represije in cenzure avtorja Rajka Muršiča, docenta za kulturno antropologijo in metodologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V galeriji so na ogled dela primorskih likovnikov Zvesta Apollonia, Erika Lovka in Klavdija Tutte. - V kavarni Jelša je razstava fotografij Jožeta Denka. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Jožeta Horvata - Jakija. - V MIKK-u so na ogled dela študenta 4. letnika Akademije za likovno umetnost Aleksandra Vukana. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bran-sbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite na tel.: 21 433. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V malem razstaviščnem prostoru knjižnice je na ogled razstava likovnih del otrok iz vrtca Stročja vas. - V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del akademskega slikarja Ganija Llaloshija iz Ljubljane iz cikla History ter priložnostna razstava Nikoli več vojne. PUCONCI - V občinski stavbi so na ogled dela slikarke Irme Premrl. LAAFELD/POTRNA, GORNJA RADGONA - V Pavlovi hiši oz. Špitalu je na ogled razstava o izumitelju Johannu Janezu Puchu. MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču do 2. junija razstavlja slikarka akvarelne in mešane tehnike Aliča Javšnik. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA STISKALEC KOVIN; določen čas 1 mes. ; 3 mes. delovnih izkušenj; do 19. 05. 00; INGLAR D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA POMOŽNA DELAVKA - ČISTILKA (POTREBA JE V LENDAVI); določen čas 6 mes do 19. 05. 00; OMEGA D. O. O, SVETOVANJE, INŽENIRING, TRGOVINA, ČRNCI 23, APAČE KLJUČAVNIČAR KOVINAR-KLJUČAVNIČAR, SESTAVLJANJE KOVIN; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 21.05. 00; T. I. P. TRANSPORT, INŽENIRING IN PROIZVODNJA D. O. O., LENDAVSKE GORICE 18A, LENDAVA-LENDVA OBLIKOVALEC KOVIN KOVINAR-VARILEC, AVTOGENO REZANJE; določen čas 6 mes. ; 2 I. delovnih izkušenj; do 21. 05. 00; T. I. P. TRANSPORT, INŽENIRING IN PROIZVODNJA D. O. O„ LENDAVSKE GORICE 18A, LENDAVA-LENDVA KOVINAR-MONTER,MONTAŽA KOVIN IN ELEMENTOV; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 21.05. 00; T. I. P. TRANSPORT, INŽENIRING IN PROIZVODNJA D. O. O., LENDAVSKE GORICE 18A, LENDAVA-LENDVA STRUGAR STRUGAR; določen čas 1 mes. ; 3 mes. delovnih izkušenj; do 19. 0,5. 00; INGLAR D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 STROJNI MEHANIK POMOŽNI KOPALIŠKI DELAVEC (OBVLADATI MORA DOBRO PLAVATI, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, ZBIRAJO PROŠNJE Z DOKAZILI); določen čas 6 mes. ; 21. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; do 23. 05. 00; ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE D. D. , KRANJČEVA ULICA 12, MORAVSKE TOPLICE AVTOMEHANIK ČIŠČENJE VOZIL (MOŠKI SPOL); do- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VH-VIH SKUPAJ Murska Sobota 2 24 10 0________0________36 ločen čas 24 mes. ; 1 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 05. 00; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRA-TJAVAS7/A, APAČE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC; določen čas 9 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 20. 05. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA TESAR TESAR; določen čas 9 mes. ; 5 I. delovnih izkušenj; do 20. 05. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA TESAR; določen čas 3 mes. ; 5 I. delovnih izkušenj; do 19. 05. 00; MK-HIšA 2000 PODJETJE LESNIH KONSTRUKCIJSKIH OBJEKTOV D. O. O. , ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER; št. del. mest: 2 ZIDAR ZIDAR; določen čas 9 mes. ; 5 I. delovnih izkušenj; do 20. 05. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE (MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS); določen čas 3 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B,C; do 23. 05. 00; GRADNJA RAKIČAN D. O. O. , RAKIČAN, TOMŠIČEVA 19, MURSKA SOBO- TA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMEL GRADBENA DELA STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE, ZEMELJSKA GRADBENA DE-LA-IZKOPI; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B' ostali pogoji: DELOVNE IZKUŠNJE Z ICB do 19. 05. 00; PUHAR FRANC-AVTOPREVOZNIK, MLINSKA CESTA 13, VERŽEJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; določen čas 3 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E,B; do 19. 05. 00; PUHAR FRANC-AVTOPREVOZNIK, MLINSKA CESTA 13, VERŽEJ KUHAR NATAKAR KUHAR-NATAKAR (PRIPRAVNIK, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, ZBIRAJO PROŠNJE Z DOKAZILI); določen čas 6 mes. ; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno, angleški jezik - govorno; do 23. 05. 00; ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE D. D., KRANJČEVA ULICA 12, MORAVSKE TOPLICE KUHAR KUHAR (MOŽNOST PODALJŠANJA ZA-POLITVE,ZBIRAJO PROŠNJE Z DOKAZILI); določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 23. 05. 00; ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE D. D., KRANJČEVA ULICA 12, MORAVSKE TOPLICE; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; Samsko stanovanje; do 19. 05. 00; KRANJEC SIMON-RIHARD S. P., OKREPČEVALNICA PIZZERIA, HOTIZA 164, LENDAVA -LENDVA NATAKAR-KUHAR (KANDIDATI SE NAJ OGLASIJO NA NASLOVU OKREPČEVALNICA »JURČEK«, UL. H. MOHORJA 3,LENDAVA); nedoločen čas; do 10. 06. 00; ŠLEBIČ JURIJ S. P. GOSTILNA, GORNJI LAKOŠ 116, LENDAVA-LENDVA NATAKAR (MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE,ZBIRAJO PROŠNJE Z DOKAZILI); določen čas 6 mes. ; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno, angleški jezik - govorno; do 23. 05. 00; ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE D. D., KRANJČEVA ULICA 12, MORAVSKE TOPLICE; št. del. mest: 3 KINO Murska Sobota Četrtek, 18. maja: ob 18.00 slovenska komedija Jebiga, ob 20.00 ameriška pustolovsko-psihološka drama Obala Petek, 19. maja: ob 18.00 Obala, ob 20.00 in 22.00 Jebiga Sobota, 20. maja: ob 18.00 in 22.00 Jebiga, ob 20.00 Obala Nedelja, 21. maja: ob 18.00 Jebiga, ob 20.00 Obala Sreda, 24. maja: ob 18.00 in 20.00 slovenska komedija V petek zvečer Ljutomer Sobota, 20. maja: ob 20.00 ameriška komedija Ameriška pita Nedelja, 21. maja:, ob 18.00 in 20.00 Ameriška pita KINO GOSPODINJA OSKRBNICA VZDRŽEVALEC ŠPORTNIH IGRIŠČ (MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, ZBIRAJO PROŠNJE Z DOKAZILI); določen čas 6 mes. ; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik-govorno; ostali pogoji: DRUGA USTREZNA IZOBRAZBA IV. STOPNJE; do 23. 05. 00; ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE D. D., KRANJČEVA ULICA 12, MORAVSKE TOPLICE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA-VODENJE TRGOVINE IN PRODAJALEC (PO MOŽNOSTI DEL. IZKUŠNJE V TRGOVINI Z OBUTVIJO,MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NED. ČAS; določen čas 3 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE, POSLATI PROŠ NJE Z DOKAZILI; do 18. 05. 00; JELEN EXPORT-INPORT D. O. O. , KOCLJEVA 14, M. SOBOTA TRGOVSKI POSLOVODJA Z BIVALIŠČEM MARIBOR Z OKOLICO; določen čas 3 mes.; 11. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški, izpit kategorije; B;.do 25. 05. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, G. RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA Z BIVALIŠČEM MURSKA SOBOTA Z OKOLICO; določen čas 3 mes. ; 11. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 05. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, G. RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA Z BIVALIŠČEM LENART Z OKOLICO; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 05. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA Z BIVALIŠČEM ORMOŽ Z OKOLICO; določen čas 3 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 05. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLIJO SE LAHKO TUDI KANDIDATI S VI. IN VII. STOPNJO KATEREKOLI IZOBRAZBE,LASTEN PREVOZ,3 MESECE POSKUSNO DELO; do 14. 06. 00; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D. D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 PRODAJA POSLOVNIH DARIL - PRIPRAVNIK Z MOŽNOSTJO NADALJNJE ZAPOSLITVE (ŽENSKI SPOL); določen čas 6 mes. ; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 10. 06. 00; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE KOMERCIALIST TRŽENJE INTERNET STORITEV PO PODJETJIH (NA TERENU) V LJUBLJANI, MOŽNOST UVAJANJA V DELO; določen čas 9 mes. ; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGA USTREZNA SREDNJEŠOLSKA IZOBRAZBA; do 22. 05. 00; JASICO D. O. O. , M. SOBOTA, CANKARJEVA 27, MURSKA SOBOTA ADMINISTRATIVNI TEHNIK ADMINISTRATIVNA SODELAVKA; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: VLOGE POSLATI NA NASLOV: MINI-STRST. ZA OKO LJE IN PROSTOR UPRAVA RS ZA VARSTVO NARAVE, VOJKOVA 1/B.10O0 LJUBLJANA; do 23. 05. 00; UPRAVA RS ZA VARSTVO NARAVE LJ. IZPOSTAVA MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 1, M. SOBOTA Delimo vstopnice za kino Zanimive odgovore smo dobili na naše vprašanje, kje za vas obstaja rajska plaža: od ameriškega Malibuja preko Bahamskih otokov do Havajev, ki jih občuduje naša nagrajenka Lidija Horvat, Zorana Velnarja 42a, 9000 Murska Sobota, ki je še dodala »žal samo v mislih in sanjah«. Ni nujno, Lidija, samo naj te ne zapusti upanje. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa je tudi v tej številki vedno enako: Kje na svetu za vas obstaja rajska obala? Odgovor:________________________________ Kupon Št. 20 Odgovore pošljite do 23. maja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. BE WITH YOU - Enrique Iglesias 2. CAMBIO DOLOR - Natalia Oreiro 3. DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi 4. SHA LA LA LA LA - Vengaboys 5. DONT WANNA LETVOU GO - Five 6. CORAZON ESPINADO - Santana & Mana 7. GLORIOUS - Andreas Johnson PREDLOGI: OOPS! I DID IT AGAIN - Britney Spears SHE’S GOT ALL THE FRIENDS - Chumbawamba IFITOLD YOU THAT - Whitney Houston & George Michael LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MOJE IME - Regina 2. ČUJ MOJ GLAS - Marta Zore 3. KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - Vili Resnik 4. NEKOGA MORAŠ IMETI RAD - Babilon 5. NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furlanič 6. NA LUNO - Power Dancers 7. POŠLJI MU VETER POZDRAV - Majda Arh PREDLOGI: MOJE SRCE - Natalija Verboten MINI BIKINI - Kingston LUNANAI - Siddharta in Vlado Kreslin LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. IZPIJ DO DNA - Ans. Štrk 2. MOJA DOLINA - Podkrajški fantje 3. POLJUB ŽIVLJENJA - Viharnik 4. KRALJESTVO NAŠE SREČE - Čuki 5. STARI PANJ - Bratje iz Oplotnice 6. MOJE DREVO - Dan in noč 7. NA ZDRAVJE PRVIH ŠESTDESET - Fantje izpod Rogle PREDLOGI: AVTO MOJ NE VE - Kvintet Dori HČERKI ZA PRAZNIK - Petovio KOVAŠKI ŠPRICER - Štirje kovači Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 25. maja 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 20 - GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: ______________________________________________ I j 7 VELIČASTNIH:_________________________________________ i GLASBA J NAŠEGA SRCA: __________________________________________ Ime in priimek ter naslov:___________________________________________ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka............... 180........... 200.......... 170.......200-250 Hruške..............v. 450............420...........380...........600 Pomaranče.............. 200...........220..... 175-250.......150-250 Limone................. 280.......... 250............290..........250 Banane........... 100-200.............220.....150-200.............200 Kivi................... 300...........250............300..........300 Suhe slive................-.......... 700............700..........800 Orehi, jedrca.............-.......... 980............800..........900 Solata................. 300...........200............200..........300 Belo grozdje ............-........... 800............800..........800 Cvetača................ 350...........300...........350...........400 Zeleno zelje........... 180.......... 100.......... 140......... 150 Kumare................. 350.......... 280...........250...........250 Rdeče zelje........... 180......i... 150............200...........200 Korenček.............. 250........... 250...........250......... 250 Paradižnik............ 400........... 400...........380...........400 Paprika................ 700...........590............690..........600 Stara čebula.......... 100............ 100.......... 100......... 120 Mlada čebula......... 250..............400...........400..........400 Mladi krompir......... 250.............250......150-220...........200 Stari krompir......... 100............ 100...........100......... 100 Fižol....................-........... 350...........300.....•....460 Peteršilj............. 600.............400...........400.......1.000 Hren......:........... 400..............-.............-.............- Dateljni..................-..............-.......... 880.......1.000 Rdeče grozdje......... 750............800............800..........800 Ananas................ 350............ 500...........400..........600 Por.................... 250.......... 250............400..........400 Klementine ......... 280............ 250...........280..........250 Rdeča redkev..............-.......... 400..............-......... 600 Zelena....................-........... 250...........400..........500 Marelice............ 600 ................-.............-......... 600 Ohrovt....................-........................ 300..........300 Lubenice............... 280............250...........290..........250 Mandarine.............. 250..............-......... 280..........250 Bučke.....................-........... 350...........400..........500 Grenivke............... 280........... 250...........300..........300 Suhe fige.................-........... 700...........800..........800 Nektarine........... 1.000........ 1.300.........600-700........1.000 Suhe marelice.............-........ 1.000........1.200..........1.200 Koleraba..................-........................... -..........600 Česen.................. 400............400...........400..........400 Jagode................. 800............800..........'800........1.200 ZADNJA STRAN Pomurske banke 16. 5. 2000 Menjalniški teča Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 16. 5. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,7915 14,7536 14,8958 Francija 1 31,0288 30,9494 31,2476 Nemčija 1 104,0663 103,8000 104,8000 Italija 100 10,5118 10,4849 10,5859 Švica 1 130,8576 129,2175 131,7802 ZDA 1 222,3707 221,8017 223,9385 Zaprtje poslovalnice pri Gradu na Goričkem zaradi novogradnje. Cenjene varčevalce, komitente ter občane Grada in okolice obveščamo, da bomo v ponedeljek, 22. maja 2000, pričeli z gradnjo poslovalnice. Dosedanja enota bo zaprta za poslovanje od petka, 19. maja, do predvidoma 30. septembra 2000. Vse storitve lahko varčevalci in komitenti opravljate v enotah Rogašovci, Kuzma in tudi v vseh ostalih enotah Pomurske banke. Hvala za razumevanje! pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše . 32-letna Cvetka Žilavec -Ruhitelj je rojena v znamenju ovna. Kot je sama povedala, je za ovne značilno, da so trmasti, voditeljski in zaletavi. To zadnje pa zanjo najbrž ne bo veljalo, kajti s tem, da je stopila v življenjsko skupnost s 33-letnim Alojzem Ruhiteljem iz Benedikta, se sploh ni »zaletela«, saj si je našla zelo v redu fanta. Cvetka je po poklicu prodajalka v ortopedski trgovini Reha v Murski Soboti. Pred petimi leti se je tam oglasil Alojz, rojen v nebesnem znamenju dvojčaka, in njuni srci sta se »vneli.« Prav gotovo tudi zato, ker je, kot vsi Ovni, dobra duša: zabavljač, šaljivec ... VESTNIKOV KOLEDAR 19. maj, petek, PETER 20. maj, sobota, BERNARDIN 21. maj, nedelja, SERAPIJ 22. maj, ponedeljek, EMILIJ 23. maj, torek, RENATA 24. maj, sreda, MARIJA Lunine mene: 21. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 23 minut, zašlo pa ob 20. uri in 35 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 12 minut, kar je za enajst minut dlje kot pred petimi, dnevi. 18. maja ob 9. uri in 35 minut bo na nebu nastopil ščip. Lojze, kot ga ljubkovalno ogovarja Cvetka, je samostojen podjetnik, ki opravlja storitve za zdravje telesa in duha (masaža, joga...) v soboški Diani. Po treh letih »koruzništva« sta se pred kratkim poročila. Oba obreda (civilni in cerkveni) sta bila na Tišini. Nevestina priča je bila sestra Majda Kolmanko iz Ljubljane, ženin pa je naprosil za pričo kolega Milana Prosiča iz Benedikta. Na gostiji, ki je bila v restavraciji Vikenda v Radencih, je bilo 70 svatov. Za ženina in tri druge goste so pripravili poseben vegetarijanski menu. Tudi Cvetka se vse bolj približuje vegetarijanstvu. Nov dokaz, da ni trmasta, ampak rada upošteva nasvete oziroma dobre zglede drugih. Cvetka, ki je po poroki dodala k svojemu priimku še moževega, in Lojze, ki se je odlično vživel v novo okolje v Vanča vasi in na delu v Murski Soboti, sta si lani sezidala hišo v Vanča vasi. Še veliko dela in denarja pa bo potrebno, preden se bosta lahko vselila vanjo. Zdaj pa živita na domu njene upokojene matere Terezije. Otrok še nimata. Na poročno potovanje tudi še nista šla, v bližnji prihodnosti pa želita obiskati Egipt. Š. S. Hudi nesreči traktorista in pešca Vožnja in delo s traktorjem zahtevata zbranost, sicer se lahko zgodi nesreča. V tem letu sta se smrtno ponesrečila že dva prekmurska traktorista. Huda traktorska nesreča pa se je spet pripetila v torek, 16. maja, ob 15. uri. Š. F., ki se je peljal s traktorjem po glavni cesti I. reda iz smeri Črenšovci proti Hotizi, se pred zavijanjem s ceste na poljsko pot očitno ni prepričal, ali to lahko stori varno, zato se je zgodila nesreča. Zaprl je namreč pot vozniku osebnega avta A. K., ki ga je medtem že prehiteval. Po trčenju se je traktor prevrnil na bok in traktorist Š. F. se je hudo poškodoval. Gmotna škoda na vozilih znaša 800.000 tolarjev. Prav tako predvčerajšnjim, vendar ob 21.45, se je zgodila prometna nesreča na Prešernovi cesti v Ljutomeru. Pred osebni avto, s katerim se je peljal S. C., je zunaj prehoda za pešce stopil pešec L. F., ki je pred tem šel po pločniku v smeri vožnje avtomobilista. Pri trečenju je pešec padel na pokrov motorja, nato pa s hudimi poškodbami obležal na vozišču. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico. Š. S. ■ VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:_________________________________ Ulica:__________________________'_______________ Kraj:___________________i_______________________ Pošta: _________________________________________ Podpis:_______________;_________________________ Datum naročila:_________________________________ Vozni red Vestnikovega vlaka (sobota, 3. junija 2000) odhod kraj prihod 4.50 M.SOBOTA 23.22 4.56 Beltinci 23.14 5.05 Grlava 23.05 5.10 Ljutomer 22.58 5.12 Ljutomer - mesto 22.54 5.36 Ormož 22.30 5.56 Ptuj 22.11 6.13 Pragersko 21.40 8.30 Ljubljana 19.35 8.45 Medvode 9.23 LESCE - BLED 18.45 _ Pokrovitelj Vestnikovega vlaka >MERKUR Romarska cerkev v Brezjah 3. junija 2000 9 9 Prodaja vozovnic v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Bohinj • Brezje zanimivi ogledi kosilo vesela zabava humorist Geza Natalija Verboten Kifličarji • Vintgar, • Vrba, slap Savica Cena izleta 6.800 sit Slap Savica Poslanca Združene liste socialnih demokratov Ferija Horvata je zadnje glasovanje o novem mandatarju slovenske vlade tako izmučilo, da si je moral privoščiti počitek. Nove moči za nadaljnje aktivnosti si nabira v Braziliji. * * * Jože Herman, snemalec nacionalne televizije in najboljši slovenski radioamater, je v zadnjem času začel močno popuščati. Kolegi ugotavljajo, da ni več med najbolje informiranimi Sobočani. * * * Laci Tušar, do nedavnega direktor manju-spešnega lesno-prede-lovalnega podjetja, za katerega delavci sami predlagajo stečaj, se je vpisal v tečaj juda in karateja. Tovrstnega znanja iz obrambnih borilnih veščin pa gotovo nima Silvo Zorec iz Slovenske razvojne družbe, zato ga ni bilo na srečanje s soboškimi lesarji. * * * Na zadnjo tiskovno konferenco območne enote zavoda za šolstvo, na kateri so govorili o dvojezičnem šolstvu, ni bilo nobenega novinarja madžarskih medijev. Kaže, da te bolj zanima politika kot šolstvo. * * * Izvajalci del pri plinifikaciji Murske Sobote so pri delu tako zagnani, da jih morajo pri tem brzdati celo policisti. Slednji bi jih morali tudi poučiti, kako se postavlja prometna signalizacija, saj tako ne bi spravljali v slabo voljo udeležencev v prometu. * * * ■ Urednik in pesnik Milan Vincetič trdi, daje žrtev teorije o neuničljivosti materije. Ker je vedno več takšnih, ki se odločajo za hujšanje, se ta materija mora nekje nabirati. * * * Za poglabljanje medso-sedskega sodelovanja so Lendavčani v preteklosti z Madžari izmenjavali delegacije. Zdaj razvijajo višje oblike sodelovanja, ena od teh pa bo izmenjava odpadnih vod. Kešem m KONJ