Tečaj XV List 17. i obertniiske a národsk izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicerlfl.30kr / Ljubljani v saboto 28. februarija 1857. i č Posebnega priporočila vredne jablane, Po Kalchhauser-ji, vertnarji dunajské kmetijske družbe, Kdor si zasaja novih drevés, mora vediti: ks Muškát k o s m bo vsadil. Le kar je dobi naj sadí. Izmed j a b 1 m o (Muscat-Reinette) , posebno dobro jabelko tudi sirovo povžito in vredno, da bi se prav razširilo, ker je tudi zeló rodovitno; zorí mesca grudna in se ohrani do poletja. (rother Winter-Calvill) Rud V • ki k rem, zraven več druzih, priporočati posebno sledeče vsa- debelo, kaj lepo jabelko, pa tudi dobro, zorí mesca oktobra kemu zvedene K o s m a ( u sadjorejcu dobro znane: Bredški (Reinette von Breda) posušen ; posebno kmetu ga morem priporoćiti in se derzt celo zimo. dober G ro ťenštaj n ar (Grafensteiner Apfel) , debelo, lepo, (medí posebn o dobro jabelko , zori izzaćetka oktobra in se derží dobr mesca grudna in se derzí do spomladi. Kos m ač Kanadški (Reinette von Canada) o jabelko in rado rodovitno, zorí in se derží kakor prav y do novega leta; da bi teh jablan pač vsak sadjorejec imelí Rožni kalvilar (Rosen-Calville), izverstno jabelko, ki se dolíro derží. da bi se naj povsod zasadilo G a n s d o n s k t k os m (Gansdonker Goldrei Kalvilar veliko noč ni (Oster-Calville), zavolj pri- okusa zeló obrajtano jabelko sirovo in jetnega sladkega nette) y za vsako rabo prav dobro jabelko , pa se ne smé kuhano, je rodovitno, zorí mesca listopada in je dolgo dobro. prezgodaj z drevesa vzeti; zorí kakor una dva kosmača. Kalvilar beli zimski (Weisser Winter-Calville), Dilov koHinac (Diefs Reiuette), sirov posebno dober; staroznano in po pravici za mizo in kuho zeló obrajtano je kmali rodoviten ; zorí in se derží celo zimo kakor une jabelko, posebnega priporočila vredno , zorí mesca grudna « • « i * r • i vrt m je vredno, da se obilo zasadí. Krasni kos mač (Pracht-Reinette), kaj žlahen sad in se derzi do pomladi. Princesnik ž lah ni (Edler Prinzessin-Apfel), lepo in zeló rodoviten; da bi ga povsod sadili! Zorí še le mesca in dobro jabelko sirovo in kuhano, zeló rodovitno, zorí mesca svečana in se dober ohrani celo leto. A n glež k d V • k parm c (Englische dobro jabelko, rothe Winter-Parmáne), je lepo in posebno ki bi se ne imelo v nobenem vertu pogrešati; zorí o vseh h koncu listopada in se derží celo zimo. grudna in se derží celo zimo. Kirkcsova lepa liberna ali rambúr (Kirkes schoner Rarnbour), kaj lepo in prijetno zimsko jabelko, zorí Svetih in je dolgo dobro Deb Kašelj ski kosm CD Ja než nik rudeče pisani (Gestreifter Anis-Apfel). grosse Casseler posebno lepo in okusno zimsko jabelko , ki se derží celo Reinette), izverstno jabelko sirovo vžito ali kuhano; je iie-izrečeno rodovitno in vredno , da ga vsak sadjorejec irna v zimo. Kraljevski rud V • Pepinec rumeni Ingestriški (Gelber Peppin von Ingestrie), posebno rodovitno, lepo in dobro jesensko jabelko, kratkor ecel j n ik(koniglicher ki zorí h koncu vélikega serpana in se ohrani do mesca evojem vertu ; zori mesca listopada in se derží celo zimo rother Kurzstiel), posebno dobro jabelko za kuho, zelo ro- grudna. Podobno je nekoliko zla to rume nemu pepinu dovitno, zori h koncu listopada in ostane dobro celo zimo Rib s tons k i pepinec (Ribstorfs Peppin), kaj izverster Pepinec angležki zlatorumeni (Englischer Gold Pepping), slavnoznano jabelko , za na mizo in kuhinjo po gležk sad, posebno rodoviten , zorí o vseh Svetih in se sebno dobro, zeló rodovitno, se derží celo zimo. v • dolgo derží. Kraj te rj jabelko sirovo v in se derží do poletj Baumanov r\ k ) s m a č (Kreuter-Reinette) kuhano, posebno rodovitno, s la h n o grudna A n a n a n a s n i k o s m a č ali kraljevsko jabelko (Ananas-Reinette) posebno dobro, rodovitno, do poletja terpeče. Ko sni ač ša m panj ski (Champagner Reiuette) , po- d V • mski parmênec (Bau sebno žlahno jabelko za na mizo, pa se ne smé prezg odaj rothe Winter-Parmáne) prav dobro, stanovitno in rodovitno zimsko jabelko. Angležk b obrati, zorí mesca grudna in se derží do pozne pomladi. Franklinov zlatorumeni pepinec (Franklin's Gold-Pepping), zeló obrajtano zimsko jabelko, zelo rodovitno y (Englischer Kantapfel) , zgodnje se derží celo zimo. jabelko, dobro sirovo pa tudi kuhano; posebno rodovitno zon élikega pana, pa se ne dei v 9 dolgo K o s m a č Novo -J o r š k i (Ne w-York-Rei nette) , prav dober sirov in kuhan, zorí mesca listopada in se derží pozno K b polet (We Sauer-Calvill), do pomladi. prav dobro jabelko sirovo , rodovitno , zorí mesca vélikega serpana, pa se derží le 4 tedne. eli an ti lj ski (Weisse antillische Winter- y K b Reinette) lepo in dobro jabelko sirovo vžito; zeló rodovitno na mizo, lep, rodoviten, zorí Světli tiroljski kos mač (Tiroler Glanz-Reinette) posebno dobro jabelko, se derží celo zimo. Dilov kos m ač (Diel's Reinette), zeló obrajtan za in se derží do mesca grudna iri posebnega priporočila vred dobro ohrani do sušca. zorí mesea gt in se spomladi. R o ž m a r i n a r beli laški (Weisser italienÍ3cher Ros Gajgerjeva princesinja Augusta (Geigeťs izverstno lepo, dobro in rodovitno ja- Prinzessin Auguste), s marina pfel ), lep sad in dober sirov iu posušen, rodoviten, bělko, zorí mesca listopada iu se derží do spomladi. 3 zori mepca grudna in se derží čez zimo V tudi od rudeče g a rožmarinarja. y ravno to veljá •Taffeta pfel), doli broznano jabelko, zeló rodovitno in na vsako stran hvale vredno. Tofelj beli zimski (Weisser Winter Debeli angležki kos m ač (Grosse englische Reinette), posebno lep in dober, rodoviten, zorí grudna in se derží do poletja. Mošaucigar zimski in žlah ni (Winter- und edler Za Ogersko, Vojvodino, Erdeljsko, Horvaško in Sla na drobno vedilo stevilo različ vonsko se leta 1851 ni V se Borsdorfer), za vsako rabo kaj dobra sadova, zorita mesca oktobra, in se, dobro shranjena, deržita do poletja. Rožmarinar beli laski (Weisser ital. Rosmarin- nih stanov; pa tadi v gori popisanih deželah ni stevilo to apfel), hvale vreden za vsako rabo, se derži do svečnice. prav natanko. Tudi mladina do 19. leta in pa ženski spol Kosmac pikasti (Perl-Reinette) , lep in posebno ni v tem stevilo zapopaden. * _i . j___* r i i •• • r ■ dober za vsako rabo, se derzi dolgo in je zeló rodoviten. Verse lj ski kosmač (Versailler Reinette), za vsako rabo velike hvale vreden, se derži do poletja. Pepinec sivi Parkerjev (Parkers grauer Pepping) za vsako rabo izversten sad, zlo rodoviten in stanoviten. Nekteri se bojo čudili nad temi imeni in bojo rekli saj si rad omislil teh jabelk, al odkod jih dobiti s tako čudnimi imeni? Tem odgovorimo, da vsaka bolja drevesnica ima saj veči del teh jabelk, in ce vseh ena nima, jih ima druga. sadna razstava leta 1847 v Ljubljani je pokazala Tudi da y večidel teh plemen in se več drugih dobrih imamo že tudi na Krajnskem, kar se lahko vidi v tistih bukvicah, ki so pod imenom „slovenski vertnar" bile leta 1848 „Novi cam" kot dokládá priložena. Kar pa se tice sadnih imen, je bila že takrat tista domaća mešanca zaveržena, po kteri se v vsakem kotu to in uno jabelko, ta ali una hruška itd. drugač imenuje. Treba je, da se poprimemo tistih imen ki so ustanovljene po vsem svetu in da se raz- y um e m o. (Allg. L. u. F. Z.) v Se nekaj od dunajské razstave. V listu 15. je „novičar" že povedal, da dunajska razstava se bode še razširila s tem. da se bo v nio vzelo tudi i vse to, kar kmet v svojem gospodarstvu ima in za hišne in poljske delà potřebuje, kar vživa, v kar se oblaci itd. tedaj v podobah izrisane kmečke hiše , hlevi, podi itd., iz- y med pohišja: stoli, mize, peci, svetilnice, koši, pehari, jer-basi, kuhinska lončena in lesena posoda vsake sorte itd., izmed obleke: blago, iz kterega se domača obleka izdeluje • V • in obleka sama, kakor kape, jopici i hlače, škornjice y čevlji itd., izmed ziveza: zito, moka, maslo, sir, vino, ol, kis itd. Da pa teh reci ne pride preveč skupaj, se bojo le po sa mez ne od vsake vzele. Kdor pa karkoli teh reci želí na Dunaj poslati, mora zadnji cas do konca prihodnjega mesca sušca dunajskému odboru napovedati, kaj bo poslal. Za vse druge stvari je pa, kakor naši bravci že vejo, zadnji čas napovedbe 1. dan sušca. Dežele avstrijanskega cesarstva * njih velikost, stanovavci in marsikaj druzega (Dalje.) 4. Stevilo stanovavcov po raznih stanovih. 'i* > © a > © i > s Q s B ° S SU > © M s 9 a > o M "E > o > o "S > o <= c I <55 CA a CQ O bfi t. st. m.w, V Lombardii. 9445 3400 15573 161751 466698 186293 NaBenečansk. 7043 4020 11192 60753 364057 232208 sameznili kronovin pa picico si misliti povsod pred pred-zadnjo številko v sredi gori. na priliko: namesto 34.449 popraviti 344*49. * V 15., kjer je v decimalnih številkah k celega Došlo nam je od vec strani „jezikoslovnih drobtinic". Natisnili bodeino po versti, kar smo přejeli, da zve mo vse, obderžimo cesarstva in posamnih kronovin razložena, prosimo tiskarski pa, kar je dobro in pravo Vred. 6? posamesoosti našteti, kakor izobraženema člověka. Zato se je bil opečen, noge in roke musožgane, da je groza bilo ga spodobi, da izobražen človek tisti „da je kaj" razudi in viditi. Narberžej je v postelji le malo slame bilo in v ko „puuwi, da izobrazen clovek tisti ga bravcem natenko razloži 3 nobi tadi nič druzega, kar bi se bilo moglo vneti * ogenj Da se k Vod ni ko ve m u besednjaku sopet povernem, tedaj ni dalj segel j se iz tega kar so „Novice" poslednjikrat razglasile 9 v dokod ni bilo več. in Bogu hvala! nobene druge nesreče Drugi dan opoldne je se le neki otrok zapazil da je že natisnjen, lahko posname, da bo to delo se obil- to grozovito prigodbo, ki je zagromela na ušesa vse okolice Ni treba, da bi dostavljali ti nesrečni prigodbi svařil niše ko je n. pr. Jagemanov talijanski besednjak, kterega je dr. Bolza leta 1838 v Becu izdal, kteri 4 debele knige nih besedi vec; saj sama prigodba le preglasno ponavlja obsega in za vsem 2998 strani šteje. Veselijo se tega delà svoj vsigdar resnični klič : „Pijanec se spreoberne, kadar res vsi slovenski kniževniki; pa koliko je vseh? —na per- se zverne!" ste se lahko preštejejo! Ali ga bojo ti zamogli pokupiti? Spod 10 gold, ga menda ne bo moč si en iztis omisliti. Razpečanju tako imenitnega delà bi že morala zdaj pot na-kopana biti, po kteri bi se berž ko mogoče med Slovence spravil to je i moralo bi se po Slovenskem uradno kaj ta Kratkočasno berilo. Pravlica od Kurauta. Marsikdo nasincov dobro pozná basni (mitologijo) ne kega za slovenšino ukazati, da bi vsi Slovenci, ki se med kdanjih Gerkov in Rimljanov; basni njegovih očakov pa so mu izobražene štejejo, potrebo takega besednjaka živo občutili, celó ptuje, čeravno bi mu imele znameniteje biti od unih. in da bi jih ta potreba silila si ga omisliti. Ako se to ne Hočem tukaj le o staroslověnském božanstvu K ur an ta sgodí, ga bojo priprosti Slovenci in Nemci na vago kupovali4), nekoliko govoriti. Dostavek vređništva. i Tega niso „Novice" Stari Slovenci, dokler so se molikovali. so mislili y nikdar želele! One poprašujejo le za nemško-slovenski del slovnika : ali je morebiti kak slovensk pregovor znan, kteri se uje ma s tem ali unim nemškim (analog ist?) Saj je znano, da ravno pregovorov si je v vseh jezikih ) Da dosti podobnih. In le teh isemo, ne pa prelitih! 2 y je bilo tudi nekoliko p osi lje nih v „Novicah" natisnjenih oaj nihče ne misli, da pridejo zatega voljo v si o v nik. Novice" nabirajo, vredništvo slovníková pa izbira. 3) Tù moramo vprašati : zakaj v to? „Daje kaj :u je naro da je v začetku sveta presrečni vék bil: da je kruh na drevji rastel in da klasovje pšenično je bilo pol sežnja dolgo. Srečni ljudjé so bili dobri; pa kmali so se pokvarili in hu-dobni postali. Tedaj so sklenili bogovi svet pokončati. Silno je počelo deževati; cela zemlja je bila visoko z vodo po-krita. Vsi ljudje so poginili, samo štirje so se resili, da niso v strašni povodnji pokončani bili. Od treh molči povest; kako se je pa četerti strašni povodnji odtel, se vé. Bila je namreč na visokem hribu den izrek, je prost in veliko pomeni. Tudi izobrazen Ne- itd. mec ima svoj „wunderschón", „ gôttlich", „himmlisch" Dovolíte tedaj tudi Slovencom njih krepki „da je kaj!" 4 Koliko bo veljal? kdo bo kupoval novi slovenski (ne Vodnikov)? kdo more sedaj to soditi! Preuzvišeni gospod pomoci išče in se izdajatelj mu bojo ceno gotovo tako postavili, da si ga bo lahko vsak omislil, komur je za slovenski jezik mar, in da se ne bo na vago kupoval, ampak na cente prodajal. Delo vinska terta, ki se je z versicem neba tikala. Přijel se je četerti te terte in začel je v visino plezati. Kurant, pri starih Slovanih jako poštovani bog, to viditi, se razveseli, da mož na drevesu, njemu posvečenem , usmili revnega cloveka. Berzo je jela voda odtekati in , svojemu rešitelju, obljubiti, da bo vedno dvé njemu svete zeliši Ijubil in nju plod rad vžival. Te želiši ste bile vinska terta zemlja se sušiti. Rešeni človek mora Kurantu bo res obširno, veliko, kakoršnega nima ravno vsak slovan ski narod, in ravno to je Slovenci. in pa ajda. Rešeni človek vzame v eno roko terto y V 9 8 čimur se bomo mogli ponašati drugo pa ajdino štiblo, ter se podá po širokém svetu stanovanja iskat. Na bregovih jadranskega morja se ustanovi, od vinske terte, ki jo je v roki nesel, odseče šibo in vtakne jo z vso močjo v zemljo. Pri ti priči se strese vsa zemlja. Ob priliki, ko smo popraševali za analogične slov. pregovore k nemškemu „Zum bosen Spiel gute Miene machen" srno přejeli še sledeče: „Grenke molčé požerati (požreti)", In res je še dan današnji v Proseku zeló dobro vino, tudi ajdo je vsejal. Njegovi sinovi so se razširili po Krajn in skem. In še zdaj se živijo Krajnci večidel od ajde. „veliko jih je slisal, pa nobena ga ni zbodla zgrela Ti ogrela dar ni skipelo", ali za kožo nič). spekla u yy „precej mu je vrelo, pa mu ven-mu je kar po koži zletelo (pod kožo Da bi se kaka napačna beseda v željno pričakovani slovnik ne vrinila nam pišejo čast. gosp. Kobe Vam razložim v listu 10. omenjeno besedo „peršal", ki je Ie spačena izrečba nekterih krajev, in je sostavljena iz pred-loga prez (brez) in šala. Nje pomen je „ohne Scherz", „im Ernste", štirje povodnji oteti ljudjé so se v štiri dele sveta razdelili in zemljo zopet napolnili. Molik Kurant je bil v veliki časti pri starih Slovenih. In sedanji pust je spomin starega Kuranta. Veliko navad o tem času je jako starih, skoraj vsaka ima svoj pomen. Od tod izvira, da se še zdaj po nekterih krajih pust velí Kurant. Molika Kuranta so si Slovani tako mislili, kakot Rimljani svojega „Baha". kaj misliš ti od tega?u na prii. „prez šal", „prez šali", ali „prez šale" Bogu Kurantu je bil posebno torek posvećen, in res je zadnji pustni dan v „torek". V nekterih krajih Kranjskega je navada, da pustni torek iz slame narejenega moža ali zapalijo ali pa v vodo veržejo. Tudi to je iz časov paganskih (ajdovskih). To pa Zalostna prigodba svarilo ni podoba Kuranta, ampak „zime". Ker je zadnje pustne dní zima že večidel pri koncu, so si napravljali stari Slo-veui njeno podobo in jo sožgali. Ker se pa zima veliko pošiljajo gledat „babo Bilo je letos ravno na večer sv. 3 kraljev, ko je ne- krat poverne in še proti koncu hudo razsaja, so jo pa zopet «rečen čevljar, znan po večjem delu Istre, od nekod jo pri- čez kake tri tedne v podobi kake slamnate žene prežagali. pihal, včs omamljen od žganjice. Namesto da bi bil šel na In še sedaj otroke, kadar je pol posta svoj dom, se podá naravnost v oštarij najboljše 9 9 se vino; takaj izpraznuje kupico prodajalo žagati" Se sespomnem, da sem mlad fantič brez kosila za kupico, ga ceha i vleče, da ee se bolj ko je bil upijani. Kasno ponoči priko lovrati na svoj dom. Ker je to noč zeló merzlo bilo Dskerbi (toliko se je še zavedel) živega oglja v čepinji si bil in gledal, kje bom to žaganje babe vidil. Tako ima marsikaka stvar, ki se nam zgol le smešna zdí, svoj pomenek in vrednost starinarskega znanstva. J. Bile. Bog ve, je li ga oglj puh tako omamil je tako vinjen bil, da se mu postelja vname, pod pregori arečni človek s posteljo vred v konobo (kelder) pade m ne Včs 0 tem in božanstvu Kurantu naj se primeri gosp njakov článek v 1. Nov. Terste Vred. 08 No\ičar iz raznih krajev Pred odhodom Nj. Veličanstev iz Mi la i kneza Esterhazy-a s svojini bogastvom med drugim pravi, i la na se pričaku jejo po dopisu v „Wien. Zeit." se važni oklici novih uredb zatega voljo, pravijo, se je světli nadvojvoda Ferd. Mak da ima blizo 20.000 ovác. j hazy, taka sila « 20.000 !" r> Koliko?" š t ( čili platn mero dajali in se še druzih nepoštenost ne uk r> Još kneže mlad npćeval 1 glavicu škapulal?"" Urodila mu šenica I sveka dobra 27 srićica. ni zora bili dan, ? se vendar smé pati > da pri ne bojo gori popiaane, zdi ) b e n e m do škodljive slep na šli. Pomina vredna je pa na vsako vižo ta n o v a Po uradnem naznanilu je lansko leto na nesreći jljufija. e n a r h kih ob življenje n Da je v tej pesmi toliko laških, španjskih in nemskih besed* je vzrok, ker so ob tem času Nemci v teh krajih gospodarili; mnogo Ilirov je bilo pomešanih v straži Frankopanovi in opraviti z metropolitani v Mlecih (Benetkah), mnogo so imeli godilo pa se je to ob časih križanskih vojsk. Pesem je najberže iz 15. veka. ker Jure železnicah v vsem skupaj 17 ljudi po prišlo, 24 pa poškodovanih bilo; med popotuiki ni nobeden Frangepan je bil v pervi polovici 15. stoletja gospodar Virka (na zgubi 1 življenja sreča je zadela.1 se prevdari obila poškodovanih jih je bilo 5; vsa ostala ne ljud 5 ki imajo z vozovi opraviti množica ljudi ki ee leto in dan pelj Ako 5 pO otoci) in Modruša na Horvaškem. Znamenito je, da se še v tej pesmi nahaja dual, kterega so Serbi in Iliri popolnoma zgubili, razun nekterih oblik, ktere so ostale , pa so le v množném številu v kov v pr ko Polit z nesre-e novice železnici, gotovo to število nesr čami po navadnih cestah ni vel poslednjih dní so redko vsejane. Švajcarsko-prusk pravda se ne odmotuje sicer tako hitro kakor se je mislilo, A n g 1 e ž k o - p e r z i š k i navadi, p. : oči, o č i u li, očima; uši, u š i u h, ušima in v drugih imenih v mnž. štv. s skloni na ima in ama. p.: ženám in (ženama). Od hlapčića do diklice etc. to pesem naj pojó mladenci in deklice. j V govoru se 1 večkrat ne izgovarja ? P grabje, h m ej, namesto zublje itd. Vaptar z u b j e, vahtar, vendar se bo izmotala z lep razpor, pred nekiini dnev natore. Wáchter. sledu. 5 Run i š k a o v se Jnr Fran kopan. hud viditi, je danes zelo krotke otroci si jo narejajo iz jesenovega lubja cer Najvažniša novica je se z e d bojo vlad ka vlada posled dní resno pomenjate bei ko ne čjo udarila nad Kitaj ka in fr : kako (Kineze) ali bi z . ki pa pifarica. l0J Gleda. Lalina 11 dve ure od Y erbnika — ni zdaj nic II piffaro. neka pišalka jej pravijo: sopelica '•') Iz okna — iz žlahi t)na. line. ) V staro-dalmatinskili pesnikih v pomenu nem 13 daj pi • V na versto, da jih bote tište ki se ponašate, da nosite bandei po svetu, prijele cana, ktera zapov za „kito u V A v s t da vsak or o ,,omike in svobodě alii je postava okli podař mora na svojei škega „hingezogen werden44; poslovica: kadi se tie zleže, onamo na teže (strebt bin). — 12 ) Kamra — ■]■■ II i II — ") Rijuhe. izba. lašk. la camera. robljene iz robei ozaljšane). ) Za I 5 Hlinjenja. Bud en morda od v rad lubens, gern. wíllig, tedaj munter. ker : I A V • Jezi. qui lubens, est et vigil (?). ,9) Tudi ljulj 17) Petelina. 18 Lezi, po ljulika (lolium). -") Omamljena, ker P°U veljala ki ves át pokončati. Dobra postava! Da bi pač povsod živino Dunajska policija po pi ojsti juj in vino sta omamljiva. Homer. 11. kn. V. 3. 10. '2 I Pogubi te gospe tma; primerjaj kaznuje ljudi, *x\ Vlaški calare --) Na koncu (kraji) skup vezati. t e r p Tako je neda spuščati. 2 4 Pod okna. 25 Bašelek ogel neki mi- deklicam najmilija rožica, ktera se na vsakem oknu nahaja, kjer je arsk mojster precej veliko kažen v jih plačati zato ker je svojemu fantu ukazal, da je mogel ujeto pod i z kaka deklica doma; mladenci pa zvečer (še zdaj) bosilje s kako palico k sebi potegnejo. ter ^i razdelé in okinčani zjutraj hodijo pred - —m . » m M «■■> 4M « • -v. • S třesk tako dolg pod ebuhom smoditi, dokler ni poginila. Nadležno ali škodlj človek pravico, h udobno P v J zival pokončati ima vsak ter pin čiti, nobeden. h iso. cuperar ) Kadi, kuda, ki: ali je še kdo gdegod, kje, kdo? -ém i ) Ri prizadobiti spet dobiti. Nek Anfflež se bah • V vprico sila b ke Od go ednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik