Štev. 48 (662) L. XIII NOVO MESTO, sreda, 28. novembra 1962 DOLENJSKI LIST G - A ž I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL ) V N E G \ L | (i >) i r H O KRUH NOVO V. E *5 T O Ob jugoslovanskem prazniku hitijo nase misli spet k človeku, ki je posvetu vse svoje revolucionarno življenje uresničitvi izgradnje socializma, naše žive, vse oplajajoče stvarnosti. S partijo, s tovarišem Titom, smo uspešno premagovali neštete težave na naši dosedanji poti in ustvarili vse to, kar že imamo in uživamo. S tovarišem Titom na čelu našega vodstva smo V bratski zvezi jugoslovanskih narodov ustvarili svojo svobodo in enakopravnost, trajno zedinjeni v revoluciji in socialistični skupnosti. Zaradi vedno snujočega duha, neutrudne borbe za uresničitev svetlih idej jutrišnjega dne in zgleda tovariša Tita, ki nenehno dela in ustvarja, naš socializem ne pozna zastoja, živo občutimo v srcih, kar so letos povedali člani Centralnega komiteja ZKJ tovarišu Titu za rojstni dan: »Ni preizkušnje, skozi katero ne bi šel svetlega in dvignjenega čela, vedno in za vse čase istoveten z usodo svojega delavskega razreda in svojega ljudstva!« Neizmerno smo mu hvaležni za vse, kar je naredil za našo socialistično skupnost, ob 29. novembru pa mu znova obljubljamo: ohranili bomo vse, kar smo dosegli z dolgotrajnim bojem! red devetnajstimi BF^ leti, 29. novem- Pbra 1943, so bili na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, v osrčju Evrope, položeni temelji in začrtani obrisi, kakšna naj bo nova Jugoslavija, za katero se je dvignilo v upor vse jugoslovansko ljudstvo. Še so grmeli topovi, še je okupator teptal in pustošil po domovini, ko so že nastajale osnove družbene samouprave. Tudi tam, kjer se je sovražnik obdajal z bunkerji in bodečo žico, da ne bi prodrl skozi klic svobode, je ljudstvo snovalo organizacijo svoje nove — ljudske oblasti. Narodnoosvobodilni odbori so bili prva stopnica v graditvi oblasti delovnega ljudstva. Delavci, kmetje in inteligenca so s tem jasno povedali, da se ne bore le za nacionalno svobodo, ampak tudi za politično in socialno osvoboditev. Zato so ljudski poslanci, ki so se pre- bijali skozi bojni metež v Jajce, izrekli željo večine delovnega ljudstva, ko so odločili: NIČ VEČ STARE JUGOSLAVIJE, PREPLAVLJENE Z VAŠKO REVŠČINO, SOCIALNO NE PRAVIČNOSTJO IN NEPISMENOSTJO! Borci, ki so premagovali tudi največje ovire — glad, tifus, mraz, premoč sovražnika — ne bi predstavljali take sile, takega nepremagljivega viharja, ki je izruval vse, kar je sovražnega, reakcionarnega rastlo na tleh starega, preživelega, če ne bi njihova moč in zmaga temeljila na globoki zavesti o ciljih tega krvavega boja. Njihove pesti, njihovo orožje, njihova srca so pela pesem: imela država veliko vlogo, ki je pa ni smela izrabiti, da bi se dvignila nad ljudstvo, ampak za utrjevanje in razvoj družbe, zato, da bi sama postopoma postajala odveč, da bi se zlila z družbo, ki ne bo več potrebovala njene sile. Toda še preden je bilo mogoče na široko odpreti pot praksi samoupravljanja prek delavskih svetov, komun in drugih samoupravnih oblik, je bilo treba najprej prebiti tako imenovani začarani krog revščine, ki je tako zelo značilen za vse zaostale, nerazvite države. Jugoslovani so ga prebili. Prav demokratično samoupravljanje, ki je iz leta v leto krepilo svoje materialne temelje, je bilo tisti rezervoar neuklonljive volje in družbi, vedno nove in nove spremembe v materialnih in duhovnih pogojih življenja, nadaljnja poglobitev samoupravljanja, ki je prodrlo skoraj v vse pore družbenega življenja od tovarne pa do znanstvenega laboratorija, so prerastle ustavne predpise. Potrebno je sprejeti novo ustavo, celovit . dokument, temeljno listino samoupravljanja, ki utrjuje in izpopolnjuje osnove družbene samouprave kot podlago vse družbene ureditve in ki postavlja na prvo mesto človekov interes, njegovo osebno srečo. Ustava bo to, kar je v stvarnosti resnično naprednega in živega, še bolj utrdila in odprla še jasnejše perspektive nadaljnjemu družbe- DAN REPUBLIKE Zrušimo trhlo zgradbo stare države, v kateri so umetno razpihovali nacionalno nestrpnost, neusmiljeno preganjali napredek in s puškinimi kopiti ščitili brezobzirno ekonomsko izkoriščanje! Ljudstvo je z orožjem v roki terjalo državo, s katero si bo lahko ustvarilo pogoje za zgraditev nove družbe, take bratske skupnosti jugoslovanskih narodov, v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku, v kateri bo obstoj več narodov predstavljal element zbliževanja, človeškega sožitja, bogastva kulture. Le za tako državo so bili pripravljeni umirati mladi ljudje, ki so komaj vzcveteli v življenje in ki so zemljo prepojili s krvjo, da bi iz nje vzcvetel še lepši cvet — svoboda. Na razvalinah vojnega pustošenja, kakršno je bilo redko na svetu, je nastala nova država, za.kakršno se je ljudstvo borilo. To pa ni bila država, ki naj bi se venomer krepila in kar naprej vladala v imenu ljudi, ampak država, ki je ustvarjala pogoje, da si bo delovno ljudstvo samo vladalo, samo gradilo svojo oblast in samo razvijalo humane medsebojne odnose. Prva ustava iz 1.1946 je bila podoba take države, orožje v rokah delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da uresničijo revolucionarne spremembe, potrebne za graditev nove družbe. V tem času je hotenja, ki je zagotovil, da je danes industrija 4,5-krat bolj razvita, kot je bila v stari Jugoslaviji, in da se bo Jugoslavija s približno 600 dolarji narodnega dohodka na prebivalca čez nekaj let uvrstila med srednje razvite industrijske države. To pa so taka dela ali bolje: ena generacija se je lotila del, ki so jih druge opravljale stoletja. Ko so delovni kolektivi leta 1950 začeli upravljati tovarne in ko so se potlej bolj in bolj krepile njihove materialne pristojnosti, ko so leta 1955 vzni-kle komune kot tiste osnovne celice družbe, kjer je mogoče uskladiti osebne in skupne koristi proizvajalcev in potrošnikov, in ko so se razvejale oblike samoupravljanja tudi na ostala torišča družbenega življenja, v zdravstvo, šolstvo, znanost itd., je bilo treba spremeniti prvo ustavo. Zato so leta 1953 dobili Jugoslovani ustavni zakon, ki je odprl vrata samoupravljanja. Toda družba ni statična; to je živ organizem, ki se razvija po logiki svojega notranjega razvoja. Globoke preobrazbe v nemu razvoju na poti k višji obliki socialistične družbe. Ta cilj pa spet ni nekakšen vzvišen ideal, za katerega se je treba samo žrtvovati, ampak pomeni boj za srečnejši današnji dan, da bi bil jutrišnji še lepši. Osnutek ustave je prav zdaj, ko praznujemo dan republike, predmet široke, javne, demokratične razprave. V teh razpravah si občani ne le vcepljajo v zavest ustavna načela in stališča, ampak sprejemajo hkrati tudi kolektivno obvezo, da bodo kot upravljavci stvari še naprej in še bolj bogatili materialno in duhovno bogastvo družbe ter razvijali take medsebojne odnose, v katerih ne bo več prostora za zaostalost, birokratizem, zlorabe, samovoljo, drobno-lastniško sebičnost in anarbičnost ter druge škodljive pojave. Taka ustava pa je, kakor je dejal nekdo, največji pomnik času, v katerem vstaja nov človek, ki je sam svoje sreče gospodar, ki si gradi novo, pravičnejšo družbo in ki se v mednarodnih odnosih bori za ustvarjamo sožitje med narodi, za mir. ZA 29. NOVEMBER, PRAZNIK NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE, ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA TEDNIKA, GLASNIKA OBČINSKIH ODBOROV SZDL IN OKRAJNEGA ODBORA SZDL NOVOMEŠKEGA OKRAJA! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Delež novomeškega okraja v jugoslovanskem gospodarstvu Ob našem vsenarodnem prazniku smo prosili odgovorne tovariše na. okrajnem ljudskem odboru, da so nam postregli z nekaterimi podatki o moči in gibanju gospodarstva na našem področju. S kakšnim deležem smo vključeni v napore vseh naših narodov — nas je zanimalo. Odgovor Zavoda za plan je bil hitro na dlani: ■ Čeprav leto še ni zaklju- ■ čeno, kažejo vse doseda- ■ nje ocene, da bomo le- ■ tos ustvarili v okraju ■ okoli 67 in pol milijar-H de dinarjev družbenega H bruto proizvoda! To je B plod dela vseh naših de- ■ lavcev, inženirjev in teh-H nikov v industriji, krneli tijstvu, gozdarstvu, grad-H beništvu, prometu, trgo- ■ vini, gostinstvu in turiz-. B mu, obrti in vodnem go- B spodarstvu, pa še v vseh • B drugih panogah, ki pri-B spevajo iz leta v leto B več, da se dviga živ-B ljenjska raven prebival-B cev Dolenjske, Spodnje-B ga Posavja in Bele kra-B jine. če primerjamo letošnje uspehe z lanskimi, dobimo podatek, da znaša letos družbeni proizvod v okraju kar 2 milijardi in 870 milijonov dinarjev več kakor lani. To je nedvomno pomemben napredek, saj priča o nezadržani rasti v prej tako zelo nerazvitem področju, kot je bila to stara Dolenjska — pojem zaostalosti in capljanja za drugimi — Pretežni del ustvarjene vrednosti odpade seveda na industrijo, ki zavzema iz leta v leto važnejše mesto v gospodarstvu našega okraja. Letos bo industrija zajela že 43,4 odst. vse proizvodnje, lani pa je predstavljala 42 odst. Medtem ko delež drugih dejavnosti družbenega sektorja zadovoljivo narašča, pada pomen zasebnega sektorja. Medtem ko je lani zasebni sektor prispeval v okraju še 23,5 odst. družbenega bruto proizvoda, znaša letos njegov delež samo 20 odst. Tu gre predvsem za proizvodnjo v kmetijstvu in promet v gostinstvu in obrti, kjer predvsem izstopa zasebni proizvajalec. Pri tem naj takoj poudarimo, da čeprav predstavlja drobnolastni-fika proizvodnja v kmetijstvu okraja še kar 82,6 Odst. vse kmetijske proizvodnje, so letos naša družbena posestva v tem sestavu napredovala za 4,6 odst. Tudi v gostinstvu ima letos družbeni sektor za 3,1 odst. večjo udeležbo, družbena obrt pa za 1,2 odst. Med letom smo pogosto poročali o uspehih naših industrijskih kolektivov. Jugoslovansko gospodarstvo nedvomno zelo dobro pozna enega izmed velikanov t našem okraju: Tovarno celuloze in papirja DJURO SALAJ v Vidmu-Krškem. Kolektiv pospešeno gradi obrat Roto II, ki bo verjetno že v maju prihodnje leto dal prve tone papirja. Na jugoslovanskem trgu kratica IMV ni več skrivnost: Kombiji in Kurirji brzijo po ulicah vseh glavnih mest Jugoslavije. Izdelki naše tekstilne, lesne in farmacevtske industrije so znani doma in v tujini; kovinska industrija v okraju je močnejša iz leta v leto. BELT, Tovarna šivalnih strojev, IMV in druge gospodarske organizacije te stroke se razvijajo in kre- pijo iz leta v leto, čeprav se morajo boriti s številnimi težavami. Krmeljski rudarji bodo jutri slovesno odprli novo delovno halo — obrat METALNE v Krmelju. Ponosno bodo vsakomur povedali, da jim je družba omogočila v hitrem času prekvalifikacijo v kovinske delavce. V okra- > ju se razvija elektroindustrija, medtem ko so izdelki številnih naših podjetij letos tudi v tujini predstavili sposobne in požrtvovalne delavce z našega področja. Z dobrimi 67 milijardami letne bruto proizvodnje smo torej vključeni v jugoslovansko gospodarstvo. Malo morda v zveznem merilu, veliko za nas, ki dobro vemo, kako revni smo bili pred vojno in kako iz nič je bilo treba začeti po letu 1945, ko so puške zamenjali sprva krampi in lopate, šele deset let kasneje pa tudi prvi stroji ... Veliko za nas, smo pravkar zapisali — to pa je hkrati tudi zelo skromna ugotovitev! izdelani so že številni načrti, da bomo že v prihodnjih letih vred- nost naše osnovne proizvodnje morda že kar podvojili! Ni malo težav, ki jih moramo pri tem premagovati, veliko dela nas še čaka; doseženi uspehi pa nas navdajajo z upanjem, da bomo združeni kos nalogam, ki jih prinašajo nove zahteve: 0 boljša in cenejša pro- • izvodnja, integracija • podjetij, skrb za izvoz O in s tem vključitev v O mednarodno delitev de- • la. Uspehi zadnjih mesecev potrjujejo^ da smo te naloge v osnovi razumeli, čeprav se marsikje kar preveč krčevito oklepamo starih navad in globokih ko-lesnic dolgoletne prakse, Med pomembnimi letošnjimi delovnimi zmagami našega okraja je tudi dograditev nove tovarne ISKRA v Novem mestu: občina Novo mesto jo je 29. oktobra vključila v svoje gospodarstvo. Nova tovarna s polnim naslovom: ISKRA KRANJ — TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO, je samostojna ekonomska enota matične tovarne. V prvi etapi izgradnje bo nova tovarna montirala usmernike in usmerniške naprave, o čemer smo obširno poročali letos 25. oktobra. — Usmenuških naprav potrebujemo v naši državi vedno več: brez njih ne more delovati telefonija, kinotehnika, radiotebnika, brez njih pa ne morejo delati tudi televizijski in varilni tehniki, strokovnjaki za merilne instrumente in drugi. ISKRA bo usmerniške stavke kot sestavne dele za vgradnjo in kompletne naprave tudi izvažala. ki pa kliče po osvežitvi. Z marsičem bo treba prelomiti in se ozreti po novih zgledih, pogumneje zaorati nove brazde. Pomemben deiež investicij kolektivu za 100 odstotkov; — podjetje BETI v Metliki, BELOKRANJKA v Črnomlju in PLETILNICA V f)obovi so izpopolnila svo-o strojno opremo in pripravila združitev ter specializacijo proizvodnje teh obratov v trikotažnem kombinatu; — v Trebnjem so začeli graditi obrat kombinata FARMIS za proizvodnjo farmacevtske embalaže. Našteli smo veliko — a ne vsega ... Koliko je še »malih, drobnih« investicij v posameznih manjših kolektivih, koliko izboljšav, rekonstrukcij in drugih vlaganj v proizvodnjo, kar vse znatno vpliva na rastočo moč industrije v okraju. Seveda pa ni vse odvisno samo od dobre volje in pridnih rok! Potrebne so INVESTICIJE, denar, namenjen za nove proizvodne in druge zmogljivosti. Precej smo jih ustvarili in zbrali sami (zbrali bi jih lahko z medsebojnim posojanjem in večjim zaupanjem pravzaprav še precej Del nove avtomatske telefonske centrale v Novem mestu — izdelala jo je industrija ISKRA iz Kranja • Poročali smo že, da so v Novem mestu za vedno minili časi, ko so poslovni (in drugi) ljudje tolikokrat neusmiljeno in nepotrpežljivo pritiskali na telefonske aparate in stresali svojo (včasih razumljivo, a ne vedno opravičljivo) jezo nad ubogimi telefonistkami, ki so na zastarel način v davno premajhni 220-številčni centrali ročno vzpostavljale zveze — te občutljive živčne končiče sodobnega življenja... • 10. novembra 1962 je začela delati prva avtomatska telefonska centrala na Dolenjskem. Zdaj vrtiš številčnico na svojem aparatu (jezijo se nekateri pa še vedno: kaj se ne bi, saj hkrati zahteva več ljudi isto številko, pri čemer ti droban pisk pove, da si prepozen — in da se spet oglas'1...). Ne bo pa več dolgo, ko bomo nehali nadlegovati v Novem mestu številko 901 — medkrajevne prijave. Novi koaksikalni kabel nam bo omogočil,, da bomo klicali s telefonom iz Novega mesta vsakega naročnika v Ljubljani, na Koprskem in Gorenjskem neposredno — prek karakterističnih številk. Se malo kasneje pa bo tudi vsak novomeški naročnik lahko zaželel: HALO SLOVENIJA! Kraji se bodo zbližali. • Kaj nam obeta modernizacija telefonije? O tem je zelo zanimivo govoril 10. novembra v Novem mestu tovariš Jože Gerbec, direktor skupnosti ITT za Slovenijo, ki je med drugim dejal: »Danes izročamo prometu prvo avtomatsko telefonsko centralo na Dolenjskem. Prijetna dolžnost mi je, da ob tej priliki lahko spregovorim nekaj besed o pomenu novomeške centrale, ki predstavlja temelj bodoče avtomatizacije celotnega področja Dolenjske in Posavja- oziroma center mrežne grupe, ki jih bo po generalnem planu avtomatizacije telefonsko - telegrafske mreže v LR Sloveniji devet, s sedeži v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gori- več!), veliko pa sta nam spet posodili republika in zveza. Pošteno bomo vrnili posojeno, v kreditih pa vidimo nadaljevanje pomoči nekoč izrazito nerazvitemu področju, ki je v letih re volucije častno prispevalo svoj veliki delež. B Samo letos je bilo inve-B stiranih v okraju pri-B bližno 6 milijard in 900 H milijonov dinarjev (brez B sredstev zasebnikov). To E3 je približno 800 mili j o-B nov več kakor lani. Kaj smo naredili in de lali s tem denarjem? V INDUSTRIJI je rudnik Kani-žarica nadaljeval rekonstrukcijo rudnika, ki bo predvidoma končana v letu 1963; — v Novem mestu so začela graditi tovarno stekla; — dograjen je novi obrat kovinske industrije METALNA v Krmelju, ki bo začel s poskusno proizvodnjo 1. januarja 1963; — zgrajen je novi obrat ISKRE v Bršlinu pri Novem mestu, ki že proizvaja; — NOVOLES v Straži je začel graditi obrat za proizvodnjo drobnega pohištva in TV ohišij v Straži; — v teku je rekonstrukcija Mizarske zadruge v Sevnici, ki proizvaja specialno stilno pohištvo; — Tovarna papirja in celuloze v Krškem nadaljuje izgradnjo obrata Roto II, ki bo povečal proizvodnjo časopisnega papirja v tem Kmetijstvo noče - in ne sme - zaostajali Investicije so pomagale tudi kmetijstvu na trdnejše noge. V Krasincu so začeli uporabljati hlev za 900 govedi, v Sevnici za 100 krav, v Zalogu za 120 krav in v Draškovcu za 400 govedi. Gradimo še 5 hlevov za 800 glav goveje živine v pitanju in hlev za 100 krav molznic. Odobrena so sredstva za gradnjo pitališč za VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM V N0V0-MFftKEM OKRAJU ŽELI NOVIH USPEHOV IN JIM ČESTITA ZA 29. NOVEMBER 1 OKRAJNA GOSPODARSKA ZBORNICA NOVO MESTO ■ .'........ • • "|«-'" i Halo-Slovenija! ci, Kopru, Postojni, Novem mestu in Murski Soboti. Vse te mrežne grupe predstavljajo v merilu FLRJ področje tranzitne centrale Ljubljana, ki je že v gradnji in bo posredovala ves medkrajevni promet med temi mrežnimi skupinami, medkrajevni promet med republikami in bližnji mednarodni promet. Predvidevamo, da bomo v 5 do 10 letih lahko dokončno odpravili stari način telefoniranja, pri katerem morajo medkrajevne pogovore posredovati telefonistice, in uvedli popoln avtomatski promet po vsej Sloveniji. Dosedanja telefonska mreža na področju Dolenjske je zelo zaostala, saj je grajena po zastarelih metodah in se vzpostavljanje telefonskih zvez opravlja še vedno z ročnim posredovanjem. To pa je zelo drago in predstavlja oviro za povečanje telefonskega prometa, ker je delovni čas v centralah omejen le na del dneva. Zastarela telefonija pa predstavlja tudi veliko oviro vedno hitrejšemu gospodarskemu razvoju vsakega področja. • Ce upoštevamo tako stanje na Dolenjskem in posebno nalogo PTT stroke, da čim hitreje in kvalitetneje opravlja prenos telegrafskih, telefonskih in poštnih sporočil, kar predstavlja temeljni pogoj za dober, skladen in smotrn napredek narodnega gospodarstva, predvideva program avtomatizacije telefonskega in telegrafskega prometa v Sloveniji tudi avtomatizacijo Dolenjske in Posavja. # Dobili smo osnovo za novo mrežno avtomatsko skupino Z vključitvijo ATC Novo mesto bo torej podana osnova za bodočo mrežno avtomatsko skupino, ker bo centrala v Novem mestu povezovala še vozelni centrali v Črnomlju, katere kapaciteta je 200 številk, in Krškem s 300 številkami ter končni centrali v Trebnjem z 80 številkami in Straži pri Novem mestu s 60 številkami. Vozelna centrala v Krškem bo povezovala tUdI končne postaje v Brežicah (300 številk), Sevnici (200 številk) in Brestanici (80 številk). Vozelna centrala v Črnomlju pa bo povezovala končno centralo v Metliki, katere začetna kapaciteta je 80 številk. Novomeška glavna centrala z vsemi naštetimi vozelnimi in končnimi centralami bo povezana s tranzitno ATC v Ljubljani, s čimer bo dana možnost za kompleksno avtomatizacijo telefonskega prometa na tem področju. Ta povezava bo izvršena z VP prenosnimi sistemi po koaksialnem kablu. • Med Ljubljano in Zagrebom: hkrati do 1200 pogovorov! Računamo, da bomo na relaciji Zagreb—Ljubljana začeli polagati koaksialni kabel med Beogradom in Zagrebom. Ko bo položen koaksialni kabel vzdolž celotne FLRJ (od tega v Sloveniji na relacijah Ljubljana— Maribor—državna meja—Avstrija, Ljubljana—Postojna— Trst in Ljubljana—Novo mesto—Zagreb ter naprej proti Beogradu, Nišu in Solunu )F bomo ne samo povezali sko-raj vse glavne centrale v SI** 7.000 glav govedi in vzrejo 10.000 prašičev; investicije kolektivi že Izkoriščajo (med letom smo imeli vzrok kritično opozarjati, da potekajo investicije te vrste prepočasi!), nekateri hlevi pa so sredi gradnje oz. za nekatere še pripravljajo glavne projekte. Za podružbljanje zemljišč z nakupom in arondacijami so bila dana na razpolago znatna sredstva. Za nakup 1960 hektarov zemlje so krediti že odobreni, za nadaljnjih 880 ha pa so vloženi zahtevki za nove kredite. V postop- ku je arondacija 170 ha zemljišč z 250 lastniki. Zadruge oz. posestva pripravljajo programe za 4 nove sadne plantaže na površini 450 ha. IN GOZDARSTVO? Na kratko njegovi uspehi: 40 ha novih plantaž topole in 60 ha iglavcev (gladki bor); novih je tudi 110 ha intenzivnih nasadov iglavcev (gladki bor, smreka). Zgrajenih je 19 km novih gozdnih cest, nakupljenih je 40 ha zemljišč za nove drevesnice, opsema zanje in mehanizacija pa je izpopolnjena. Bežen sprehod skozi druge panoge Prostor nam ne dopušča, da bi podrobneje našteli vse, kar bi bilo vredno povedati o ostalih gospodarskih panogah (mimogrede: malo manj mačehovski odnos do finančnih problemov domačega lista bi nam pomagal, da se ne bi vedno opravičevali pred bralci s skromnostjo obsega našega časnika!). Pa dajmo, vsaj na kratko! Gradbena podjetja so izpopolnjevala mehanizacijo in opremo svojih obratov, da bi tako pocenila in olajšala izvajanje gradbenih del. Precej je novega v prometu: 8 km obnovljenega cestišča na Gorjanski cesti, kjer dela nadaljujejo? modernizacija cest Senovo— Videm-Krško v Brestanici, ceste skozi Sevnico, oddelka med obema mostovoma v Brežicah, priključka na Karteljevem itd. Pravkar rekonstruirajo dostopno cesto do šmarjeških Toplic, slabo vreme pa je prehitelo modernizacijo priključka na avtocesto pri Gmajni. Vsi smo veseli najnovejše pridobitve PTT podjetja v Novem mestu: nova avtomatska telefonska centrala je ponos Novega mesta in vsega okraja! Zdaj sledi avtomatizacija PTT prometa v občinskih središčih. Tudi Železniško transportno podjetje je vložilo Precej denarja v večja popravila prog in voznihsred-stev. V trgovini so se pojavile prve lastovke, ki morda le oznanjajo skorajšnjo »od-jugo« tudi v tej panogi: v Novem mestu bodo preuredili več zastarelih trgovskih lokalov, pravtako pa tudi v drugih občinskih središčih. No, o tem kaj več v kratkem v Dolenjskem listu! Tudi o gostinstvu in turizmu smo morali med letom marsikaj povedati; panoga ni brez uspehov, lahko pa bi jih imela več, če bi bili kolektivi naših gostinskih podjetij bolj prožni, bolj sodobni in — okret-nejšl! Še vedno pa je tako, da poznamo gostinstvo in turizem na Dolenjskem samo »v litru cvečka« in spi-tih sodih pijač... No, na vrsti so resna dela za ureditev doline Krke in Kolpe, Čateških, šmarjeških in Dolenjskih Toplic, pa Kostanjevice, Otočca (še vedno je brez reklamne table ob avtomobilski cesti, čeprav smo o tem že ponovno pisali!!). Seveda vse to ne bo čez noč gotovo, glavno pa je, da so v pripravi ustrezni investicijski in urbanistični načrti. OBRT je rekonstruirala 15 večjih podjetij ter s tem znatno razširila predvsem zmogljivosti v proizvodni obrti. O vodnem gospodarstvu, ki je za naš okraj posebno pomembno, smo že med letom večkrat poročali. Naj tu na kratko ponovimo letošnja glavna načela: reguliran je bil Dolski potok v Senovem, razen tega pa tudi Sevniščica, Leskovški potok in Gabernica. Na Spodnja Savi so zgradili nov nasip, gornji jez na Krki v Novem mestu pa popolnoma obnovili. Precej ,je bilo drugih manjših vzdrževalnih del, sanitarnih sečenj in podobnega, Vodna skupnost pa pripravlja študije za vodno gospodarsko ureditev Krke s Prečno, za melioraci- jo Dolnjevaškega potoka, za melioracijo področja v Cerkljah itd. Tudi lovci in ribiči se lahko pohvalijo z nekaterimi novimi gradnjami, o tem pa o priložnosti- kaj več v posebnem članku. Razgibana stanovanjsko-komunalna dejavnost je daia dobre uspehe Načrt gradnje stanovanj, predviden za 1963, bo predvidoma v celoti uresničen, o čemer bomo ob novem letu povedali kaj več. Občine in kolektivi - so nadaljevali z izgradnjo in dopolnjevanjem vodooskrbne mreže: sem štejejo vodovodi v Boštanju (nov), v Črnomlju, Dragatušu, Metliki, na Mirni, Šmarjeti, škocjanu, Trebnjem in v Žužemberku. Programsko je obdelana gradnja oziroma razširitev ter rekonstrukcija vodovodov v Sevnici in Semiču, za bazen Dolenjske Toplice — Stra- ža-Vavta vas, za Šentjernej, šmarješke Toplice in Krško. O kanalizacijah v Sevnici ter Bršlinu pri Novem mestu smo že pisali, pravtako o moderniziranih cestiščih v naseljih Sevnica, Brestanica, Krško in Metlika. Električno omrežje smo spet razširili, zlasti pa kaže omeniti pri tem gradnjo daljnovoda Novo mesto—Črnomelj. In še zelo važna ugotovitev: številna naselja so začela zbirati in izdelovati urbanistično dokumentacijo. veniji, ampak bo možno ustvariti dobro povezavo vseh glavnih republiških središč. Ustvarjena bo močna hrbtenica medkrajevne mreže v FLR.I ta možnost tranzita izl zahodne In srednje Evrope proti vzhodni in Jugovzhodni Evropi ter dalje na Bližnji vzhod. Lahko rečem, da se nam v telefoniji obetajo lepši časi, saj ne bo treba za pogovore nič več neskončnega čakanja na zvezo, ker bo koasialni kabel omogočal na relaciji Ljubljana—Zagreb prenos 1200 te-' lefonskih pogovorov, koaksia-lec Ljubljana—Postojna—Trst Pa 960 pogovorov naenkrat. Razen telefonske mreže bo na področju Dolenjske napravljen velik napredek tudi na področju telegrafije. V teku je dobava nove avtomatske telegrafske centrale, ki bo montirana v Novem mestu in bo imela začetno kapaciteto 20 priključkov. Vanjo se bodo lahko priključili telegrafski naročniki iz celega novomeškega okraja, kar bo za gospodarske organizacije tega Področja velikega pomena. Preko avtomatske centrale bodo lahko naročniki dobili zvezo brez posredovanja pošte z vsemi telegrafskimi naročniki v Sloveniji in Jugoslaviji, polavtomatsko telegrafsko zvezo preko Zagreba ali Beograda pa tudi s telegraf- Tudi v šolstvu lep premik in dobri obeti za kulturo Tutii v kmetijstvu smo letos dosegli v gospodarstvu našega okraja lep napredek: posestva in kmetijske zadruge imajo zdaj precej več zemlje kot lani, s tem pa tudi trdnejšo podlago za uresničevanje načrtov, ki smo jih sprejeli Živinoreja se na naših družbenih kmetijskih obratih vedno bolj razvija, marsikje pa nastajajo težave prav zato, ker so živinorejski obrati preveč odvisni od pridelka klasične krme — sena. Rast in spravilo sena sta močno odvisna od vremena. Temu se lahko izognemo s silažnimi posevki, katere spravljamo v silosih raznih vrst in izvedb. Ni sliki: traktor tlači silažno koruzo v betonskem koritastem silosu na obratu KZ Brežice v Cerkljah. O težavah, v kakršnih so naše šole, smo žal morali letos vedno znova poročati v našem pokrajinskem listu. Pred koncem leta lahko ugotovimo, da je bilo tudi na tem področju doseženih nekaj razveseljivih uspehov: — zgrajena je stavba osnovne šole v Dragatušu; — pod streho je nova osnovna šola v Šentjerneju, do konca decembra pa bo pokrita tudi nova šola v Trebnjem; — šolo v Šentjanžu dograjujejo, šolo v Podzemlju so adaptirali, za TSš v Krškem pa nabavili opremo; — v izdelavi so načrti za gradnjo osnovnih šol v Sevnici in Vidmu-Krškem II.; — novomeška osnovna šola je. le dobila nekaj novih prostorov z izselitvijo strank, prav tako pa bo dobila nove učne prostore tudi novomeška gimnazija z nadzidavo telovadnice. Sem moramo prišteti tudi adaptacijo kulturnega doma v Brežicah, ki je že zdaj med najlepšimi tovrstnimi zgradbami v okraju, gotov pa bo verjetno avgusta prihodnje leto7 Urejen je bil oder v Domu LP v Novem mestu in na Vidmu, urejenih je bilo več klubskih prostorov za mladino itd. Urejeni sta matični knjižnici v Novem mestu in Črnomlju. Obnova gradu v Kostanjevici se je nadaljevala; letos se bodo začela tudi preureditveha dela na Valvasorjevi hiši v Krškem, arheologi pa so nadaljevali izkopavanja v Drnovem in Trebnjem. Pripravljajo načrte za zavarovanje razvalin gradu Hmeljnik in za gradnjo nove DOLENJSKE GALERIJE v Novem me- stu. Spet smo imeli mednarodni simpozij kiparjev v Kostanjevici na Krki, ustanovljen je bil Zavod za spomeniško varstvo v. Novem mestu, v Novem mestu pa tudi pripravljajo načrte za gradnjo novega kulturnega doma. V Novem mestu, Leskov-cu, Metliki, Sevnici in še kje so urejali nova šolska telovadišča in igrišča. Izdatki za zdravstvene objekte in socialno varstvo niso na zadnjem mestu! Zadnje mesece smo ved- nih problemih s področja no znova pisali o števil- zdravstva in socialnega var- *~**™<>*?*!m*ti »■«.»«»>|lni<)l)MI mogrede omenimo gradnjo novega doma LM v Novem mestu in zidanje novega gasilskega doma ob Ločen-ski cesti; oba objekta bodo prihodnje leto dogradili. Čeprav smo pri kraju (s prostorom), to ne velja za naštevanje, saj bi kazalo vsaj opisati to .in ono, česar so se lotili med letom naši ljudski odbori, delovni kolektivi, ustanove, organizacije in društva. Morda smo se med člankom malce oddaljili od strogo gospodarskega naslova te Moderna in sodobna trgovina je zahteva časa! Tu precej zaostajamo. skimi naročniki v 64 evropskih in izvenevropskih državah. Telefonska centrala Novo mesto bo s 6-kanalnim sistemom povezana na avtomatsko telegrafsko centralo v Ljubljani, v programu pa je predvidena nabava telegrafskih sistemov za povezavo telegrafskih naročnikov in pošt v Vidmu-Krškem, Brežicah in Črnomlju z Novim mestom ter kasneje tudi povečanje telegrafskih zvez med Novim mestom in Ljubljano. Gospodarske in druge organizacije, ki bodo želele postati telegrafski naročniki, morajo predvideti potrebna sredstva za nabavo teleprinterjev. Telegraf dobiva po svetu čedalje večji pomen in je za hiter prenoe pismenih sporočil v poslovnem življenju nujno potreben. Z uresničevanjem programa se bo kvaliteta telegrafske službe na Dolenjskem znatno izboljšala. Perspektivni program avtomatizacije telegrafsko-telefon-ske mreže predvideva, da bo za njegovo ostvaritev samo za področje Dolenjske potrebnih blizu 700 milijonov dinarjev. 9 Koristno sodelovanje ljudskih odborov Za gradnjo nove pošte, polaganje kablov in avtomatsko telefonsko centralo je bilo porabljenih že okoli 240 milijonov dinarjev. To so velikanske investicije, ki jih PTT nikakor ne bi zmogla sama, zato nam je v veliki meri priskočila na pomoč ljudska oblast. Poudariti moramo, da je ravno za Dolenjsko vsega priznanja vredno tesno sodelovanje občin in okraja Novo mesto s PTT. Tako nimamo težav, če je treba za PTT prispevati denarna sredstva, ker ljudski odbori pravilna razumejo poslanstvo in naloge PTT, ki se mora, če hoče vse izpolnjevati, razvijati skladno s povečanjem in razvojem proizvodnje, gospodarstva in družbe. • POŠTA: že ob sedmih zjutraj! Edino vprašanje, ki ga moramo še rešiti in predstavlja za Novo mesto, predvsem pa za Belo krajino, precejšen problem, je pozen prihod pošte v Novo mesto in Belo krajino. Ker ne moremo računati na izboljšanje železniških zvez med Ljubljano in Novim mestom, je v programu razvoja poštnih zvez predvidena povezava Ljubljane z Novim mestom in vsemi poštami v Bell krajini z lastnimi poštni- mi avtomobili. Na ta način bi lahko začeli z izdajo pošiljk v Novem mestu, Črnomlju, Metliki in drugod že ob 7. uri zjutraj. Posebno velikega pomena bi bila takšna poštna zveza za dnevno časopisje, ker bi prihajal poštni avto v Novo mesto že okoli 4. ure zjutraj. Prepričan sem, da bomo takšno zvezo lahko- vzpostavili kmalu po Novem letu in da bo prinesla velike koristi vsemu javnemu življenju v Novem mestu in Beli krajini. Tovariši in tovarišice! Ko mi je danes poverjena naloga, da predam prometu prvo avtomatsko telefonsko centralo na Dolenjskem, mi dovolite, da se v imenu PTT stroke zahvalim političnim in oblastnim organom za vso pomoč, ki so nam jo nudili. Želel bi, da bi bilo sodelovanje med PTT in organi oblasti še naprej tako plodno, saj se vsi borimo za izgradnjo našega socialističnega gospodarstva. Vsem sodelavcem PTT podjetja Novo mesto pa ob njihovi delovni zmagi v imenu Skupnosti PTT podjetij LRS iskreno čestitam z željo, da še naprej prispevajo svoj delež za razvoj In napredek PTT stroke ter za izgradnjo naše socialistične družbe.« stva, ki nas vse živo zanimajo. Omenimo zato tu samo nekatere gradnje, ki se nadaljujejo: to je predvsem kirurško - pediatrični oddelek Splošne bolnišnice v Novem mestu, medtem ko je bil letos ambulantno-poliklinični trakt v Brežicah že izročen svojemu namenu. V zdravstvenih domovih oz. postajah v Novem mestu, Črnomlju, Trebnjem, Mokronogu in drugje so izvršili večje in manjše preureditve, izpopolnili opremo itd., kar velja tudi za Zavod za zdravstveno varstvo v Novem mestu. V Krškem zidajo nov zdravstveni dom, pripravljajo pa tudi načrte za novo zobno polikliniko v Novem mestu. Zdravstveni objekti v vseh treh naravnih zdraviliščih — v čateških, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah — bodo povečani. Sem kaže prišteti tudi preureditvena dela v domovih za onemogle na Loki in v Metliki, že prihodnji mesec pa se bodo začela tudi obnovitvena dela v počitniškem domu FAZAN v Portorožu. V Metliki so pred dnevi odprli novi vrtec, več takih ustanov pa v okraju še pripravljajo z načrtnim delom. Naj ob koncu samo mi- ga sestavka, pač nič zato. Hoteli smo prikazati, kakšen je delež našega okraja v naši skupnosti. Iz leta V leto je večji, da pa bo kmalu še izdatnejši, nam bodo pripomogli tudi vsi uspehi, ki smo jih dosegli na različnih področjih in katerih smo lahko ob letošnjem 29. NOVEMBRU veseli! Zbrano imamo tudi gradivo o uspehih to problemih delovanja družbenih služb v okraju, toda res: prostor se urnika novim člankom in potrebam. Skoraj bo tu novo leto in s njim obračun vsega našega snovanja to dela, pa morda takrat o tem kaj več in bolj natanko. DAN REPUBLEKE ZATO LAHKO PRAZNUJEMO S PONOSOM IN PRIJETNO ZAVESTJO, DA SMO SE TUDI LETOS KAR NAJBOLJ POTRUDILI URESNIČEVATI NAŠE NALOGE IN DOLŽNOSTI ZA NAPREDEK SKUPNOSTI IN PROCVET SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Zato sd delovni ljudje našega okraja tudi za letošnji 29. november prisrčno čestitamo z najboljšimi željami, da bi v bodoče gradili naš skupni dom še uspešneje in srečneje! BEOGRAD - srce Jugoslavije % BEOGRAD — ZGODOVINSKO MESTO, pa vendar novo, mlado in polno kontrastov, ki sprehajalcu po beograjskih ulicah tu in tam še pričarajo kanček davne minulosti, hkrati pa že prikazujejo vso njegovo današnjo veličino in jasno prihodnost našega glavnega me-st dinjstva. KAR NI V USTAVI, NAJ BO V OBČINSKEM STATUTU Zbora mladih občanov, ki ga je 20. novembra sklicala komisija za predelavo ustav in občinsih statutov pri okrajnem komiteju LMS v Novem mestu, se je udeležilo 140 dijakov in mladincev iz delovnih organizacij. Na tem zboru so mladinci obravnavali določila osnutka zvezne ustave in pregledali tudi nekaj poglavij iz osnutka statuta novomeške občine. Predaval je sekretar okrajnega komiteja ZK Novo mesto inž. Marko Bule. Tovariš sekretar je po uvodnih besedah orisal komuno in krajevno skupnost, kakor sta pojmovanj v ustreznih poglavjih ustavnega osnutka. Dejal je tudi, da je na osnovi temeljnih določil ustave izdelan občinski statut novomeške občine, ki pa bo moral upoštevati vse to, česar zvezna in republiška ustava nista zaobsegli. Pri tem gre zlasti ca posebno vlogo. Ljudske mladine kot napredne, vplivne in uveljavljene politične organizacije, katere vloga bi morala biti v teh temeljnih listinah bolj upoštevana. Ni treba iskati področja, na katerem bi lahko srečali mladinca kot enakovrednega in zavestnega graditelja socialističnih odnosov. Z mladim človekom se bomo še velikokrat srečali, najsi bo šlo za rotacijo kadrov, uveljavljanje v upravnih organih in drugje. Neizogibno je dejstvo, da bomo v vrstah ljudi, ki bodo odgovorni za utrjevanje materialne baze — na tem pa sloni tudi materialno uresničenje ustavnih načel — srečali mlade strokovnjake, ki bodo delali s svojimi možgani in tako tudi kot člani Ljudske mladine dokazali, da lahko opravljajo tudi težje naloge. Sekretar BhIc je potem odgovarjal na vprašanja. Med drugim je precej zanimanja vzbudilo vprašanje finansiranja šolstva in izrednega študija. Prav tako je mladince zelo začudila izjava nekega udeleženca o nepravilnem odnosu TŠS »Mirna«, ki svojim vajencem ni zagotovila nobenih pogojev za njihovo izobraževanje in so morali šolanje sami plačevati. Dasiravno v ustavi ni določeno, kako se vajenci izobražujejo in kdo jih vzdržuje med njihovim rednim izobraževanjem, bi morale gospodarske organizacije le najti razumevanje in vsaj deloma prispevati k rešitvi tega problema. TEKMOVANJE Kaj hitro bo za nami že drugi mesec tekmovanja krajevnih organizacij Socialistične zveze v našem okraju. Sedaj so že znani nekateri; prvi uspehi krajevnih organizacij iz oktobra in — čeprav en mesec ni veliko, so že na površju nekatere najboljše. »Najboljše« je seveda pogumno rečeno, saj je pred nami še kar pet šestin časa, ki ni' opisan in zabeležen. Okrajni odbor SZDL je ob začetku tekmovanja posebej poudaril, da ne razpisuje tekmovanja zaradi tekmovanja, temveč zaradi živahnejše in bolj načrtne usmeritve KO v delo. Vsako delo pa je na zunaj vidno le, če se opiše, zapiše, registrira in — pohvali ter nagradi! Zato so bila razumljivo potrebna nekakšna poročila, ki bi enotno zajemala vse tiste dejavnosti, ki se ocenjujejo. 2al je v nekaterih občinah poročanje slabo. Zato je upravičeno vprašanje: ali smo res tako skromni, da ne zapišemo kar smo naredili? Marsikje gre verjetno bolj za to, da sekretar KO nima časa zabeležiti dela članov, blagajnik ne utegne sešteti članarine in predsednik pozabi povedati, koliko dela je opravil odbor, da je pripravil to in ono. Vse to pa seveda le škoduje pri uvrstitvi KO v vrsto tistih, ki se bodo potegovali za tri občinske in pet okrajnih nagrad. Tako »pomanjkanje časa« je seveda neopravičljiva napaka do de- OBVESTILO DOPISNIKOM IN BRALCEM Skoraj iz vseh občin smo t soboto in nedeljo dobili Se kop novih dopisov, ki pa jih zaradi predčasnega zaključka današnje številke nismo mogli več upoštevati. Objavili jih bomo prihodnji četrtek! UREDNIŠTVO la članov, ki je v tem času izredno razgibano. Iz bežnega pregleda dospelih poročil nekaterih občinskih odborih je razvidno, da sta v oktobru bili v ospredju predvsem dve tekmovalni točki: razprava o ustavi in priprave na krajevne konference. O obeh naš tednik tudi sicer redno poroča od vsepovsod, nič pa ne de, če pogledamo to delo tudi skozi pravilnik o tekmovanju. Obe točki imata namreč dokaj visoko gornjo in drugi. V Črnomlju opažajo predvsem temeljite priprave na krajevno konferenco, kakršnih še ni bilo. V Petrovi vasi in Rožnem dolu je SZDL dobila precej novih članov. Na Vinici in v Dragatušu so sredi priprav za lastne prostore KO SZDL in drugih družbenih organizacij in društev. Tako torej v Črnomlju. BREŽICE se ponašajo v oktobru predvsem s krajevno organizacijo v Cerkljah ob Krki. Ta je organizirala zelo dobro ustavno razpravo. Med najpomembnejše uspehe pa sodi vsekakor pridobitev novih 157 članov, TEKMOVANJE mejo v dosegljivih točkah, kar ni brez pomena! Kaj pravijo v Beli krajini V Črnomlju menijo (razvrstitve še niso naredili), da je med prvimi vsekakor KO Ad-lešiči; tudi so bile javne razprave o ustavi še posebno dobre glede vsebine in udeležbe. Tudi priprave za krajevno konferenco so potekale v redu. Cisto blizu so Adlešiča-nom Dobličani, pa Crnomaljci NOVOST Dolenjske založbe TONE SELISKAR: • JADRA NA ROBU SVETA ŽIVAHNO IN NAPETO PISAN MLADINSKI ROMAN O MORJU IN POMORŠČAKIH. ILUSTRACIJE A. MAVEC. -CENA 790 DIN DOBITE V KNJIGARNAH kar je doslej edinstven primer. Predvolilne sestanke s članstvom po podružnicah so izvedli posebno uspešno, pobrali pa so tudi že 100% članarino za to leto. Skupno z drugimi so uredili družbeni prostor ter zanj kupili stole, mizo in peč, drugo pa še pride (pravijo). Tik za njimi so člani SZDL Brežice-mesto, Pečice, o delu SZDL v Jesenicah na Dol. pa smo pisali že zadnjič. Je res tako težko poročati o uspehih? V novomeški občini je zaškripalo s poročanjem. To je pomembna ovira ravno zaradi tega, ker je delo za nekaj mesecev nazaj težko ugotavljati, še težje pa ocenjevati! Ocenjevati pravimo zato, ker pri občinskih odborih SZDL posebne skupine vsak mesec sproti ocenjujejo opravljeno delo. V Vidmu-Krškem so za to delo celo razširili članstvo v občinsko organizacijsko-ka-drovski komisiji in pomagajo vsi njeni člani sproti vsak mesec 2 ali 3 KO z nasveti, pri sestavi poročil in delu. Temu so se priključili še vsi člani občinskega odbora, posebej še člani izvršnega odbora — in ni zlomek, da ne bi šlo! Prosimo vas za pomoč! Grafikon o nakladi glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva našega okraja je sam na sebi precej zgovoren. Pravzaprav se nam ob njem kar samo vsiljuje vprašanje: »Ali je res tako težko doseči 20 tisoč izvodov Dolenjskega lista na teden?« - Je — in ni! Težko bo uresničiti našo dolgoletno željo, če bi ostala uprava in uredništvo lista v naporih za razširitev domačega tednika osamljena. Precej truda in stroškov smo vložili zadnja leta v razvoj glasila SZDL našega okraja; delo seveda ni bilo zaman, saj smo resnično lahko veseli lepe naklade in razširjenosti lista, ki je prodrl v zadnjo vasico po Beli krajini, Dolenjskem in drugod po Spodnjem Posavju. Naloga pa je prav lahka, če jo pogledamo v tej luči: krajevne organizacije Socialistične zveze prav zdaj vneto tekmujejo s pestro, vsestransko dejavnostjo. Obveščenost občanov, stiki organizacije s članstvom, dobro delo sekcij in podružnic — vse to je sestavni del rednega delovanja Socialistične zveze, obenem pa tudi tekmovalni program. Mar ni prav, da pri tem izkoristimo vse priložnosti, ki se nam ponujajo za boljši način dela, hkrati pa tudi za dosego novih priznanj v tekmovanju? Odstotek števila članov SZDL, ki so naročeni na Dolenjski list, je pri tem ena izmed možnosti, da našo krajevno organizacijo po- stavimo v tekmovanju na pravo mesto! Zato prosimo vodstva vseh krajevnih organizacij SZDL v okraju, da povabijo v vrste naročnikov Dolenjskega lista tiste svoje člane, ki doslej našega tednika še ne prejemajo na svoj naslov! Naročilnice imajo občinski odbori SZDL oziroma že tudi krajevne organizacije SZDL. Prosimo, pošljite nam čimprej pravimo izpolnjene in od novih naročnikov podpisane naročilnice **— že prihodnji teden bomo začeli novim naročnikom pošiljati Dolenjski list na njihov domači naslov! Kakor že vrst let, pa tudi letos v tej akciji spet sodelujejo uslužbenci vseh naših pošt. Pravtako imajo naše naročilnice in še posebna pisma, ki jih bodo prihodnje dni razdelili vsem tistim družinam in posameznikom v okraju, ki doslej našega tednika še ne dobivajo na svoj naslov! Današnjo številko bodo hkrati brezplačno prinesli vsem tistim občanom, ki jim je namenjeno tudi posebno pismo našega Usta — vabilo za naročilo na Dolenjski list. Zato prosimo tudi vse pismonoše, da bi nam čimprej poslali izpolnjene naročilnice in tako pomnožili število rednih bralcev Dolenjskega lista! Naloga torej ni težka: V DECEMBRU BI RADI ZBRALI VSAJ 1.300 NOVIH NAROČNIKOV, pa bo redna tedenska naklada našega lista dosegla številko 20.000. 2e samo ta bežen pogled na nekatere krajevne organizacije kaže, da bo tekmovanje lahko resnično šola za kadre v SZDL. Ce hoče predsednik organizirati delo v odboru, mora o tem delu vsak dan več vedeti. Zato se seveda večkrat posvetuje s člani — in že je tu prvi korak k načinu dela, ki ga tekmovalni sistem zelo visoko vrednoti. Stik s člani je seveda mogoč tudi prek vseh drugih oblik; našemu glasilu je v njem namenjena precejšnja vloga. Marsikje so tudi spoznali, da je pisana beseda v glasilu krajevne organizacije velik pripomoček pri delu. Še veliko takih in podobnih ugotovitev bi lahko našteli. Vsem pa je skupno eno: tekmovanje ni samo sebi namen! Zal brez reda tu ne gre, zato naj bi se odbori KO SZDL zamislili povsod tam, kjer še niso ničesar razpravljali o tem s članstvom. Verjetno izvoljen sekretar KO nima pravice omalovaževati dela članov s tem, da ga ne zapiše! V rubrikah zbirnih poročil, ki jih izpolnjujejo občinski odbori, je žal še veliko rubrik praznih. In ni več daleč čas, ko bo za nami že ena tretjina tekmovanja! Razen tega teko v krajevnih organizacijah prav zdaj zadnje priprave za novo obdobje dela z novimi odbori. Prva poročila res ne povedo veliko, so pa opozorilo, namig, izkušnja. Uporabimo dobre povsod in izognimo se TEKMOVANJE slabih — pa bo spet dosežen eden izmed namenov tekmovanja. Vzporedno z napori, ki jih člani vlagajo v delo, pa se pogovorimo še o tem, kdo bo o tem tudi kaj napisal. Pisana beseda gre daleč naokoli, vsekakor pa veliko dlje kot izgovorjena! Bralcem našega lista Vsem bralcem Dolenjskega lista, fantom in dekletom, posebno pa domačim, pošiljajo lepe pozdrave za praznik republike fantje, ki služijo vo-jaš'i rok v Šibeniku: Ivan Bradač iz Trebče vasi. Ivnn Dragovan iz Lokvice, .: Predovič iz Hrasta, Viktov Kajba iz Brestanice in Julčč Korenje iz škocjana. Potek priprav in letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL v sevniški občini Tolmačenju osnutkov zvezne in republiške ustave v naši obclnj se Je pridružila Se druga, nič manj pomembna dolžnost: letne konference krajevnih organizacij1 SZDL. Občinski odbor SZDL Sevnica je, zavedajo* se velikega pomena letnih konferenc, slednje temeljito pripravil. Izvršni odbor je imel skupaj z organizacijsko kadrovsko komisijo 2 seji, kjer so se o vsebini in nalogah konferenc pogovorili in si porazdelili delo. Nekateri člani so, žal, zaradi preobremenjenosti ostali zgolj pri obljubah, vsa teža dela pa je zato padla na ožji krog ljudi. Kljub temu so bile priprave na letne konference vsa.4 > večini organizacij dobre, resne in temeljite. Nadvse pomembna je ugotovitev, ki so jo povsod izluščili že v pripravah da mora Socialistična zveza izpremenitl oblike in metode svojega dela ln Jih prilagoditi napotilom V. Kongresa SZDL in statutu ter vsebini osnutka republiške ln zvezne ustave ■ V krajevni organizaciji Sevnica so bile priprave na letno konferenco dobre ln uspešne. Ze pred konferenco so si člani odbora delo porazdelili, dokončno so se pogovorili o pobiranju članarine, zlasti pa so poudarili, da mora Socialistična zveza prestopiti tudi prag delovnih organizacij in se v bodoče bolj in resneje ukvarjati z gospodarskimi problemi. ■ V krajevni organizaciji Radna so ugotovili, da so se v preteklem obdobj žive zanimali za komunalno ureditev kraja in dosegli pri tem lepe uspehe. Na Radni ;e še vedno nujno potreben prostor, kjer bi se lahko prebivalci shajali ln razvijali delo ; ružbenih organizacij. Razpravljali so o slabem stanju cest, zlasti n republiški cesti Radeče-Videm-Krško, tel skoroda ni več prevozna. Izrazili so mišljenje, da bi morali kanale pod republiško cesto pri Logu čistiti cestarji in ne prebivalci, ki so bili doslej v to prisiljeni, da so preprečiU poplave. Predlagali so, naj bi se v bodoče občinski odborniki in drugi funkcionarji kadar pripravljajo karkoU na njihovem področju. pre< posvetovali s krajevnim odborom ln odborom SZDL ter ostalimi krajevnimi predstavniki. ■ V Boštanju so v pripravah ugotovili, da je v občinski upravi preveč uslužbencev in so zahtevali pojasnilo. Poudarili 60, da so pri gradnji vodovoda dosegli precejšnje uspehe; čeprav so od ljudskega odbora dobili le skromno pomoč. Želeli so, da bi jim bila odobrena dotacija ali kredit lz vodnega sklada. Letna konferenca bo v nedeljo, 9. decembra, ob 7.30. ker so nekoliko zamudili s pripravami. ■ V krajevni organizaciji P od vrh so razpravljali predvsem o elektrifikaciji. Menili so, da jim ljudski odbor pri tem nudi premalo pomoči. V prostorih nekdanje šole bodo uredili sobo za družbene organizacije. Ko so razpravljali o davčni politiki, so bili mišljenja, da so se davčne obveznosti na njihovem področju zvečale, čeprav so Jim prej zagotavljali, da bodo manjše. i ■ V Lončarjevem dolu se je razprava sukala največ okoli poti in plazu, ki Jim povzroča nemajhne 6krbi. Prebivalci so bili mišljenja, da bi jim pri odvozu plazne zemlje lahko pomagala kmetijska zadruga Sevnica. ■ V Budni vasi so sklenili poživiti delo krajevne organizacije, saj je bila nekdaj najdelavnejša v občini. Sedanjemu mrtvilu je kriv deloma tudi občinski odbor SZDL, ki je Imel z njimi premalo 6tikov. Razpravljali so o slabih poteh in o elektrifikaciji naselj!> Brunk ter poudarili, da bi moral občinski ljudski odbor imeti za oboje več razumevanja. Primerne priprave so bile tudi v ostalih krajevnih organizacijah. Nekoliko manj aktivni so bili na Velikem Cirniku, Kalu, Pokleku in na Blancl, vendar lahko tudi v teh organizacijah pripravijo kljub temu dobre letne konference. Dobrim pripravam 60 povsod sledile tudi vsebinsko bogate konference. Razprave so se sicer res mudile največ okoU lokalnih problemov, vendar pa so občani načenjali tudi druga pomembnejša vprašanja, zlasti s področja U6tave. Vodstva SO bila povsod pomlajena, povsod je v nove odbore Izvoljenih precej novih članov. Na konferencah so največ razpravljali o najbolj perečih problemih. V naši občini je bilo doslej že 15 letnih konferenc, kot prvi sta jih organizirali krajevni organizaciji Studenec in Drožanje, sledile pa so organizacije Razbor, vitovec, Malkovec, Križ, Krmclj, Tržišče, Sevnica, Breg, Loka, Murnice, Orehovo, Kompolje-Smarčna in Bučk*. D. B. Vojaki čestitalo Dolenjski fantje Ciril Poljane iz Sp. Vodal, Alojz ŽVeglič iz Zabukovja, ' Alojz ■Uažič z Otočca, ki so pri voskih v Kumrovcu, čestitajo za dan repubM-e vsem znancem in prijatelj m, domačim pa pošiljajo lepo pozdrave. šentfernejski fantje Fantje iz okolice Šentjerneja, ki služijo vojaški rok na romunski meji, pozdravljajo za dan republike vse domače, sorodnike, fante in dekleta in jim želijo prijetno praznovanje! Jože Pavlin, Franc Pavlin in Ivan Gorenc. 20.f00 19.000 18.000 17.000 16.000 15.000 14.000 13.000 12.000 11.000 5.000 4.000 3.000 > o o o 17. febr. 1950 Konec 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 novembra 1962 KRI - rešilno zdravilo Specialista za ginekologijo in ženske bolezni ter šefa transfuzijske postaje v novomeški bolnišnici tovariša dr. Ljuba Kretiča smo prosili, da je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi s krvodajalstvom v našem okraju: Tovariš doktor, kako poteka letošnja akcija prostovoljnega oddajanja krvi na vaši transfuzijski postaji za potrebe novomeške bolnišnice? Ali so potrebe po krvi večje kot imate prijav krvodajalcev? Letošnjo akcijo prostovoljnega krvodajalstva je trans- di za vse druge transfuzijske postaje — ni govora! V Sloveniji imamo centralno ustanovo za transfuzijsko službo Zavod za transfuzijo v Ljubljani. Ta zavod s svojimi mobilnimi ekipami odvzema kri po naši republiki na tistih področjih, ki jih ne zajamejo teritorialne transfuzijske postaje. Prvenstveno oskrbuje s Kje vse uporabljamo kri? Znano je, da težko ponesrečenega človeka reši večkrat le takojšnja transfuzija krvi. Pri tem pa je količina, ki jo odda en krvodajalec (1 ali 2 oz. 3 del) mnogo premajhna. Da je pomoč učinkovita, so pogosto potrebne dosti večje količine krvi, nad 2 ali 3 litre. To pa je toliko, kot jo dobimo pri 10 do 15 krvodajalcih. No, prav tem požrtvovalnim krvodajalcem se lahko marsikatera mati zahvali za življenje. Pri komplikacijah, ki nastopijo v zvezi z materinstvom, je kri prav tako kot pri poškodbah rešilno sredstvo. Vendar pa nesreče <- Dr. Ljubo Kretič: »Delovni kolektivi nam lahko z discipliniranim sodelovanjem in pripravljenostjo svojih .članov pomagajo rešiti prene-katero življenje — kri je rešilno zdravilo!« fuzijska postaja skupaj z občinskim odborom RK predvidela na osnovi uspehov v preteklih letih in na osnovi potreb bolnice. V preteklih dveh letih se je namreč vabilu odzvalo od 1500 do 1800 prostovoljnih krvodajalcev, za letošnje leto pa smo predvideli okrog 2000 krvodajalcev. S tem bi namreč krili potrebe naše bolnice (okrog 500 litrov krvi letno). 2e med letom; pa -nam je majhen odziv pokazal, da zastavljene naloge ne borno izpolnili: tik pred koncem leta namreč ugotavljamo, da se je letos odzvalo vsega le nekaj nad 900 krvodajalcev ali le polovica pričakovanih. Razumljivo je, da je zato seveda velik primanjkljaj krvi v bolnici. Iz poročil naših dopisnikov in iz raznih vprašanj, ki prihajajo s terena vidimo, da ljudje marsikje še ne razumejo pomena krvodajalstva. Precej je tudi izmišljenih in zlonamernih govoric, da »kri izvažamo za devize« in pod. Prosimo, povejte v kratkem, kako je z odvzemom in porabo krvi, ki jo dobi vaša transfuzijska postaja? O izvažanju krvi iz naše u stanove v druge republik?, v druge države — isto velja tu- krvjo zdravstvene ustanove v Ljubljani, iz presežkov pa dopolnjuje manjkajoče količine krvi transfuzijskim postajam. To pa je tudi edina oblika »prodajanja« krvi v republiki. Ker pa so potrebe zdravstvenih ustanov velike, Zavodu ni vedno mogoče poslati dovolj manjkajoče krvi. Kri, ki jo pri odvzemu konzerviramo z dodatkom ksn-zervirajoče tekoče mešanice, je tudi .pri najboljšem čuvanju v celoti uporabna za bolnike le dva tedna. Cez nekaj krvi po tem času še ostane, se porabi za izdelovanje tekoče plazme. Pri tem postopku se odločijo krvne celice (rdeča in bela krvna telesca, krvne ploščice) in tako dobljena plazma se lahko ohrani do šest mesecev. Pri preskrbi zdravstvene u-stanove pa ni važna samo količina krvi, pač pa v enaki meri izbor krvi po krvnih skupinah: znano je, da ima vsak človek eno naslednjih krvnih skupin: O, A, B, AB — poleg tega pa še vrsto drugih podskupin, od katerih pa pri dajanju krvi upoštevamo zaenkrat samo Rh faktor. Tega lahko človek ima (v tem primeru je pozitiven) ali pa ga nima (je negativen). Ker moramo imeti pri vsaki skupini krvi na zalogi Rh pozitivno in Rh negativno kri, mora biti stalno na razpolago kri iz 8 skupin. PLEMENITO: 119 litrov krvi podarjene v črnomaljski občini! Občinski odbor Rdečega križa v Črnomlju je predvideval v letnem planu, da bo dalo kri 300 občanov. Na oddajo krvi pa je prišlo 417 občanov, od teh je bilo 36 zaradi bolezni odklonjenih, 381 občanov pa je oddalo 119 litrov krvi. Krvodajalci so prihajali iz oddaljenih krajev. Člani ekipe, ki so odvzemali kri, so bili naravnost presenečeni, da so bili krvodajalci tako disciplinirani. Odvzem krvi je bil v Crmošnjicah, Semiču in Črnomlju. Čeprav v Črnomlju niso imeli posebne slačilnice in so čakali na odvzem krvi na hodniku v dokaj hladnem vremenu, je prevladoval takšen red, kakršnega si človek težko zamisli. Z dobro voljo in dobrohotnim nasmehom so čakali v dolgi vrsti samo zato, da bodo redili življenje sočloveku. Občinski odbor RK Črnomelj se vsem, ki so oddali kri, za njihovo požrtvovalnost in dragoceno kri prav Iskreno zahvaljuje. in komplikacije pri porodih predstavljajo samo del primerov, pri katerih je potrebna transfuzija krvi. Pri vsaki težji operaciji je potrebno že med operacijo dovajati kri. Takih operacij pa je z napredkom zdravstvene službe vedno več. Manj znano je, da je kri potrebna tudi takim bolnikom, ki se niso ponesrečili in niso bili operirani: to so bolniki z boleznijo krvi, jeter, ledvic, presnove, kjer transfuzija odločilno podpre zdravljenje in ga skrajša. Kaj pa plazma? Brez plazme ni učinkovitega zdravljenja huje opečenih ljudi. Prav tako tudi pri prehrambenih motnjah novorojenčkov pogosto le plazma reši življenje. Ali lahko dobi Vaša bolnišnica po potrebi kri tudi iz Ljubljane ali pa ste vedno navezani samo na svojo transfuzijsko po- stajo? Kako delate v bolnišnici, če krvi ali plazme zmanjka? 2e prej sem omenil, da skuša zavod v Ljubljani iz svojih viškov nadoknaditi manjkajočo kri v bolnicah. — Te možnosti pa ni vedno. Ce transfuzija ni takoj nujno potrebna, počakamo pač, da dobimo potrebno kri. S tem se zdravljenje zavleče, v nujnih primerih pa smo prisiljeni dati drugo krvno skupino, kar pa nikakor ni priporočljivo. — Znano Je, da se je izjemoma transfundira kri skupine O tudi ljudem drugih krvnih skupin. Možnosti te zamenjave pa so seveda I« omejene. Kaj želi kolektiv transfuzijske postaje v Novem mestu sporočiti delovnim kolektivom glede nadaljnjih prijav za prostovolj-• no krvodajalstvo? Kolektiv transfuzijske postaje in občinski odbor RK želita ponovno poudariti važnost rednega prihajanja krvodajalcev v čim večjem številu. Kri je namreč rešilno zdravilo, ki ga je mogoče dobiti le pri tistih zavednih ljudeh, ki s ponosom nosijo naziv prostovoljnega krvodajal- KRVODAJALCI V PRETEKLEM TEDNU Pretekli teden so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri: Martina Ajdišek, Cvetka Vovk, Ciril Jarnovič, Rezka Šuštaršič in Jožefa Može iz podjetja »Standard« v Novem mestu; Ana Zdravje, Stane Okleščen, Jože Povše, Marija Jenič iz Zdravstvenega doma Novo mesto; Martin Smrekar, Štefan Bradač, Ivan Jakšev Olojž Okleščen, Rudolf Saje in Jože Bobič iz Industrije motornih vozil v Novem mestu. Vsem navedenim gre zahvala vse naše javnosti, posebno pa se jim zahvaljujeta' za plemenito dejanje vodstvo transfuzijske postaje v Novem mestu in okrajni odbor Rdečega križa, i Vabimo člane ostalih kolektivov, da se vključijo t krvodajalsko akcijo! France je pa ribe lovil... Kje so meje izsiljevanja bolniškega staleža nekaterih brezvestnih delavcev in uslužbencev?' Zlasti v tem letu lahko trdimo, da je bil sleherni zavarovanec, bodisi na sestankih delovnih organizacij ali preko našega lokalnega lista seznanjen, z uspehi, doseženimi na področju zdravstva, problemi te službe in velikimi sredstvi, ki jih daje družba za zdravstveno zaščito zavarovancev. Veliko je bilo govora o neracionalnem in čezmernem trošenju sredstev zdravstvenega zavarovanja. Na vseh sestankih so bili zavarovancem pojasnjeni novi predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja, ki omogočajo, da sleherni zavarovanec kot upravljavec nadzoruje trošenje sklada zdravstvenega zavarovanja. Vsem je znano, da prispevajo zavarovanci v ta sklad kar 35 odstotkov sredstev od svojih osebnih dohodkov. Zato nam ne more biti vseeno, kako uporabimo okrog milijardo 700 milijonov dinarjev na leto samo za zdravstveno zavarovanje in okrog dve milijardi dinarjev za dolgoročne dajatve (pokojnine in otroške doklade)! Mnogi zavarovanci 60 pokazali pravilen odnos do teh sredstev Na zadnjih zborih zavarovancev so na primer večkrat poudarjali: »2e deset let ali več plačujem bolniško blagajno, pa še nikoli nisem izkoristil dinarja. Nekateri pa znajo to na debelo izrabljati.« Te ugotovitve so točne. Bolniški stalež izsiljujejo največkrat tisti, ki jim ni mar za družbena dogajanja in sestanke, na katerih se obravnavajo problemi v zvezi z zdravstvenim in socialnim zavarovanjem. Ugotovitve bomo podkrepili s primeri. □ IZSIUENI MILIJON Jože Vavpič iz Brestanice, zaposlen v rudniku Senovo, je v zadnjih letih pogosto menjal več zdravnikov v Zdravstvenem domu na Senovem, v Vidmu-Krškem in celo v Brežicah. To je delal zato, da Je lahko izrabljal pravico do bolovanja, hkrati pa se je potegoval za invalidsko upokojitev. V ambulante je vedno prihajal z drugimi bolezenskimi težavami. Neštetokrat so ga poslali na specialne preglede. V zadnjih letih je bil kar desetkrat v bolnišnicah, kjer naj bi ugotovili, kaj mu je dejansko. Razen tega je bil trikrat v zdraviliščih. Lani in letos je bil skupaj 270 (!) dni na bol-niškem dopustu. Vse to je samo socialno zavarovanje veljalo več kot milijon dinarjev. Medicinske in strožje preiskave pa so Vavpiča pokazale v povsem drugačni luči. Neprestani pacient si je pogosto naredil razne znake bolezni, zaradi katerih so ga zdravniki napotili na vedno nove preiskave. Kljub temu pa je invalidska in zdravniška komisija ugotovila, da je za delo sposoben ter bi se moral javiti na delovnem mestu že 11. septembra 1962. Na delo ni prišel, ampak je vložil pritožbe pri višjih organih (te pošilja še danes), navajal izmišljene podatke in žalil zdravnike, ki so se že prepričali o njegovi nepoštenosti. Zadnja ocena zdravniške komisije v Brežicah je bila: »Zavarovanec pretirano izkorišča zdravstvene usluge. Hoče dokazati, da je nezmožen za delo, medtem ko izvidi kažejo nasprotno.« Vavpič je škodo povzročil tudi svojemu podjetju in kolektivu. Ker je predčasno zapuščal delovno mesto, se je poškodoval parni kotel za centralno kurjavo .v separa-ciji. Skoda znaša okrog 400 □ PACIENT JE LOVIL »RIBE«... Franc Fink, delavec pri SGP Pionir v Novem mestu. Je v bolniškem staležu že od 18. decembra lani. Čeprav mu družba daje nadomestilo za osebni dohodek (ima TBC), kaj rad krši bolniški red. ter ne upošteva navodil za zdravljenje. Cesto zaužije čezmerne količine alkohola, kar močno zavira zdravljenje. Ne more se sprijazniti s potrebo zdravljenja, ampak »hoče« delati. V ta namen samovoljno izbira delo in si ustvarja zaslužek. Zgodilo se Je, da je ves dan opravljal zidarska dela pri Jožetu Cvel-barju v Dol. Kamencah in pri Marjanu Ilerju na Vrhu pri Ljubnu. Ko je kontrolor socialnega zavarovanja spraševal Finkovo ženo, naj pove, kje je mož, je trdila, da lovi NEVARNI VIRUS, VZROK MNOGIH BOLNIŠKIH IZOSTANKOV... ribe. »Te ribe« pa je Fink lovil pri zidanju. 2eni seveda ni šlo v.glavo, zato je obtožila vaščane, da so izdali njeno »poštenost«. ■-u ■ ■ iksij: i j □ ALKOHOL, PRIJATELJ IZSILJEVALCEV Tudi Ludvik Bon, delavec v IMV Novo meseto, ter Slavko Cvelbar iz Dol. Prekope, delata zdravnikom težave. Obe kršita bolniški red in zavlačujeta zdravljenje zaradi uživanja večjih količin alkoholnih pijač. Primeri nas opozarjajo, da je treba več budnosti pri trošenju družbenih sredstev t zdravstvene namene. Ponovno se kaže potreba po večjem sodelovanju med delovnimi organizacijami, zdravstveno službo in socialnim zavarovanjem. Le na ta način bo mogoče pravočasno preprečiti zlorabe in neupravičeno trošenje sredstev. V interesu vseh je, da se borimo proti vsem, ki izsiljujejo bolniški dopust, kršijo bolniški red in s tem povzročajo družbi veliko škodo. Proti kršilcem je treba uvesti kazenski postopek in zahtevati, naj poravnajo škodo, ki jo zaradi njihovega nesramnega izkoriščanja trpi družba. Izrabljanje proste izbire zdravnika kale predvsem Vavpičev primer. Zakaj zdravstveni domovi od takih nasilnežev ne zahtevajo celotne medicinske dokumentacije oti ambulante, v katerih se Je »staležnik« že zdravil? Cenu nasedajo praznim izgovoro:n in lažem, neutemeljenim trditvam in podobnim stvarem s pomočjo katerih si nek:" -ri zavarovanci lastijo pravico nekakšnega prioritetnega rvj.ia v bolniškem staležu? Odprin a oči! Prav bi bilo, da bi primere obravnavale tudi go-, >odarske organizacije na sindikalnih in drugih sestankih Rudi Hrvatin Čemu zastoj v drugem polletju ? 20. novembra je OLO razpravljal o gibanju gospodarstva do četrtega tromesečja in o programu turističnega razvoja v okraju Ko so odborniki obeh zborov OLO na 31. skupni seji obravnavali poročilo o izpolnjevanju letošnjega gospodarskega plana v prvih devetih mesecih, so ugotovili, da je dinamika v zadnjem obdobju občutno popustila. To je imelo za posledico, da smo namesto 75% ob koncu septembra dosegli le 71,8% dohodkov po letnem gospodarskem planu, pri tem pa so osebni dohodki hitreje naraščali kot proizvodnja. Po stanju na žiro računih so posamezne gospodarske panoge takole uresničile letni plan celotnega dohodka: industrija in obrt 75,6%, kmetijstvo in gozdarstvo 78,40/», gradbeništvo 79,9% promet 67,7% trgovina 59% in go-stalinstvo 62,2 %. pevk pravilen. Zastopniki podjetja »Elek-trotehna« iz Ljubljane so opravili žrebanje, ki je to pot naklonilo nagrade (album s ploščami popevk v vrednosti 7000 din) naslednjim: Marti Markuža Iz Ljubljane, Rožna ulica 27; Kamili Šušte ršič iz Ljubljane, Ulica Zofke Kvedrove 26 in Marjani Babšek, Iz Medvod, Preska št. 18. — Caka pa nas sadno drevje, da mu pomagamo s sadjarsko žago, z gnojenjem in škropljenjem, če seveda želi-mo prihodnje leto kaj obirati. I Pogosto razpravljamo o l važnosti nege in o varstvu t sadnega drevja. Največkrat " prihaja pobuda za take razprave od naprednih kmetovalcev, ki menijo, da je sadje pomembno za našo prehrano. Ce bomo sadjarstvu posvetih malo več pozornosti, bo lahko j dajalo kmetu precej večji dc-i hodek. Tega bi se morali vsi ' dobro zavedati, posebno ne-! posredni proizvajalci. INa območju občine Trebnje je 32.103 jablan, 7150 j hrušk in 13.064 drugih sadnih dreves. Pri najboljši letini daje sadje 29 milijonov din bruto dohodka. Ce računamo, da nam to uspe doseči le vsake tri ali štiri leta, lahko ugotovimo, da je naš prispevek iz sadjarske proizvodnje dokaj nepomemben. Ce bi sadno drevje gnojili, čistili in škropilit bi brez dvoma lahko dosegli *60 milijonov din letnega bruto dohodka. Stroški za oskrbo bi bili minimalni, okoli 130 din za drevo, prinesli pa bi petkrat večji do- hodek. Podaljšali bi tudi življenjsko dobo drevju, ki bo v nasprotnem primeru že v nekaj letih izumrlo. Gnojenje, obrezovanje in škropljenje sadnega drevja je stvar daljše razprave, predavanj in razgovorov s strokovnjaki. Kakor vsakemu živemu bitju tako je tudi rastlini potrebna hrana in nega. Sončna svetloba je vir energije, ki tvori sladkorje in druge ogljikove hidrate s sodelovanjem zraka, vode in listnega zelenila. Da vse to rastlina dobi, moramo drevesno krošnjo pravilno razredčiti, omogočiti drevesu, da ima dovolj vode, ln upoštevati zračnost tal. Odstraniti moramo Iz sadovnjakov vse suho drevje in veje, ker so v njih škodljivci. Uničimo jih s tem, da take veje odstranimo in jih sežge-mo. Bolnega sadja ne moremo prevažati, ker rado gnije in se ga kupci branijo< zato lahko poškodovane plodove TREBANJSKE NOVICE uporabimo le za predelavo. To je tudi vzrok, da sadja z našega področja ne moremo dobro prodajati na trgu. Gnojenje sadovnjakov spada med najvažnejše ukrepe v sadjarstvu. Večina sadovnjakov bi lahko dajala tudi desetkrat večje pridelke, če bi sadovnjake tudi dovolj gnojili. S tem bi dosegli redno rodnost ter odpornost dreves proti škodljivcem in pozebi. S pomočjo kakovostnih proizvodov, ki bi jih prodajali po višji ceni, pa bi dobili vrnjena sredstva, ki smo jih vložili v sadjarstvo. Občinski odlok o obveznem škropljenju in čiščenju sadnega drevja ni bil sprejet kot notovarija ali zaradi kaznovanja kršilcev. To je nadvse potreben ukrep, da bi zaščitili sadno drevje pred popolnim propadom. To lahko dosežemo le s skupnimi napori, če bomo že v decembru in skozi vso zimo čistili in škropili sadno drevje. Kmetovalci naj se udeležujejo predavanj, ki Jih bo pripravila občinska sekcija kmetijskih inženirjev in tehnikov pozimi. Tone Zibcrt ALI POZNATE DOMAČE KRAJE? DRAGI PIONIRJI! Spet začenjamo z vašim ugankarskim kotičkom, ki n vam Je že lani tako priljubil. Spet smo vam pripravili vrsto lepih knjižnih nagrad, ki jih bo žreb vsak torek razdelil med srečne izžrebance. Pogoj, da boste sodelovali v tem žrebanju pa je, da nam pošljete Vaš odgovor z dopisnico ali v pismu (lahko tudi več rešitev hkrati v isti kuverti, da bo ceneje) najkasneje do prihodnjega torka! — Danes Je treba odgovoriti v zvezi z gornjo fotografijo na tri vprašanja: 1. KJE STOJI TALE BENCINSKA ČRPALKA IN KATEREGA LETA SO JO IZROČILI V PROMET? 2. KDAJ PRAZNUJE KRAJ, V KATEREM STOJI TA ČRPALKA, SVOJ OBČINSKI PRAZNIK? S. NASTEJ IMENA VSAJ TREH VEČJIH POD JETIJ V TEM KRAJU. Tako — pa ugibajte! Vaše odgovore nam pošljite najkasneje do torka, 4. decembra 1962, že v četrtek, 6. decembra, pa boste zvedeli tudi za prve srečne dobitnike naših lepih knjižnih daril! Želimo vam, da bi se v šoli pridno učili in da bi imeli v nastopajoči zimi veliko veselja in zabave na snegu! Uredništvo »Dolenjskega Usta« Radioaktivna injekcija proti raku? Italijanski znanstvenik prof. Achille Dogliotti je sporočil na kirurškem kongresu v Rimu, da mu Je uspelo rakovo tkivo uničiti z eno samo radioaktivno injekcijo. Toda pristavil Je, da njegova metoda, ki Jo je razvijal od leta 1956, potrebuje še klinične preizkušnje. Hkrati je izrazil prepričanje, da utegne ta injekcija postati učinkovito sredstvo v borbi proti raku. Prof. Dogliotti preizkusa novo metodo v atomskem raziskovalnem središču v Sa-luggi. Bistvo njegovih poizkusov Je v tem, da vbrizga radioaktivno tekočino v žilo odvodnico. Draga pozabljivost Nekega izposojevalca knjig v angleškem mestu Notting-hamu je stala njegova pozabljivost sto funtov (okoli 200 tisoč dinarjev). Da ne bi pozabil, kje je ostal pri branju, Je strastni bralec kriminal- MEDOBČINSKA KOMUNALNA BANKA NOVO MESTO s svojimi poslovnimi enotami v Brežicah, Črnomlju, Metliki, Sevnici, Trebnjem in Vidmu-Krškem ČESTITA CENJENIM STRANKAM ZA 29. NOVEMBER IN SE JIM PRIPOROČA ZA NADALJNJE ZAUPANJE! ZDRU2UJMO SREDSTVA PODJETIJ IN PRIHRANKE OBČANOV ZA HITREJŠI GOSPODARSKI RAZVOJ OKRAJA NOVO MESTO! Intervju z Marsom Sovjetska kozmična raketa »MARS I« z medplanetarno postajo, ki so jo izstrelili letos 1. novembra, nadaljuje pole proti planetu MARSU. Moskovski list NEDEUA je te dni objavil zanimiv (izmišljen) Intervju med Zemljo in planetom Marsoi —Halo, Mars! Tukaj Zemlja. Ali vam lahko zastavim nekaj vprašanj? » Z velikim zadovoljstvom, soseda. — Kje ste? 0 Zelo težko je dati univerzalen odgovor. Včasih sem oddaljen od vas več kot 400 milijonov kilometrov, včasih pa samo 55,5 milijona kilometra. Povprečna razdalja med menoj in Soncem pa znaša 228 milijonov kilometrov. — Jaz sem mnogo bližja Soncu, saj znaša povprečna razdalja samo 149,5 milijona kilometrov. To pomeni, da je moja orbita bližja Soncu. Ali ne? »Tako je. —Tudi vaša temperatura je nižja od moje. » Od Sonca dobivam dva do trikrat manj toplote kot vi, draga moja soseda Zemlja. Jutra na mojem planetu so hladna. Včasih je živo srebro v termometru tudi nižje od minus 35 stopinj C. Kljub nizki jutranji temperaturi se dvigne živo srebro v termometru okrog poldneva v vseh predelih tudi na plus 7 stopinj. Zvečer pa je na mojem planetu spet hladno. Temperatura pade kar na minus 50 stopinj. Povem lahko, da pa so naša morja Izredno topla. Vaši kozmonavti se bodo lahko prepričali, da je temperatura vode v njih tudi do 37 stopinj. — Omenili ste morje. Samo eno vprašanje ... O Vprašajte, kolikor hočete. Toda takoj vam moram povedati, da vam o tajni naših morij ne bom ničesar zaupal. Vi menite, da so naša morja najvlažnejša prostranstva na mojem planetu? Odlično! Rezultat vulkanskega nih romanov vtaknil v knjigo bankovec za sto funtov. Toda bankovec je pozabil v knjigi, ki jo je vrnil. Kmalu je denar pogrešil in je zdirjal v knjižnico. Tam pa mu niso mogli pomagati, ker je nesrečnež pozabil naslov knji- POMOTA šestnajst dni po sklenitvi poroke je v Caracasu (Venezuela) pritekla osemnajstletna Aminta Pardes de Garcia na sodišče in zahtevala ločitev zakona. Izjavila je, da je dobila napačnega moža, njen pravi izvoljenec je bil dvojček tega moža, s katerim se je poročila... delovanja? Želo dobro. Rajoni bujne vegetacije? Lahko si mislite kar hočete. Sicer pa boste tako ali tako kmalu vse vedeli o mojih morjih in kanalih. — Kdaj? 0 Vsekakor pred menoj, saj traja moje marsovsko leto 687 vaših dni. —Toliko dni med dvema novima letoma? Ne zavidam vami kolega. Koliko pa traja vaš dan? O Naš dan traja skoraj tako dolgo kakor vaš. Točneje: 24 ur, 37 minut ln 22,669 sekunde. — Kakšen je zrak pri vas? • Odličen. Ozračje je čisto in sveže. Vsebina dušika je normalna — 98,5 odstotna. Kljub temu da imamo samo 0,1 odst. kisika, nas to dejstvo ne ovira. — Ali obstaja življenje? • »Na Marsu« — ste vprašali? Vaši znanstveniki menijo, da obstaja življenje. Rečem vam lahko tole: življenje sicer ... Pravzaprav ne govorimo preveč. Vse to bom z največjim zadovoljstvom pokazal vašim kozmonavtom. ko bodo moji gostje. — Menim, da ta čas ni več tako daleč. Vaš soimenjak, raketa sovjetskih ljudi, »Mars I« že leti proti vašemu planetu. 0 Tega se veselim. Torej na svidenje, Zemlja! — Na skorajšnje svidenje, Mars! Plinska celica za 21-letno dekle Zaradi umora dveh otrok je bila pred dnevi v Madrosu (Oregon, ZDA) 21-letna Jean-nace June Preeman obsojena na smrt v plinski celici. Usmrtitev Je določena za 6. december. Samo guverner bi lahko s pomilostitvijo mladi, Pozdrav Belokranjcem! Jože Kočevar iz Gradca v Beli krajini, ki je pri vojakih v Vranju, čestita in pozdravlja za 29. november vse, ki jih pozna, domačim in mladini iz Gradca pa lep pozdrav! na smrt obsojeni morilki rešil življenje. V ameriški državi Oregon ni bila doslej še nobena ženska usmrćena. Mlado dekle Je bilo obtoženo, da je ubilo štiriletno deklico in šestletnega dečka in Ju nato s pomočjo njune matere vrglo v prepad. Mati umorjenih otrok je bila že obsojena na dosmrtno ječo. Obtožnica pravi, da sta obe ženski videli v otrocih breme, ki Ju Je motilo pri njunih ljubezenskih pustolovščinah, in sta se Ju zato hoteli znebiti. »Super BB« pravijo zdaj ameriški igralki Jane Fonda, ki se je v zadnjem letu močno uveljavila na filmskem platnu. Pravijo, da gre za najbolj »izzivalnega otroka«, kar naj bi potrjeval tudi tale posnetek SLOVITI PEVEC PETER K R A U S PRED SODIŠČEM Zaradi dveh divjih gosi Pevec je bil obsojen na 2500 šilingov kazni Pretekli teden na trgu maršal« ^Ldi^opju: pobesneU Vardar je meter visoko prela* * ^ »lavnega mesta Makedonije Pred kratkim se je moral pred sodiščem v Salzburgu zagovarjati znani nemški pevec in junak nemških teena-gerjev Peter Kraus, ker je brez dovoljenja uporabljal strelno orožje in ustrelil dve divji gosi. S tem je oškodoval avstrijsko gozdno upravo za okoli sto šilingov. Proces se je začel z enomesečno zamudo, ker je pevec dvakrat prosil za odložitev. Na procesu so številni novi- Čestitkaiz Banjaluke Vojak Jože Godec, ki služi vojaški rok v Banjaluki, pošilja lepe pozdrave in želi mnogo uspehov pri nadaljnjem razvoju delovnemu kolektivu Kopitarne v Sevnici in aktivu mladine v Boštanju. Pozdravlja tudi vse prijatelje in prijateljice. čestitke in pozdravi za 29. november Dolenjci, ki služijo vojaški rok v Zadru in smo stalni bralci Dolenjskega lista, čestitamo za naš največji praznik 29. november vsem delovnim ljudem iz domačih krajev. Hkrati pozdravljamo znance, prijatelje in domače: Nace Praznik, Peter šmajdek, S *5\ivan Brudar- %l: jBevc, Tone Ko-g^jič*- »hpanič, Maks *es*% Metlican. J^on!^ ljudi v metli-f ^(„.Pozdravljam za ilrfita"11 v?.111 Jim prisrčno S*»{8Js,avko Pre- Ti|Sj' gardisti Z. i* žL^ie Nace Ko- 2ilit*CT°plic. s,avko ć T<»e Lukek i**^1*** PavUČ iz Ore- hovice in Štefan Mavsar iz Dolenjskih Toplic, ki služijo vojaški rok v Beogradu, prav lepo pozdravljajo za 29. november vse domače, znance in dekleta novomeškega okraja in jim želijo mnogo uspehov. Voščila in želje Vinko Godec iz Kompolja, Jože Zabkar iz Zameškega, Alojz Lindič iz Trščine, Marjan Arenšek z Blance, Mar. lin Ucman iz Velikega Cerovca naši fantje, ki so pri vojakih v Kruševcu, čestitajo za dan republiko m želijo vsem kolektivom iz domačih krajev še mnogo uspeha. Domačim, znancem, fantom in dekletom pa lep pozdrav! ELEKTRODNA OBVEŠČA CENJENE ODJ**4*^ JE V NOVEMjSTU NA GLAVNE*1 8». % PRIČELA l7- ^rlu^* PONOVNO POSLOVATI V PREUREJENIH POSL°V ^ŠTORIH. LJUBLJANA , vese Tu Janko dob*'* ^, efctroinstalacijski materja]_ elektromotorje, aparate za S05^^ r&dijske in televizijske sprejemnike, gramofonske P ^ . •ene ter ves ostali elektrotehnični material. ZA OBIS* ^ROCAMO! Za praznik republik0 ' t"ho vsem prebivalcem Dolenjske! narji izvedeli, da se nemški mladostni pojoči junak v resnici ne imenuje Peter Kraus, ampak Krausnecker, in da se je kaznivo dejanje pripetilo blizu Wolfgangsee v času, ko je Peter Kraus sodeloval pri snemanju filma »Pri črnem konjičku«. Med procesom je Peter brez ovinkov dejanje priznal in povedal, kako se je stvar pripetila. Na steni Jedilnice hotela, v katerem je stanc- časopisi namesto denarja V paketu, ki so ga poslali iz beograjske banke preko Pariza neki banki v Bruselj, so te dni našli namesto 1 milijon 200.000 belgijskih frankov samo pariške časopise. Pariška policija domneva, da so vsebino paketa zamenjali neznani tatovi, ki so prepeljali paket s pariškega letališča Orly na letališče Le Bour-get. LAJAJOČA VRANA V Arhidonl, kraju v bližini Malage, sta sklenila tesno prijateljstvo neki pes ln vrana. Oba sta neločljiva tovariša in si vselej delita hrano in zabavo. V tem času, odkar to-variško živita, se je vrana od psa naučila tako imenitno lajati, da njenega lajanja skorajda ni mogoče ločiti od pasjega. Ker je v zadnjem času izginilo iz kuhinj v soseščini več takšnih jedi, ki najbolj teknejo psom, prebivalci Ar-hidone sumijo, da je vrana v svojem prijateljstvu do psa šla tako daleč, da zanj krade največje poslastice. val, je visela malokalibrska puška, ki je bila last učitelja za vodno smučanje. Leta je Petru povedal, da je imel s to puško pri lovu malo sreče, in ko ga je Peter vprašal, če bi z njo šel lahko na lov na divje gosi, mu je učitelj rekel: »Seveda, saj ima lastnik hotela lovsko dovoljenje, ki velja tudi za goste.« Toda hotelir takšnega dovoljenja ni imel. Zato je Peter, ko Je s tremi streli ubU dvoje divjih gosi in jih odnesel ves ponosen v hotel, storil kaznivo dejanje. Toda javni tožilec je bil u-videven: Petrov branUec ga je prepričal, da pevec, katerega honorarji so znatni, nima potrebe, da bi avstrijski gozdni upravi ukradel sto šilingov, da obtoženec lovskih predpisov ni poznal in da gotovo ne bi šel na lov, če bi vedel, da hotelir nima lovskega dovoljenja. Sodnik je obsodil Petra Krausneckerja na plačilo 2500 šUingov ali 14 dni zapora. Obsojenec se ni pritožil in je takoj — plačal. DOBER RECEPT Neki obrtnik iz Lyona v Franciji je izumil način, kako lahko človek s posebnim užitkom gleda opero na televiziji. Francoska televizija se je obrnila na svoje gledalce s prošnjo, naj ji sporočijo, katere oddaje so jim najbolj všeč. Mož iz Lyona jim je takole odgovoril: »Posebno se veselimo vsake operne oddaje. Tedaj izključimo ton in skušamo po kretnjah igralcev ugotoviti, kaj se dogaja.« Takole je bUo srečanje nemškega kanclerja Adenauerja hi ameriškega predsednika Kennedvja. Baje se je stari nemški lisjak vrnil v Bonn z zagotovilom, da zahodni zavezniki ne bodo popustili pri vprašanju, ki zadeva Berlin PRIREDIL: RIŠE: 97. »Hoj! Joy GasteUova! Odkod pa vi?« je zavpil. »Oče spušča vrv dol!« mu je odgovorila. Najprej je pritrdil oba nahrbtnika, nato pa je navezal še samega sebe. »Saj vem vse do pi-čice,« je rekla Joy, ko so ga izvlekli »Karson mi je povedal. Žrtvovali ste se zanj. Cel junak ste.« 98. Kriš je hrepene'Krf trhrt",oživetjih, zato je zmerom potovat S Čokom sta s* gi» 6rQ«a po izhojeni gazi ob Los jem potoku, sebi in ^v*irf &° .^»ja?*8*113. kolikor je bilo mogoče, vendar sta vsak i*«*, jji« k ^mučena zlezla v spalno kožu-novino. Tretji dan »** ^ *elo utrujena. 99. Kriš je stopal na čelu in premišljeval. Njun pravi cilj je bil hrib čistega bakra. Rekli so jima, naj pol milje od mesta, kjer Mlečna reka prišumi iz soteske bi se razlije po gosto razrasli gozdni dolini, kreneta na desno v dolino potoka, ki se tam izteka. Bal se je, da ne bi zgrešila. Atomska smrt na mizi Prvi atomski umor v zgodovini kriminologije Kako nevarni so radioaktivni žarki, so pokazale eksplozije atomskih bomb in tudi nesreče, ki so se zgodUe v laboratorijih z jedrskimi reaktorji. Te življenjsko nevarne žarke je uporabila milijonarka Lucina Alvarado Tessarada kot morilno orožje. Z njimi je umorila svojega moža. Strokovnjaki so izračunali, da je njeno morilno orožje stalo okoli 90 milijonov dinarjev. Te dni so morilko obsodili v Mexico Citvju na 30 let prisilnega dela. Lucina je po rodu iz ZDA in je študirala jedrsko fiziko na več ameriških univerzah. Med počitniškim potovanjem na Floridi je spoznala 26 let starejšega milijonarja Antonia Tessa-rado. Poročila se je z njim in se preselila na Tampico v Mexiki. Takrat — leta 1958 — je bila stara 26 let. Tessarada je zgradil svoji ženi privatni laboratorij, v katerem je Lucina lahko po mili volji eksperimentirala. Kmalu si je uredila pravcato raziskovalno postajo, ki so jo obiskovali tudi študentje z univerze v Mexico Cityju. Luclnin hobby je bU strahovito drag, vendar jeAntonio Tessarada plačeval vse brez ugovorov, ker je bil do ušes zaljubljen v svojo ženo. Lucina pa še ni bila zadovoljna. Hotela je še večji laboratorij, ki ga pa mož ni hotel več financirati. Zato se je miU-jonarjeva žena odločila moža umoriti, da bi na ta način podedovala ogromno premoženje. Lucina se je umora lotila »znanstveno«. Z radioaktivnimi žarki Je obsevala jedi, ki jih je užival njen mož. Moč in stopnjo sevanja je uredila tako, da ga hrana, ki jo je užival, ni takoj umorila, ampak da je žrtev počasi hirala. Umiranje je trajalo kar pet mesecev, številni zdravniki so obiskali bolnega milijonarja, vendar niso mogli ugotoviti vzrokov nenavadnega obolenja. Nihče ne namreč ni spomnil na možnost radioaktivne okužbe. Milijonarjevi hčerki iz prvega zakona sta po očetovi smrti začeli sumiti, da ga je Lucina Tessarado umorila. Prijavili sta Lucino policiji, ki je uvedla preiskavo in izkopala milijonar-jevo truplo. Ob tej priložnosti so strokovnjaki ugotovili v truplu visoko stopnjo radioaktivnosti. Lucino so aretirali, vendar je sodišču manjkalo dokazov, ker Je Lucija ves čas izjavljala, da jo je mož večkrat obiskal v laboratoriju in da Je morda iz neprevidnosti zaužil kakšen radioaktiven predmet. Lucina je tri četrt leta sedela v preiskovalnem zaporu, šele po dolgem odporu Je svoje dejanje priznala. Sodišče jo je obsodilo na trideset let prisilnega dela, kar je enako kot smrtna obsodba, ker doslej noben kaznjenec nI preživel v izredno vroči in nezdravi mehiški klimi tako dolgega prisilnega dela. NAŠ NOVI ROMAN: KDO JE POMAGAL HITLERJU NA OBLAST? Kako se je skotil fašizem in si pripravil pot, da zavzame ves svet? Kdo je stal v ozadju in podpiral nasilje? - Na vse to boste dobili odgovor v našem novem romanu, ki ga bomo začeli objavljati takoj po 1. januarju 1963! Naročite si pravočasno DOLENJSKI LIST, da ne zamudite začetka zanimivega in poučnega branja! Beli križi v Avstriji Da bi omejili število prometnih nesreč, ki dosežejo v Avstriji z ozirom na število prebivalstva največji odstotek na svetu, so nekatere avtomobilske zveze dale postaviti belo prebarvane lesene križe na vsakem mestu, kjer je kaka oseba izgubila življenje. Posledica tega je, da Je na nekaterih odsekih cest opaziti več križev kot cestnih kamnov. V okolici mesteca Knittel-felda na Gornjem štajerskem Je na cesti proti Dunaju postavljenih kar 124 belih križev na 17 km dolgem odseku. — Zdajle vam pa hoče naš Boštjan nekaj zaigrati na violino! BREZ BESED — aU: tuje dežele, tuji običaji... Za sevniško okroglo mizo Občani sevniške občine so o osnutku nove ustave živahno in vsestransko razpravljali. Velik del razprav so posvetili problemu dela družbenih organizacij, društev in zdravstvenega zavoda. Ta razgibanost nam je dala povod, da smo se odločili za razgovor s predstavniki družbenih organizacij, društev, zdravstvenega doma in občinskega političnega vodstva. Med večurnim pogovorom so sodelujoči obdelali vrsto zelo zanimivih vprašanj. Udeleženci razgovora so Se ugotovili, da je to prva razprava te vrste v sevniški občini in da bi bilo prav, če bi jo uvedli kot stalno obliko dela. V razgovoru, ki je bil v prostorih občinskega odbora SZDL, so sodelovali: RAJKO ZUPANC, predsednik KO SZDL v Sevnici; KO 2GANJAR, predsednik Občinske pionirske zveze; FRANJO PIPAN predsednik Občinske zveze za telesno kulturo; RUDI STOP AR predsednik Občinske zveze »Svobod« ln prosvetnih društev; INZ. JOŽE SPAN predsednik Občinskega odbora Ljudske tehnike; JELKO STOJS predsednik Avto-moto društva in zastopnik delavske univerze; INZ. FRANJO MRVA, predsednik Društva inženirjev in tehnikov; FRANC OGOREVC, predsednik pododbora Društva knjigovodij; JOŽE PAVČEK, predsednik sveta Zdravstvenega doma iz Sevnice; DR. JURIJ PESJAK, upravnik Zdravstvenega doma in sanitarni inšpektor; MARINKA HAFNER, predsednica Stalne konference za družbeno aktivnost žena; DRAGO LUPSINA, predsednik Občinskega sindikalnega sveta; VIKTOR AUER, sekretar občinskega odbora SZDL; JOSKO PAPEŽ, sekretar občinskega odbora ZB; DUŠAN BRELIH, predsednik občinskega odbora SZDL, in JOŽE JEKE, sekretar Občinskega komiteja mladine. Kaj je važnejše: gradnja zdravstvenega doma ali hotela? Dr. JURIJ PESJAK: Vse po-fosteje se postavlja vprašanje, :akaj in od kod primanjkljaj m socialnem zavarovanju, /emo, da je ta primanjkljaj nanjši tam, kjer je zdravstve-la služba slabše organizirana. ■Ta primanjkljaj je treba gle-lati s širšega gledišča. Otrobom na primer moramo zobe redno pregledovati in jih ne-legovati, sicer bodo slej ali prej potrebovali proteze. Redni pregled zob pa je se vedno znatno cenejši kakor proteze. Upoštevati moramo tudi, da je na območju sevniške komune veliko upokojencev. Na enega aktivnega zavarovanca odpade 0,44 odst. upokojenca, t okrajnem merilu pa samo 0,29 odst.. Vemo pa, da je prispevek za zdravstveno zavarovanje od upokojencev minimalen. Zanimiv je podatek, da smo v osmih mesecih letos porabili 47 odst. vseh sredstev za bolniške stroške, kar pa je za 7 odst. nad okrajnim povprečjem. Bolniški stroški pa so bili visoki zaradi velikega števila upokojencev. Starejši, izčrpani ljudje so pogosteje bolni in so največkrat nujno potrebni bolniške nege. Tudi bolnišnice so od Sevnice precej oddaljene, teren je močno raztresen, vse to pa bremeni potne in prevozne stroške. Sevniški teren je bil v zdravstvenem pogledu izredno zanemarjen. Ugotovili smo, da šolski otroci že več let niso bili pregledani. V zobnih ambulantah nI bilo zaslediti otrok, pa tudi nosečnice so bile prepuščene same sebi. Vse to pa je danes urejeno. Letos smo imeli spomladi izredno veliko bolnih zaradi epidemije gripe. Zato bomo izvedli množično cepljenje proti gripi. NOVINAR DOLENJSKEGA LISTA: Z novim zakonom o zdravstvenem zavarovanju bodo gospodarske organizacije dolžne plačevati zdravljenje do enega meseca bolovanja. Ali se bo po vašem mišljenju, tov. dr. Pesjak, znižal stalež tako zvanih »namišljenih bolnikov«? Dr. JURIJ PESJAK: Vsekakor bo ta ukrep ugodno vplival na znižanje bolniškega staleža tistih bolnikov, ki se ne drže bolniških navodil. Sedaj bodo gospodarske organizacije same zainteresirane, da bodo kontrolirale bolnike. Ukrep, da bodo gospodarske organizacije v bodoče krile tudi vse stroške nesreč pri delu, pa je za nekatera pod-cej obremenilen. Lahko pa se jetja, kjer je več nesreč, pre-bo dogodilo, da gospodarske organizacije ne bodo prijavile nezgode pri delu. Tudi pri nezgodah na poti na delo bodo podjetja previdna, ker se je do sedaj dogajalo, da se ne- zgode v veliko primerih niso zgodile na poti na delo ali z dela, temveč drugod. Vem, da dobro organizirana preventiva tudi nekaj stane. Sprašujem pa se, ali lahko primerjamo vrednost človeških življenj z vrednostjo denarja? DUŠAN BRELIH: Kako je z obiski na domu? Ali so obvezni? Dr. JURIJ PESJAK: Število obiskov na domu je vsak dan večje. Ti obiski se povečujejo zopet zaradi števila upokojencev. Res pa je, da so naši ljudje včasih preveč zahtevni in kličejo zdravnika na dom za malenkost. Zdravnik se načeloma mora odzvati pozivu in obiskati bolnika na domu. Upoštevati pa moramo, da Je zdravnikov »zelo malo in da moramo včasih samo zaradi injekcije, ki jo bolnik dnevno prejema, hoditi po več ur peš. V takih primerih pa nastaja zopet vprašanje, kje je ceneje zdraviti bolnika: doma ali v bolnišnici? NOVINAR: V zdravstvenem doma na Senovem imajo za take bolnike več ležišč. Ali ne bi kazalo, da bi tudi t Sevnici pripravili nekaj ležišč? Dr. JURIJ PESJAK: Finančno bi bilo to vsekakor zelo koristno. Toda v sedanjem zdravstvenem domu sploh ni mogoče misliti na kaj takega. Za sedaj delamo v tesnih prostorih in imamo celo laboratorij precej daleč od zdravstvenega doma. Zadnje čase pa se močno govori o gradnji hotela v Sevnici. Ne zanikam, da hotel v Sevnici ni potre- SEVNIŠKI VESTNIK ben, vendar pa trdim, da je še veliko bolj potreben nov zdravstveni dom. Prvo je za človeka zdravje, šele potem ostalo. V naši občini je že tako veliko registriranih alkoholikov, z znižanjem prometnega davka na alkoholne pijače pa se bo to število še povečalo. Zdravljenje alkoholizma pa tudi drugih prime- rov, ki jih povzroča alkohol, zopet bremeni sklad socialnega zavarovanja. JOSKO PAPE2: Nič ne bi škodilo, če bi se malo pogovorili še o kulturnem prevozu in kvaliteti kruha. Vsi vemo, kako se prevaža kruh, včasih je celo blaten. Kruh se prodaja kar na šestih mestih v Sevnici ne vem, če je povsod upoštevana tudi higiena. 2e iz zdravstvenih razlogov bi bilo potrebno to stanje izboljšati. Dr. JURIJ PESJAK: Kot sanitarni inšpektor sem že vplival na izboljšanje tega problema, vendar zaradi denarnih težav »Veležitarja« iz Celja, ki kruh peče In razprodaja, nisem mogel vsega urediti. Po mojem mnenju bi se kruh moral prodajati samo v dveh prodajalnah, tam pa bi morali zagotoviti higienske pogoje. Prav bi bilo, da bi krajevni odbor SZDL v Sevnici sklical o tem problemu širši posvet. Le tako bomo zadevo dokončno rešiU. JOŽE PAVČEK: Zdravstveni dom v Sevnici že zbira sredstva za gradnjo zdravstvenega doma. Lahko rečem, da je družbeno upravljanje v zdravstvenem domu dobro. Sevniške ulice se še pred zadnjim občinskim • praznikom asfaltirali in uredili kanalizacijo; tudi razsvetljava se je občutno izboljšala. V avgusta, ko so ulice šele pripravljali za asfaltiranje, pa je bilo v Sevnici tako, kot kaže naša slika Občinski ljudski odbor bi moral upoštevati tudi sklepe društva knjigovodij moosvojila in smo to uspeli urediti novo temnico. 'Sekcija v Kopitarni bi prav gotovo bila u-spesnejša, če bi Ji občinski odbor Ljudske tehnike nudil več pomoči. Moramo priznati, da je zaradi nase premajhne aktivnosti ta sekcija premalo delala. S fotoklubom v Krmelju nam, žal, nikakor ni uspelo tesneje sodelovati. Obljubili so nam, da se bodo z nami povezali, a do tega ni prišlo. Ena izmed naših poglavitnih nalog Je, da čimprej osamosvojimo klube. Letos smo na primer dobili 150.1X10 dinarjev dotacije. Denar smo razdelili med klube. Ko pa smo pričeli s širšo vzgojo članstva, nam je zmanjkalo denarja. Prav zato Je nujno, da se klubi osamosvojijo, ker imajo za to vse pogoje. Povedati želim še, da vodimo trenutno A tečaj in da želimo organizirati se B tečaj, vendar slednjega sami ne bomo mogli izvesti zaradi pomanjkanja strokovnega predavateljskega kadri. Zato nam bo potrebna pomoč. Za gospodinje nameravamo pripraviti tečaj, kako se upravlja » gospodinjskimi stroji. In to to: pred kratkim je bilo ustanovljeno Društvo kmetijskih tehnikov in strojnikov. Kot predsednik Ljudske tehnike si prizadevam, da bi bilo nato delo se uspešnejše, vendar vsega ne zmorem; imam kar 11 funkcij! Menim, da prav zaradi tega, ker se enemu človeku naprtijo vse mogoče zadolžitve, danes ugotavljamo, da Je delo v društvih, P» tudi v organizacijah nezadovoljivo. Po drugi strani pa Je v odboru LT 15 članov, na seje pa Jih prihaja 4 ali največ 6. V bodoče moramo izvoliti v odbor LT ljudi, k* bodo voljni delati. Vse nas tudi zanima, kaj Je i okrajnim odborom LT? Jutri Je i« 29. november in še do danes nismo dobili tekmovalnega programa. Vsi ti problemi zavirajo nadaljnji uspešnejši razvoj LT v komuni. ■ FRANC OGOREVC: Članstvo našega pododbora se je letos povečalo za 40 odst. in Je zdaj vključenih v naš pododbor že 85 članov. Društvo je že drugič organiziralo začetni knjigovodski tečaj; prijavilo se je največ slušateljev iz trgovske stroke. TI ljudje so se po uspešno opravljenem izpitu prekvalificirali za knjigovodje. — Tako je naenkrat nastala vrzel pri trgovskem kadru. Iz dveh razlogov smo se odločili, da takih tečajev v bodoče ne bomo več prirejali- zaradi odhoda trgovskega kadra v druge poklice in ker iz srednjih ekonomskih šol te prihaja knjigovodski ln računovodski kader. ■ Nekaj smo torej le delali. Z delom pa nismo povsem zadovoljni. Veliko preveč razpravljamo o notranji organizaciji knjigovodstva, premalo pa obravnavamo problematiko s širšega, komunske-ga stališča. Zdi se mi važno, da Je okrajni odbor Društva knjigovodij sklenil, naj bi občinski ljudski odbori ne zaprisegah tistih knjigovodij, ki ne bodo poprej opravili konzultacije iz knjigovodstva, zal ugotavljamo, da se naš občinski ljudski odbor tega sklepa ne dril in zaprisega tudi knjigovodje, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Znano nam je, da prav zaradi neurejenosti knjigovodstva v podjetju ali zavodu lahko nastane velika škoda. Več posluha za kulturno-prosvetno dejavnost še nadalje si moramo prizadevati za osamosvojitev klubov m IN2. JOŽE SPAN: V okviru občinskega odbora Ljudske tehnike delujejo radio ln fotoklub t Sevnici, sekcija v Kopitarni in fotoklub v Krmelju. To Je glavna dejavnost LT. Velike težave smo imeli v prostori. Temnico smo si uredili kar na podstrešju in tudi sestajali smo se v zasebni stavbi. S pomočjo občinskega odbora SZDL smo končno le dobili prostore. Poto in radioklub sta se sa- ■ RUDI STOPAH: 2e vsa leta zaman prosimo ln iščemo prostore, kjer bi se odvijala kultumo-prosvetna dejavnost. Gospodarski razvoj ln pestrejše družbeno življenje v občini sta močno povečala potrebe in zahteve na tem področju. V Sevnici pa žal lahko samo ugotavljamo, da so potrebe občanov po vsebinskem ln oblikovno novem, sodobnejšem kul-tumo-prosvetnem življenju naraščale hitreje, kot smo jih utegnili zadovoljiti. Ce bi bih prostori, bi verjetno te težnje naših množic uresničili, tako pa dejansko lahko samo načeloma razpravljamo, da bi moral biti v Sevnici kulturni center, v katerem bi delovalo delavsko gledališče. Občina bi po mojem mnenju vendar morala biti močno zainteresirana za kulturno dejavnost, za vse njene oblike dela, skratka za to, da bi uresničila želje občanov. Ne moremo pa trditi, da Je naša občina doslej pokazala dovolj zanimanja za uresničitev teh teženj. Dotacija 100 tisoč dinarjev, ki smo Jo lotos prejeli, še zdavnaj ne obvezuje odgovornih občinskih činiteljev obvez, ki Jih imajo do našega delovnega človeka — namreč, da ustvarjajo pogoje za normalno in nepretrgano kulturno, zabavno in vzgojno življenje v komuni. Ta znesek niti ne krije vseh prevoznih stroškov za kultimo dejavnost. Tako ne moremo več dalj«-Tu Je potrebna odločna prelomnica. Morda bi kazalo pri občinskem ljudskem odboru ustanoviti telo, ki bi skrbelo za razvoj kul-tumo-prosvetne dejavnosti. Morda bi potem ObLO čutil več odgovornosti do te dejavnosti. 91 Kulturno-prosvetna dejavnost, če o njej sploh lahko govorimo, se odraža v klubih. Delujejo dramski, glasbeni in klubski sosvet. V okviru dramskega sosveta bi lahko organizirali, da bi celjsko gledališče gostovalo v Sevnici s celotnim zimskim programom, s (Nadaljevanje na 15. strani) Častni prispevek Mirenske doline za osvoboditev ljubljene domovine Poročali smo že, da so konec oktobra na Roj ah pri Mirni položili v skupno grobnico padlih junakov iz naše revolucije še izmučena trupla 28 tovarišev. Ob tej priložnosti je govoril v spomin pokojnih borcev za svobodo tovariš Riko Kolenc, pomočnik sekretarja DSNZ Slovenije, ki je. hkrati opisal najzanimivejše dogodke iz vojnih let v Mirenski dolini. Ker bo številne bralce zanimalo zvedeti o tem kaj več, zlasti pa take podatke nujno potrebujejo vse naše šole in mladi rod, ki srka v njih učenost in slavno preteklost očetov, ponatiskujemo iz govora tov. Kolenca njegove glavne navedbe: Danes polagamo v to grobnico izmučena trupla osemindvajsetih naših seborcev, da se tako v smrti pridružijo tovarišem, ki že počivajo na tem mestu in ki so svoja mlada življenja položili na žrtvenik istih vzvišenih ciljev naše narodnoosvobodilne borbe. Padli so kot vojaki v najokrutnejših dneh slovenske in jugoslovanske zgodovine za svetle ideje svobode in ljudskega napredka, katerim se danes pred tem njihovim zadnjim domom spoštljivo klanjamo. Ze je minilo 20 let, odkar je v pohodu nemških, italijanskih in drugih fašističnih zasužnje-valskih sil tudi naša dežela padla pod okupacijo. Tedaj se je uničevanje naših narodnih ustanov, našega jezika in naše kulture, razbita in razkosana je bila naša državna skupnost, zatirana vsaka svobodna misel. Bili smo obsojeni, da na tej zemlji životarimo in služimo tujim gospodarjem in se tako čimprej utopimo v valovih potujčevanja, preganjanja in nasilja. Bilo bi odveč, če bi se podrobneje spuščali v dogodke, ki so omogočili tujcem, da se raz-šopirijo po naši domovini, in v vsa tista slav na dejanja, ki so pod vodstvom naših najnaprednejših družbenih sil že v prvih mesecih okupacije rodila organiziran in oborožen od- por ter okupatorju napovedala boj na življenje in smrt. V tej borbi je tudi naša dolina dala svoj častni prispevek. Ko je bila od 12. aprila do 9. junija 1941 zasedena od nemških hitlerjev-skih vojaških sil in ko so potem te zamenjali Mussolinijcvi fašisti, so ideje OF o oboroženem uporu že v zgodnjem poletju 1941 kot rešilna ideja čvrsto osvajale naša srca. Mirna in okoliške vasi so kaj hitro postale zanesljiva baza in vsesplošni podpornik OF. Po nekaterih posvetovanjih prvih aktivistov tega pokreta v Mirenski dolini, predvsem pa po tistem, ki je bil v mirenskem gradu jeseni 1941 pod vodstvom pokojnega narodnega heroja in sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča, se je na Mirni organizira! tudi prvi terenski odbor OF. S tem so akcije narodnoosvobodilnega gibanja na prelomnici leta 1941-42 tudi pri nas dobile že usklajen ln organiziran značaj. Ta odbor je deloval v najtežjih razmerah okupacije, v času sovražnih izpadov in hajk na tem področju vse do konca vojne ln so iz vrst njegovih aktivistov padle tudi številne žrtve. Na začetku so bile razen propagandnih nalog tudi naloge za vzdrževanje javke na Mirni za sprejemanje tovarišev, ki so iz Ljubljane prihajali v partizane na naše področje, predvsem v Blatni klanec in zbiranje orožja, streliva in opreme stare jugoslovanske vojske, zbiranje sanitetnega materiala, zasledovanje sovražnikovih premikov in preskrba partizanskih enot in bolnic s hrano. Pri svojem delu so se čvrsto opirali na zavedne občane in antifašistične organizacije, kot so bile AF2 in mladinska organizacija. Posebno je potrebno naglasiti delo naših žena in mladine med okupacijo, saj so nesebično in vsestransko z največjo iznajdljivostjo znali najti način, da so tudi v najtežjih dneh čvrsto stali ob strani pokreta in mu nudili potrebno pomoč. Ze v oktobru 1941 se je na področju Blatnega klanca in Debenca pojavila prva obo- rožena partizanska skupina, ki jo je vodil narodni heroj Milan Majcen. Čeprav je kmalu zatem padel blizu Šentjanža v boju z Nemci, ki jim je prizadejal velike izgube, je kratkotrajna prisotnost te skupine močno pospešila razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v naših krajih in ljudem vlila nove nade. Takoj v začetku 1942 so z našega terena odšli prvi tovariši v nastajajoče partizanske čete in odrede. Od teh so se največ zadrževali na tem področju: Slobodanova četa, Zahodnodolenjski odred in Tomšičev bataljon, hkrati pa je prišlo v prvi polovici 1942 na Mirni do formiranja oborožene terenske enote OF »Narodne zaščite«. V okviru te smo s skromnimi sredstvi izvedli nekatere samostojne akcije, kot so bile: mini' ranje proge pod Stražo, oboroženo vznemirjanje italijanske posadke na Dobu, uničevanje železniških naprav na mirenski postaji, akcija na eksploziv na tej postaji, ki je bil pozneje * uspehom uporabljen pri partizanskem napadu na vlak pri Zvijavnici, rušenje proge pod Dolom in še druge. V strahu pred naraščajočim gibanjem se je mirenska italijanska posadka 30. marca 1942 umaknila v Trebnje, kjer se je za žico, mogočnimi bunkerji in topovi čutila varnejšo. Cetc te posadke pa so s tamkajšnjo belogardistično enoto pogosto vpadale na mirensko področje, iskale borce ln pristaše NOB ter širile strah, nasilje in razdejanje. Mirna je bila posadki zaradi svoje privrženosti borbi proti okupatorju trn v peti in zato prizorišče številnih kazenskih ekspedl-clj. Okupatorjev plen je bil navadno manjši od njegovih želja, saj ljudje, ki so delali v gibanju, fašistov niso čakali doma in so vedno budno pazili, da bi jih sovražnik ne presenetil. Vašča-ni, ki so se morali umikati pred preganjalci, so dobivali varno zavetje v vaseh Stara gora. Debcnc, Praprotnica, Stan, Migolska gora >n drugod, kjer so domačini po svojih skromnih močeh z njimi delili streho in živež. Na našem področju so se tako do italijanske kapitulacije v septembru 1943, pa tudi pozneje stalno zadrževale partizanske enote, odredi, brigade in divizije. Zlasti aktivne so bile Tomši* čeva, Gubčeva in Cankarjeva brigada ter XV. vizija NOV. Po naših gozdovih in gričih so se dnevno vodile težke borbe s sovražnikom, v ha* (Nadaljevanje s 14. strani) tem bi ljudem ustregli. Toda tu nastaja problem denarja in dvorane. Mislim, da ni potrebno še posebej poudarjati, kakšne koristi bi imeli tudi igralci dramskih družin in klubov s podeželja. Organizirali bi razgovore s poklicnimi igralci. Njihovi napotki bi nam vsem prinašali veliko koristi. V glasbenem sosvetu v glavnem delujejo šoloobvezni otroci. V programu imamo več predavanj pod naslovom »Kako poslušamo glasbo«. Poskusili bomo organizirati tudi nekaj pevskih zborov na podeželju. Znano je, da je bilo nekoč na podeželju več pevskih zborov kakor danes. Na Loki je pevski oktet v razpustu zaradi finančnih težav. V klubskem sosvetu bi domala sleherni občan našel svoje mesto. Ta sosvet bi s pripravo raznih oblik dela lahko močno koristil ostalim organizacijam. Želimo iti v novo razdobje z novimi nalogami in hkrati z večjim jamstvom in posluhom za kul-tumo-prosvetno dejavnost. Ml smo pripravljen delati, treba nas je le razumeti in nam pomagati. . m DUŠAN BRELIH: Soglašam s tem, da je bilo določno nerazumevanje občine do razvoja kultur-no-prosvetne dejavnosti. Priznati pa moramo, da se je zadnje čase stanje izboljšalo. Menim, da je treba določiti mesto kulture v komuni, prav tako njene organizacijske oblike, skrb in odgovornost zanjo. Vse to pa naj zajame občinski statut. Od občinske zveze Svobod in prosvetnih društev pričakujemo večjo iniciativo, treba je namreč konkretno predlagati, kako in kaj, ter se truditi za u-veljavitev teh teženj. m RUDI STOPAH: Obstajajo trije forumi za kulturno dejavnost: okrajni svet Svobod in prosvetnih društev, okrajni svet za kulturo in prosveto in končno še SZDL. Prav zato ni enotnega programa in bi bilo potrebno najti skupen jezik za nadaljnje delo v komuni. ■ DUŠAN BRELIH: Mislim, da je treba vprašanje kulture in prosvetne dejavnosti reševati v komuni. Urediti bo potrebno vprašanje financiranja društev. Se vedno pa trdim, da tudi svet za prosvetno in kulturno dejavnost v komuni ni izpolnil vseh svojih nalog in da bi za razvoj kulture še marsikaj naredil. JELKO ŠTOJS: Na loki ostane nižje organizirana šola kot podružnična šola sevniške šole. IN2. FRANJO MRVA: Vprašanje otroškega igrišča se je že pričelo reševati v občinskem merilu. Najbolje bi bilo, da bi se zgradilo centralno otroško igrišče za stanovanjskimi bloki pri postaji. Drugo leto bo verjetno že izdelan načrt. IKO 2GAJNAR: V Sevnici vse preveč govorimo, razpravljamo, sklepamo in malo napravimo. V Krškem pa so z majhnimi sredstvi, toda z večjo voljo zgradili lepo otroško igrišče. 1N2. FRANJO MRVA: Kmetijska zadruga ki vključuje gozdarsko službo, ima zelo malo razumevanja za naše Društvo inženirjev in tehnikov gozdarske in lesne stroke. Tudi pri nas razpravljamo in sklepamo, vendar občina in tudi drugi ne upoštevajo naših strokovnih nasvetov in predlogov. Naše društvo ni dobilo letos razen 20 tisoč dinarjev od občinskega odbora SZDL nobenih dotacij. Več pozornosti tudi športnim dejavnostim Ni dovolj samo razpravljati HAJKO ZUPANC: V našo organizacijo je vključenih 1400 članov. Ne morem se pa pohvaliti z delom sedanjega odbora. V _ nov odbor smo vključili predvsem mlajše ljudi in upravičeno pričakujemo, da bodo delavni. Naš krajevni odbor SZDL je že dalj časa čutil potrebo po povezavi z ostalimi organizacijami in društvi. To nam je delno tudi uspelo. Smatram, da je uskladitev dela vseh društev ena najvažnejših oblik dela v organizaciji. Stalna konferenca žena je spomladi sklenila pričeti z gradnjo otroškega vrtca in igrišč. Do realizacije teh sklepov pa še do danes ni prišlo. Naša organizacija je iz članarine dodelila Stalni konferenci žena 100 tisoč dinarjev kot simbolični znesek za gradnjo igrišč. Nihče pa ni tega denarja prevzel. MARINKA HAFNER: Prvič slišim, da nam je krajevni odbor SZDL iz Sevnice dodelil sto tisoč dinarjev. Res je, da je konferenca žena sprejela več sklepov, ki pa, žal, niso bili uresničeni. Vprašanje zaposlitve žena, U ga je konferenca obravnavala, uspešno rešuje konfekcija »Lisca«, saj bo v kratkem zaposlovala že 320 žena. Za varstvo otrok pa nismo skoraj nič napravili. V Sevnici nimamo primernega otroškega vrtca niti otroških igrišč. IKO /CAJNAR: Naši pionirji so v Jugoslovanskih pionirskih igrah dosegli lepe uspehe. Čutimo pa premajhno sodelovanje med DPM in KO SZDL. Ce bi bilo sodelovanje večje, bi že zdavnaj rešili vprašanje otroškega vrtca ln igrišč. Tudi mladinska organizacija bi morala bolje sodelovati s pionirsko organizacijo. VIKTOR AUER: Na zborih občanov na Loki so ljudje spraševali, kako bo z njihovo šolo. FRANJO PIPAN: Občinska zveza za telesno vzgojo bi morala imeti svoj sklad, kakor ga imajo druge. Sevniškemu Partizanu smo letos dodelili okoli 400 tisoč dinarjev. Od tega je predvidenih 200 tisoč dinarjev za plavalni bazen v Sevnici. IKO 2GAJNAR: Potrebno bi bilo, da bi ustanovili odbor za gradnjo bazena. Ugotavljamo, da se mladina premalo zanima za Sport. V Sevnici nI prostora za telesno vzgojo. Ta problem pa bomo rešili z izgradnjo nove šole v Sevnici, kjer bi se v telovadnici lahko odvijal velik del športne dejavnosti. J02E PAVČEK: Vedno tarnamo, da ni denarja in prostorov, nikoli pa se ne vprašamo, ali smo sploh zainteresirali mladino za športno dejavnost. JOSKO PAPE2: Mladina se zanima za šport, vendar moramo razumeti, da se hkrati ranima za motorizacijo, televizijske oddaje itd. Mladini je treba nekaj nuditi, šele potem smemo od nje zahtevati tudi udejstvovanje. Pšenico najprej posejemo, šele potem žanje-mo! JOŽE JEKE: ze iz današnjega razgovora vidimo, da smo kot predstavniki organizacij in društev premalo povezani. Vemo, da materialni položaj mladine nI slab, problem pa je zaradi stanovanj. Ce bi bil v Sevnici samski dom, ki bi ga lahko zgradili z združenimi sredstvi, bi se mladina tudi v športu bolj udejstvovala. Vsekakor lahko trdimo, da je mladina zainteresirana za šport, kar dokazuje tudi nedavna ustanovitev dveh športnih društev; premalo pa se v športu udej-stvuje mladina, zaposlena v industriji. O uspehih in problemih av-to-moto društva in programu delavske univerze je razpravljal JELKO ŠTOJS. O dejavnosti občinskega odbora ZB je poročal JOSKO PAPE2, v razpravi pa je sodeloval tudi DRAGO LUPSINA. O tem pa bomo poročali v naslednji številki. Drago Kastelic Za dan republike bo občina Črnomelj predala svojim delovnim ljudem iz kolektivov spet 24 stanovanj v novem bloku (na sliki levo). Investitor: stanovanjski sklad ObLO Črnomelj, ki je zgradil doslej že 4 take bloke več z delom si bomo ustvarili lepše življenje!« J. S. Šušmarji so tudi v podjetjih Na sestanku delovnega kolektiva komunalne uprave so ugotavljali, da imajo predvsem kvalificirani delavci premajhne dohodke. Hkrati pa so poudarjali, da delavci opravljajo vrsto del zasebnikom popoldne in ob nedeljah. Tak delavec pa Ima pri podjetju prav majhno storilnost. Dela pri zasebnikih bi prav lahko opravilo tudi podjetje. Vendar to ne velja samo za komunalno upravo. — Kje so torej organi delavskega samoupravljanja in uprave podjetij, ki dopuščajo šušmarstvo? Mar bodo tudi tu potrebni upravni ukrepi? Kaj teži občane v Zapudju ADLEŠIĆANI PRED DNEVOM REPUBLIKE Pred kratkim so se Adleši-čani na sestanku pogovorili, da bodo imeli proslavo v počastitev dneva republike skupaj s šolsko mladino. V pogovoru o drugih krajevnih problemih so opozorili tiste občane,-ki puščajo kure,i da brskajo po grobovih. Ce ne bodo te škode preprečili, bodo njihova imena razglasili v časopisih. Sklenili so tudi, da bodo uvedli samoprispevek, s katerim bodo kupili mrtvaški voz. DRAGATUŠ: ne s prošnjami, pač pa z vztrajnim delom! Predsednika krajevnega od- vprašal za novice o življe-bora v Dragatušu tovariša nju in delu dragatuškega ob-Bečaja sem kar na cesti po- močja. Dejal je: »Ne s prošnjami na občini, z delom smo začeli. Potrebno je zamenjati pod v kino dvorani. Pogrešamo prostore družbenih organizacij in klub. — Sklicali smo sestanek vseh družbenih organizacij ln se pomenili. Mladinci bodo podrli stari pod v kino dvorani ln pomagali mešati beton, gasilci bodo položili kamenje, člani ZB pa bodo tlakovali. KZ namerava prispevati sredstva za nabavo parketa. Manjka še klubski prostor, kjer bi Imeli te- levizor, radio, časopise, revije. Tudi kmečki človek bi našel v njem razvedrilo. Klub bi lahko uredili v zadružnem domu, kjer Je zdaj učilnica. Vse bi bilo lahko že davno urejeno, ko se ne bi zamudili z zidanjem nove šole. Se malo in otroci bodo stopili v nove učilnice. Občani vidijo tako v šoli kot v zadružnem domu, na cesti m drugod plod svojega prispevka. Delali so in delajo zase. Ne s prošnjami, tem- Vaščani Zapudja so na sestanku takole govorili: — So razlike med stanjem zemljišč v naravi m na katastru. Od Marije Terezije dalje so se zemljišča bistve- NOVICE ČRNOMALJSKI KOMUNE no spremenila. Kjer je bdi nekdaj travnik. Je danes njiva, kjer Je bila včasih parcela drugega bonitetnega raz- reda, Je danes površina t zadnjem razredu. Davke plačamo tako, kot bi imeli samo dobro zemljo. Zahtevamo ponovno klasifikacijo površin! Nadalje so ugotavljali, da je bilo v Zapudju nekaj primerov, ko so finančni organi rubili. Kmetovalci, proti katerim je bila' vpeljana prisilna izterjava, bi morali dobiti denar za pridelke in les, ki so ga prodali kmetijski zadrugi. Zaradi prisilne izterjave so kmetovalci zabredli v nove stroške. Prav bi bilo, da bi KZ pravočasno izplačevala denar za odkupljene pridelke ali les. To in ono iz Starega trga 0 V Starem trgu so naposled dobili zobno ambulanto. Zdravnik iz Črnomlja prihaja ob torkih in dela od petnajste ure dalje. Vseh terih se je naša vojska večala in bila vse močnejša. Izvršeno je bilo mnogo ofenzivnih akcij, posebno še zavzetje in likvidacija fašistične postojanke v tedanjem gradu na Dobu konec decembra 1942 in uničenje močne sovražne oklopne enote na vlaku pod Jersovcem v avgusta 1943. Vse partizanske enote so imele močno podporo večine naših ljudi in redke so vasi, ki se niso pri tem posebno izkazale. Naša narodnoosvobodilna borba je potekala v najtežjih razmerah. Dvignili smo se v srcu zasužnjene Evrope brez tuje pomoči in pred nami je stala mogočna fašistična zver, ki je s svojimi armadami osvajala državo za državo. In ko je bila naša pravična stvar v polnem razcvetu, se je pojavilo še izdajstvo. Tujec je uspel, da je s pomočjo bivših oblastnikov našel naše sonarod-njake, ki so mu bili pripravljeni služiti. Tako smo se morali boriti proti fašistom in formacijam domačih sodelavcev okupatorja, kot so bile vaške straže MVAC, Rupnikove belogardistične domobranske enote, gestapovske skupine »Crne roke« in druge. Te so bile žal tudi v naši dolini. Gnezdile so v italijanskih oz. nemških utrjenih postojankah in z orožjem, ki so ga sprejemale od okupatorja, hodile na krvave pohode. Zagrešili so mnogo zločinov in ne samo nad oboroženimi pripadniki partizanske' vojske, temveč tudi nad mnogimi civilnimi prebivalci naših vasi in okolice. Izdajalska politika okupatorjevih pomagačev je slonela na upanju v okupatorjevo zmago in na jalovih upanjih v razdor zavezniških sil. Ljudstvo so slepili, češ da je vera v nevarnosti in z drugimi lažmi slične vsebine. Borili smo se dalje v neenakih pogojih, saj je sovražnik odhajal na pohode spočit, nahranjen in oblečen in je razpolagal z vojaškimi šolami in kasarnami. Bil je oborožen z najmodernejšo vojaško opremo ter imel na razpolago tovarne za krepitev svoje, vojaške moči. Naše kasarne pa so bili slovenski gozdovi in nebo nad nami, zadovoljevati smo se morali s komaj zadostno prehrano in obleko, utrujeni od neprestanih maršev, orožje pa smo morali v borbi jemati sovražniku iz rok. Sovražnik, podpihovan in često voden po domačih sodelavcih, v borbi proti narodnoosvobodilnemu gibanju ni poznal obzira. Samo ne- kaj datumov nam pokaže strahotne rezultate nasilja in ubijanja. Tako je v noči med 9. in 10 avgustom 1942 italijanski bataljon Iz posadke v Trebnjem obkolil Mirno in nekaj bližnjih vasi, požigal in odpeljal v italijanske zapore in internacijo preko 40 ljudi. Taka dejanja so ponovili za časa velike, vendar brezuspešne ofenzive jeseni 1942, ko so v vaseh izvršili številne uboje in odpeljali mnogo ljudi v taborišča smrti v Italijo. Nemški okupator je najbolj divjal v zadnjih dneh- oktobra 1943, ko so njegove motorizirane in ostale divizije preplavile naše kraje in sejale smrt in razdejanje. Pobiti so bili številni civilni prebivalci, posebno v vaseh Gomila, Mirna, Migolca in Gorenja vas. Po dolini so gorele vasi, na katere so streljali s tanki. To je bil najstrašnješi dan v zgodovini te doline. Kasneje so preživeli naši ljudje še veliko gorja, ki so ga prizadejale domobranske enote, ki so vpadale zlasti tedaj, ko so čutile, da partizanov ni « bližini. Te so vpadle na Mirno tudi 6. junija 1944, na isti dan, ko so se zavezniki izkrcali v Franciji in odprli drugo fronto, s katero se je še bolj približal poraz Hitlerjeve Nemčije in njenih pomagačev. Ko so ta dan ujeli in pobili nekaj naših ljudi, so ujeli tudi Franca Lu-načka, sekretarja rajonskega odbora OF v Dobr-niču in dolgoletnega šolskega upravitelja na Mirni, ga odpeljali na Bistrico in drugi dan zverinsko ubili. Vendar kljub vsemu duh odpora ni bil strt. Brez omahovanja smo vztrajali v borbi do konca, do tistega dne, ko so prebivalci naših vasi s solzami v očeh pozdravili dan svobode in obračun s tujimi oblastniki in njihovimi domačimi priskledniki. Ce se ozremo na napore, s katerimi smo se lotili in vodili oborožen upor, na žrtve, ki jih je dal ta kraj za našo pravično stvar, smemo trditi, da sta se tudi Mirna in njena okolica častno odzvali borbi za našo nacionalno in socialno osvoboditev. To obdobje je najsvetejša stran tukajšnje nedavne preteklosti, na katero bodo lahko ponosne tudi generacije, ki nam bodo sledile. Narodnoosvobodilna borba ni ustvarila le pogojev za našo nacionalno samostojnost, ni samo močno povečala ugleda Jugoslavije v svetu, temveč je pokrenila naš družbeni razvoj in ga pri- bližala potrebam modernega človeka. Spomnimo se le, da je tukaj pred vojno večina delovnih ljudi komaj životarila, da se je za javna deta javljalo trikrat več rok, kot jih je bilo potrebno, da ni bilo pogojev za šolanje naše mladine in ni bilo nobenega gospodarskega napredka. Velik napredek je sedaj viden v vseh naših republikah in občinah. Ustvarja se nova materialna osnova za vse panoge gospodarstva, ki dviga Jugoslavijo, nekoč skoraj najbolj zaostalo v Evropi, v vrsto razvitih dežel, ki ustvarja vse možnosti za zaposlovanje naših delovnih ljudi in za likvidacijo siromaštva in zaostalosti, kar je pred vojno prevladovalo v mestih in na podeželju. Prehodili smo šele manjši del poti, ker še ne ustvarjamo dovolj sredstev, da bi bil ta razvoj hitrejši. Imamo še slabosti in dosti starih nazorov, ki se ne dajo odpraviti čez noč, toda glavno je, da smo prebrodili začetne težave našega razvoja in našli v osnovi tiste poti, ki ustrezajo našim razmeram in možnostim in bodo ojačile našo družbeno skupnost in vsa kemu delovnemu človeku zagotovile dostojno življenje in napredek. V tem smislu smo začeli razpravljati tudi o novi ustavi, ki naj utrdi dosežene uspehe in zagotovi nadaljnji napredek socialističnih in demokratičnih odnosov med ljudmi. Ce smo torej v neizprosni borbi za časa okupacije znali očuvati svobodo in neodvisnost, če smo na tej osnovi lahko izbrali pravo pot za mladino ln vse delovne ljudi naše domovine, potem žrtve, ki so padle za te cilje, niso bile zaman. Naše žrtve se pridružujejo milijonom žrtev, ki so jih v boju proti fašističnim zasužnjeval-cem in pomagačem dali vsi narodi Jugoslavije in dežele z vseh kontinentov sveta. Ponosni smo na to, da smo imeli med nami dovolj naprednih sil, izkušenih v predvojnem revolucionarnem boju proti zatiralcem, da so pokrenite vsenarod-no borbo in je zastava svobode nenehno vihrala do zmagovitega cilja. Danes obžalujemo, da vas nI več med nami in da so vaša življenja na teh travnikih, pobočjih in gozdovih strie sovražnikove krogle, vendar se zavedamo, da so vaše žrtve utrdile poti, ki so peljale do našega cilja. Mladini ln nam vsem ostajate najsvetlejši vzor in opomin, kako velika je vrednost svobode. bolnikov ne zmore pregledati, zato večje število sploh ne pride na vrsto, želijo, da tal bfl zdravnik v torek ves dan v Starem trgu. % Rea je, da imajo prebivalci Starega trga vsak dan avtobus proti Črnomlju ki Kočevju, ni pa še vse v reda v Brezovici. Na zvezo s Starim trgom je treba čakati po dve uri. Avtoprevozno podjetje Kočevje pripravlja nor vozni red, tako da bo prvi avtobus iz Starega trga odpeljal proti LJubljani že ob štirih zjutraj. Iz Ljubljane bo avtobus odpeljal ob štirih popoldne in prispel v Start trg ob 7. uri zvečer. % V Starem trgu manjkata še dve učni moči. Potrebovali bi dva profesorja ali predmetna učitelja za pouk na popolni osemletki. Vojaka iz Skopja Ob obletnici rojstva nase socialistične domovine čestitava ln želiva vsem delovnim ljudem še mnogo uspehov, posebno v novomeškem okraju Obenem pozdravljava znance iz domačega kraja! Jože Jeglič in Franc Stras-berger iz Smarjete, zdaj vojaka v Skopju. Kolektivu hotela Grad Otočec Za dan republike čestitam kolektivu hotela Otočec in pozdravljam vse znance ln jim želim še mnogo uspehov! Franci Bobič, vojak v Kninu. čestitka za 29. november Vsem delovnim organizacijam na Dolenjskem in v Bell krajini kakor tudi domačim pošiljata lepe pozdrave in čestitke vojaka v Puli Frane Mejak in Anton Jarc. BREŽICE: gostinstvo, turizem, trgovina Najbolje je, da preidemo takoj k stvari! Naše uredništvo je v sodelovanju z občinskim odborom SZDL v Brežicah nedavno organiziralo razgovor o gostinstvu, turizmu, trgovini in kmetijstvu v brežiški komuni. V želji, da bi občanom prikazali dosedanje uspehe lz teh panog in da bi hkrati opozorili na nekatere nepravilnosti, so se k jazgovoru odzvali MILAN ŠEPETAVC, predsednik ObLO, IVAN ZIVIČ, predsednik občinskega odbora SZDL, MARJAN TJRSIC, računovodja kolodvorske restavracije, FRANC PODGORŠEK, direktor trgovskega podjetja »Krka«, KAREL CATER, direktor trgovskega podjetja »Ljudska potrošnja«, ALOJZ PIRC, kmetijski tehnik kmetijske zadruge iz Brežic, FRANC PREMELC, predstavnik kmetijske zadruge in turističnega društva iz Bizeljskega in MILICA TOMSE, računovodkinja Cateških Toplic. Nobenega napredka v gostinstvu! MARJAN URŠIC ni pomiš-Ijal. V razpravi je nakazal vrsto problemov v gostinstvu. Po njegovem izvajanju sklepamo, da problem neurejenosti gostinstva v Brežicah ni nov. Tej važni gospodarski panogi ni bilo posvečene zadosti pozornosti. Posledica tega pa je, da sedanja gostišča poslujejo -v že zdavnaj zastarelih prostorih. Večina prostorov ne odgovarja sodobnim zahtevam gostinstva nltd higienskim predpisom. Gostinstvo v Brežicah je razdrobljeno in malo vidno. Poseben problem pa je zaradi pomanjkanja visoko kvalificiranega gostinskega kadra. Tako je sedaj v glavnem zaposleno v gostinstvu priučeno in nekvalificirano osebje. Razumljivo, da potem tuđi organizacija dela ni najboljša. Vsa ta dejstva zavirajo nadaljnji razvoj gostinstva in mu onemogočajo vidnejše uspehe. Kljub vsemu pa vse še ni izgubljeno. Z nekoliko več iniciative s strani gostinskih delavcev bi se tudi v gostinstvu marsikaj laboljšalo. Zal, ugotavljamo premajhno prizadevnost samih gostincev. Kaže, kakor da so se spoprijaznili s takšnim stanjem. Nekateri se upravičeno sprašujejo, doklej tako. Gostinstvo zavzema dadeš drugačno vlogo kakor pred vojno. Od gostinstva se danes zahteva mnogo več. Prav zato je treba na razvoj gostinstva drugače gledati in bistveno spremeniti merila. Prizadevati si moramo, da bomo gosta zadovoljili in ga privabili v Brežice. Ali ni zaskrbljujoč podatek da bodo zmogljivosti brežiških gostišč letos izkoriščene samo z 21 odstotki? Lani so bila izkoriščena 36-odstotno, predlanskim pa celo 46-odstotno. Res je, da je zaradi avtomobilske ceste dotok ljudi v mesto manjši, toda prav zaradi tega bi morali biti do slehernega gosta še bolj pozorni. Znano je tudi, da se' gostišča srečujejo z vsakodnevnimi težkočami. Ukinitev pavšalnega obdavčenja in ekonomske najemnine prizadevajo gostincem veliko preglavic. Po mnenju MARJANA URSICA br problem gostinstva v Brežicah rešili le z združitvijo gostišč. .Vsekakor je to predlog, ki bi ga bilo vredno temeljito proučiti. Več pozornosti razvoju turizma in gostinstva, ki sta izraziti gospodarski panogi »Turizem ima v naši občini prirodne pogoje za razvoj, s tem pa Je tudi napredek gostinstva olajšan. Vprašanje pa je, kakšne so naše materialne možnosti za razširitev turizma ln izboljšanje gostinske mreže,« Je dejal predsednik ObLO MILAN ŠEPETA VC. Ko je tov. predsednik govoril o problemih in nalogah v razvoju turizma ln gostinstva, je povedal: »Ob sobotah ln nedeljah pride v naše kraje precejšnje število (Judi. Za nas je odločilno, da mamo te ljudi privabiti, da bodo tudi drugič obiskali naše kraje. Denar, ki ga dobimo od turizma. Je za gospodarstvo dragocen. Vemo, da moramo turistom nuditi čimveč. V ta namen bi bilo potrebno obnoviti grad v Mokricah. Tu naj bi uredili ribnik, v katerem bi bilo vzgajališče krapov, in nabavili 5 jahalnih konj. Obnovitvena dela bi stala okoli 130 milijonov dinarjev. Tudi čateške Toplice imajo idealne pogoje za turizem. Tu bi bilo potrebno zgraditi hotel s terapijami in o-Umpijski bazen, ki bi ga pa kasneje prekrili ter bi ga lahko uporabljali tudi pozimi. Ce bi v Cateških Toplicah zgradili dirkališče n konjski šport in vsako drugo nedeljo prirejali konjske dirke, bi ■ tem prav gotovo privabili lepo ttevilo gostov. Prav bi bilo, da bi asfaltirali cesto Dobova—Brežice. Tako bi lahko podjetje »Zagrebški tramvaj«, ki vozi sedaj do Sotle, s srojimi avtobusi lahko vozilo do Brežic. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kakšne koristi bi imela od tega naša občina. Nujno bi bilo tudi urediti cesto Kumro-TOC—Bizeljsko—Brežice. 2e sedaj amo ustvarili okoli 5 do 6 tisoč dolarjev tujskega prometa in bi £z ureditvijo cest prav gotovo veliko več. Tudi Krko samo in njeno okolico moramo bolje izkoristiti. Zato predvidevamo ob Krki več kioskov, opremljenih s hu.dilnlki ln štedilniki ter potujočo slaščičarno. Predvidena sta tudi dva parkirna prostora za skupno 500 vozil. In končno je na območju občine 12 lovskih družin, M niso do sedaj ničesar napravile za razvoj turizma. Vemo, da je rrodni prirastek, zlasti fazanov Jerebic, premajhen. Zato name- ravamo vložiti milijon dinarjev za voliero. Ribolov Je prav tako tesno povezan s turizmom. 2al pa ribe v Krki, Savi ln Sotll uničujejo z vsemi mogočimi sredstvi. Danes Jih v Sotli skoraj nI več. Zato bomo morali spomladi kupiti 50 do 60 tisoč ribic za zarod. Občina naj bi v ta namen prispevala pol milijona dinarjev. Ne smemo tudi pozabiti, da turist, ki pride k nam, želi videti ne samo turistične točke, temveč tudi okolico. Naše vasi pa so zelo neurejene, okoli hiš so gnojne jame in na oknih nI cvetic. Menim, da bi tu moralo opraviti svoje turistično društvo, jfflmogrede naj o-menim, da snio na zadnji seji sprejeli odlok o ureditvi hiš m okolice. Upam, da bomo ■ tem olepšali zunanjost mesta ln hkrati olajšali delo turističnemu društvu. Želel bi spregovoriti še o gostinstvu. Zal, ugotavljamo, da vodilni kader v gostinstvu nI pokazal dovolj iniciative za razvoj gostinstva. Ustanovljena komisija je predlagala, naj se v Brežicah odpre eno gostinsko podjetje, s tem da se dve zasebni gostišči ukineta. Lahko bosta v Bežicah tudi dve gostinski podjetji, vendar je to predmet razprave. Vsekakor bo potrebno urediti sedanje zanemarjene lokale. Prihodnje leto nameravamo obnoviti kavarno ln urediti lokal v grajski kleti. Ta lokal naj bi bil svojevrstno opremljen. V njem bi bili lahko gostje postrežem z raznimi specialltetaml, po 22. uri pa naj bi bila v njem tudi glasba. Gostincem bi priporočal, naj prodajajo poleg drugih vin tudi bizeljska vina. Naj bi se ne dogodilo, da bi turist ne dobil v naših gostilnah tega vina. Sem za veliko izbiro vin, toda prednost mora imeti naše domače. In še ena ugotovitev: zunanjost mesta je danes slabša, kakor je bila leta 1935. Stavbe so neurejene, pločniki v obupnem stanju, nič boljše pa ni z javno razsvetljavo. Stanovanjska skupnost je bila premalo delavna. Prav bi bilo, da bi hišni sveti spomladi uredili pročelja hiš. Misliti moramo tudi na ureditev parka pri gradu. Za uresničitev vseh teh nalog upravičeno pričakujemo od občanov sodelovanja in pomoči. Združitev trgovskih podjetij KAREL CATER, direktor trgovskega podjetja »Ljudska potrošnja«, sodi, daje integracija trgovskih podjetij -• sanjam obdobju in razmerah v brežiški komuni nujna. V Brežicah sta dve trgovski podjetji: »Ljudska potrošnja« in »Krka«. Anali- za je pokazala več pozitivnih strani združitve, ki bi bile zelo koristne za razvoj gospodarstva v podjetju. Obe podjetji imata sedaj velike zaloge blaga v šestih prodajalnah v mestu. Takšna struktura blaga pa terja velika obratna sredstva. Z ureditvijo specializiranih trgovin bi se ta obratna sredstva lahko sprostila. S specializacijo trgovin bi dosegli, da bi imeli popoln sortiment ene vrste blaga. Po drugi strani pa je bila trgovina do sedaj prepuščena sama sebi. Prav tako ni uspela dobiti investicijskega posojila. — Glede ekonomskih najemnin pa je predlagano, naj BREŽIŠKE VESTI bi ostale na razpolago trgovskemu podjetju. Tov. predsednik ObLO meni, da bi se najemnine morale stekati v sklade in bi jih potem morali vračati trgovskim podjetjem za ureditev lokalov. In kakšne so nadaljnje perspektive trgovskih podjetij? Zvedeli smo, da sta obe podjetji ustanovili komisijo, ki bo proučila možnosti združitve s 1. januarjem 1963. S tem dnem bo v trgovini vpeljana blagovna kartoteka, kar je jamstvo, da bo v bodoče tudi v trgovini popolna kontrola. Z združitvijo bo nastala odvečna delovna sila. To delovno silo pa bodo zaposlili pri blagovni kartoteki. Nadalje nameravajo v Brežicah urediti sodoben lokal in hkrati trgovine na podeželju. Brežice so že od nekdaj močno trgovsko središče v Spodnjem Posavju. Zato je trgovina v tem mestu važna gospodarska panoga in je po vojni dosegla velike uspehe. RIBOGOJNICA PRI BIZELJSKEM FRANC PREMELC, predstavnik kmetijske zadruge Bizeljsko, pa je povedal med drugim tudi tole: »Na območju kmetijske zadruge Bizeljsko nameravamo v bivših ribnikih v Dramljah in Vitni vasi zopet pričeti z vzrejo krapov. V ribniku v Pišecah bomo gojili postrvi.« ALOJZ PIRC, zastopnik kmetijske zadruge Brežice, je razpravljal o živinoreji in sadjarstvu. Ker smo te podatke že objavili v re- portaži »Brežice na razpotju«, jih ne nameravamo ponavljati. Večurni razgovor je bil zelo zanimiv in tudi koristen. Veliko je bilo povedanega o napredku in bodočnosti kraja. Brežice so zna- ne daleč naokoli, vendar bi lepote krajev še bolj popularizirali z izdajo turističnega prospekta, kot je predlagal predsednik občinskega odbora SZDL IVAN ZIVIČ. Drago Kastelic BREŽIŠKE »PAJCEVINE« VIDEM-KRSKO: Večina podjetij v videm-ko-krški občini je lani že pred dnevom republike izpolnila letni plan proizvodnje ali pa Je bila že blizu izpolnitve plana. Letos pa ugotavljamo, da realizacija plana v prvih devetih mesecih ni zadovoljiva, Čeprav to ne velja za vsa podjetja. Vendar vse še ni izgubljeno. Se je čas, da v zadnjem mesecu storimo čimveč. Pri takem stanju pa se nehote sprašujemo, ali smo izkoristili vse razpoložljive zmogljivosti ta ali je bila storilnost v proizvodnem procesu izkoriščena do največje meje? Zanimivi so podatki, da je industrija dosegla v devetih mesecih realizacijo družbenega bruto proizvoda s 73,9 odst, kar je za 1,1 odstotka pod planom. Kmetijstvo je doseglo družbeni bruto proizvod s 77,7 odstot., gradbeništvo s 66,6 odstot, promet s 86,9 odst, trgovska podjetja s 96,3 odstot, gostinstvo s 76,8 odst., družbeni sektor obrtništva pa z 71 odstotkov. kaj menijo organi družbenega upravljanja o gospodarjenju v podjetjih — Letošnji plan proizvodnje v Tovarni celuloze in papirja je za 1 odstotek nižji od realizacije v letu 1961. Bruto produkt tega podjetja predstavlja skoraj polovico proizvodnje v videmsko-krški občini, je pa za 2,1 odstotka pod planom, in se zaradi tega celotna proizvodnja v občini zniža. Znižanje cene celulozi ln lesovini ter hkrati povečanje cen reprodukcijskemu materialu so prav gotovo važni in odločujoči činitelji pri dosegi plana. To so objektivni razlogi, vendar se sprašujemo, če so organi družbenega upravljanja v Tovarni celuloze ln papirja storili potrebne ukrpe pri odpravljanju vseh subjektivnih težav? — Tovarna čokolade »Imperial« Je sicer dosegla vrednost planirane proizvodnje s 73 odstotki. Čeravno plan ni v celoti dosežen, je pričakovati, da bo do konca leta stoodstotno realiziran. To podjetje" se je nedavno uveljavilo pri izvozu izdelkov v Gvinejo. To je prva tovarna čokolade v naši državi, ki je uveljavila svoje izdelke tudi v tujini. Podjetje ima v svojem sklopu tudi pekarno. Preskrba s kruhom v mestu je nezadovoljiva, pa tudi kvaliteta kruha v tej pekarni ni najboljša. Kolektiv pekarne bo moral bolj prisluhniti kritiki ljudi na račun svojih slabih proizvodov. — Splošno gradbeno podjetje »Sava« je doseglo planiran družbeni proizvod samo s 64 odstotki. — Tudi obrtne gospodarske organizacije niso letos v 9 mesecih uresničile svojih planskih proizvodnih obveznosti. Kovinarska zadruga je dosegla skupno vrednost planiranih uslug le s 56,1 odstotka. Kaj je temu vzrok? Netočno obračunavanje ln nedosledno evidentiranje nedokončane proizvodnje ob sestavi periodičnega obračuna za 9 mesecev ali kaj drugega? Kovinarska zadruga je po svoji dejavnosti najmočnejša v občini ln lahko odločilno vpliva na razvoj celotnega gospodarstva v občini. — Mali kolektiv Splošnega mizarskega podjetja v Krškem je dosegel plan z 81,2 odstotka. — Znano je, da ima Konfekcija papirja zadnje čase precejšnje težave glede plasiranja svojih proizvodov. Podjetje je doseglo družbeni bruto proizvod z 69,3 odst. — Rudnik rjavega premoga na Senovem je dosegel 78,5 odstotka letnega plana, termoelektrarna t Brestanici pa 85,5 odstotka. jo nismo najbolj štedili, saj njena poraba za 3,4 odstotka več kakor lani v istem razdobju. Tudi vrednost tujih storitev in ostalih stroškov je v primerjavi s preteklim letom večja za 31,4 odstotka. Nadalje so sredstva za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev letos vkalkulirana za 23 odstotkov več kakor lani. Prav tako smo zabeležili bolniških oskrbnin (do 1 dni) za 47 odstotkov več kot lani. Upam, da bomo tudi te pomanjkljivosti odpravili. Želim posebno poudariti, da naša sindikalna podružnica redno sklicuje sestanke, na katerih razpravljamo tudi o proizvodnji. Morda Je tudi tu razlog, da dosegamo svoje planske obveznosti. Problem, ki nas v podjetju vse žuli, Je vprašanje kovinske delavnice. Osebni dohodki zaposlenih v tej delavnici so v primerjavi s kovinarsko zadrugo iz Krškega zelo nizki. Vemo, da bi se ti dohodki povečali z večjim učinkom dela, vendar nastaja vprašanje, kako to doseči ob dosedanjih pogojih. Člani naše oragnizacije tudi večkrat razpravljajo o perspektivi kraja. Veliko se je govorilo o gradnji cementarne na Senovem, sedaj pa je vse skupaj utihnilo. Večina nas je mnenja, da bo potrebno resneje reševati problem zaposlenih glede na vse .manjše zaloge premoga. Morda bi kazalo zgraditi industrijo za izdelavo plastičnih mas? Pri nas nastaja tudi problem stanovanj. Res je, da veliko gradimo, vendar so potrebe še veliko večje. ■ ZDENKO PICELJ: Vsekakor se organi družbenega upravljanja v Tovarni celuloze dobro zavedamo vseh gospodarskih posledic, ki nastajajo zaradi neizpolnitve planskih proizvodnih obveznosti. Skušali bomo pač narediti vse, kar Je v naših močeh. Zadnje čase se precej razpravlja o problemih delavskega samoupravljanja in o notranji delitvi dohodka. Pravilnik osebnih dohodkov je bil sestavljen tako, da je ustrezal. Dogodilo se je, da so nekatere ekonomske enote zahtevale od delavskega sveta, naj jim popravi cenike za obračun dohodka. Posamezne ekonomske enote _so se preveč zavedale svojih pravic, premalo pa dolžnosti. Ker je naš delavski svet ugodil zahtevi ene ekonomske enote, so potem isto zahtevale tudi druge. Sredstev pa ni bilo več, kakor smo jih ustvarili. Nastal je zastoj. Ustanovili smo komisijo, ki bo uredila cenike. Upam, da bomo kmalu prišli na delitev dohodka po ekonomskih enotah. BOUE BI BILO, DA BI SE ZDRUŽILI RAZGOVOR ZA OKROGLO MIZO ■ Občinski sindikalni svet je pripravil s predstavniki družbenega upravljanja nekaterih gospodarskih organizacij razgovor o razvoju družbenega upravljanja in o realizaciji plana proizvodnje v devetih mesecih. Razgovor Je vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta TONE ŠKAFAR, v razpravi pa so sodelovali: ZDENKO PI-CELJ, predsednik delavskega sveta Tovarne celuloze in papirja, J02E PETERKOVIC, predsednik sindikalne organizacije rudnika, ALBIN BOGOLIN, predsednik delavskega sveta gradbenega podjetja »Sava«, ALOJZ KAPLER, predsednik delavskega sveta, ln VIKTOR KO-STEVC, predsednik sindikalne podružnice termoelektrarne v Brestanici, VIKTOR GERSAK. predsednik delavskega sveta Elektro Krško, ANTON KUNŠEK, namestnik predsednika sindikalne podružnice tovarne čokolade »Imperial«, ERNEST KAPLAN, predsednik upravnega odbora, in JOŽE KO-STOMAJ, predsednik sindikalne podružnice Konlekcije papirja. Udeleženci razgovora so povedali naslednje: ■ ERNEST KAPLAN: Naše malo podjetje Ima zaradi velike konkurence veliko težkoč na tržišču. Prav zaradi tega, ker je delavsko samoupravljanje na višini, premagujemo tudi to težavo. Letos v devetih mesecih nismo dosegli svojih obveznosti. Poleg težav na trgu nas je prizadel visok prometni davek, pa tudi selili smo se v nove prostore itd. Po mojem mnenju bi bilo treba misliti na združitev s kakšno večjo tovarno. Proučiti bi bilo treba predlog o združitvi s sosednjo tovarno celuloze. ■ JOŽE KOSTOMAJ: Smo majhen kolektiv in si vsi prizadevamo ustvarjati čimveč ter čim bolje gospodariti. Napredek podjetja pa bi bil večji, če bi delovali v sklopu kakšnega večjega podjetja. ■ VIKTOR GERSAK: Komisija za organizacijska vprašanja pri poslovnem združenju DES je izdelala dva osnutka za združitev vseh distributivnih podjetij v Sloveniji. Kolektiv Elektro iz Krškega je soglasno sprejel predlog, da se ustanovi samo eno podjetje za distribucijo električne energije v Sloveniji. Torej smo za združitev zato, ker nam to narekujejo potrebe. B ALBIN BOGOLIN: Naše gradbeno podjetje ni doseglo planiranega družbenega proizvoda zaradi tega, ker smo pričeli z gradbenimi deli šele aprila in ker je gradbena sezona največja šele v tretjem in četrtem tromesečju. Naš delavski svet je razpravljal o problemih, ki nedvomno tudi zavirajo razvoj družbenega samoupravljanja ln sem prepričan, da bomo to pereče vprašanje v kolektivu razčistili. Potrebna pa nam bo pomoč naše sindikalne organizacije. ZASTARELI PREDPISI POVZROČAJO ŠKODO NA SINDIKALNIH SESTANKIH TEMELJITO RAZPRAVLJAJO 0 PROIZVODNJI ZASTARELI PREDPISI B ALOJZ KAPLER in VIKTOR KOSTEVC: Delavsko samouprav-. ljanje v elektrarni je1 sicer zadovoljivo, vendar spričo posebne organizacije ne moremo v tem smislu doseči kakšnih posebnih uspehov. Mi spadamo pod elektro gospodarstvo in se moramo držati njihovih navodil. Novi pravilnik o B J02E PETERKOVIC: Ugodno poslovanje našega rudnika v devetih mesecih je rezultat uspehov in prizadevanj celotnega kolektiva. Čeravno so rezultati poslovanja ugodni, ne moremo biti povsem zadovoljni. Podrobna analiza po- slovnih stroškov namreč kaže, da so v nekaterih postavkah še rezerve, ki jih je možno spremeniti v dohodek. Ta dohodek se lahko deli med kolektivom v obliki gibljivih osebnih dohodkov in skladov. Dokazano je, da z električno energi- POROČEVALEC KOMUNE MDEM-KRŠKO osebnih dohodkih bo dan v kratkem v razpravo in bo pričel veljati 1. januarja. Naša elektrarna včasih ne dela. Ce bi elektrarna obratovala, bi lahko vsaj za tisto obdobje znižali ceno električne energije, obratovati pa ne smemo, ker predpisi elektrogospodarstva Jugoslavije tega ne dovoljujejo. Meniva, da so to zastareli predpisi in bi jih bilo treba iz ekonomskega in družbenega vidika nujno spremeniti. B ANTON KUNŠEK: Proizvodni plan bomo dosegli, ker smo se uveljavili na tujem tržišču. V Gvinejo _bomo izvozili 20 ton čokolade. Družbeno upravljanje je pO mojem mnenju v našem podjetju v redu. Kd 25 lepih nagrad za srečne izžrebance Po dolgem času vam prinašamo danes za prijetno zabavo v prazničnih dneh zanimivo nagradno križanko. Odgovor nam lahko pošljete ali na križanki ali na posebnem listu, dobiti pa ga moramo vsaj do ponedeljka, 10. decembra 1962! Žreb bo izbral med pravilnimi rešitvami 25 nagrajencev; nagrade pa znašajo: 1. nagrada: 10.000 dinarjev 2 nagrada: 7000 dinarjev 3 nagrada: 5000 dinarjev 4 nagrada: 3000 dinarjev 5. do 25. nagrada: 21 lepih knjižnih daril Žrebali bomo seveda rešitve vseh starih in novih naročnikov; zlasti slednje vabimo, da se pogumno vključijo v vrste reševalcev! Rešitev pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO, pp. 33 — v spodnji levi kot ovoja pa posebej napišite: KRIŽANKA! Zamaranih, nečitljivih ali raztrganih križank ne bomo sprejemali, prav tako ne bomo na pošti prevzemali premalo frankiranih kuvert! Prosimo, upoštevajte to! Vsem reševalcem želimo prijetno zabavo, s podobnimi orehi pa jih bomo poslej pogosteje razveseljevali! VODORAVNO: 1. dolga japonska ženska vrhnja obleka, 7. glavno mesto Dalmacije, pri katerem so letos odprli največjo jugoslovansko hidroelektrarno, 12. muslimanska verska knjiga, 17. turistična postojanka ob Krki, 18. glas ob pokanju s prsti, 19. vrsta metle. 20. pred meseci aretirani vodja teroristične organizacije OAS, 21. star industrijski kraj na Gorenjskem, 22. pritok, 23. utrjeno cestišče, 24. golen, spodnji del noge, 25. podobe, 26. kratica mednarodne turistične organizacije, 27. praznoverna verovanja, 28. zakoličena smer za cesto ali železnico, 29. začetnici slovenskega pisatelja, ki je dolga leta živel in potem umrl v Novem mestu, 30. nedeljiva soglasniška skupina, 31. reka v severni Italiji, znana po hudih bojih v prvi svetovni vojni, 32. listnato drevo, 33. glavno mesto Anama, 34. jezdenje, 36. nemški domoljubni pesnik iz 19. stoletja, 37. žabja noga, 38. riža za spuščanje debel v gozdu, 39. tekstilni polizdelek, 40. stanje zamaknjenosti spiriti-stičnega medija, 41. kraj v Beli krajini, kjer je bilo ustanovljeno partizansko društvo Rdečega križa, 46. začet- nici slovenskega pesnika mlajše generacije, 48. začetnici priimka ta imena podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, 49. vrtne lene, 50. pokrajina med Donavo ln Savo, 51. moderna orientacijska naprava, 52. pisarna, 54. del noge (množ.), 56. nema oseba na odru ali pri filma-nju, 59. Avar, 60. knez iz zgodnje slovenske zgodovine, 62. upanje, 63. tovarna zdravil v Zagrebu, 64. ime črke, 65. gozdni sadež, 67. ime pesnika Aškerca, 69. predlog, 70. žensko Ime, 71. večja vas v Istri, 72. ime filmske igralke Valli, 74. top, 76. znameniti holandskl slikar iz 17. stoletja (Peter Paul), 78. kraj z rudnikom svinca na našem delu Koroške, 79. začetnici skladatelja opere »Glumači«, 81. šolski red, 83. prebivalec našega največjega pristanišča, 85. romarsko mesto moha-medancev, 86. golazen, 87. paradiž, 89. napad, 91. velika shramba za žito, 93. medmet, 94. rimski filozof, ki ga je dal umoriti cesar Neron, 95. orientalsko riževo žganje, 97. ime gore, znane po hudih bojih leta 1943 (naslov simfonije skladatelja Kozine), 99. priprava za žvrkljanje, 101. ameriški izumitelj turbine, kakršne Izdeluje pri nas Litostroj, 103. največja poljska reka, 105. sultanov ukaz v stari Turčiji, 107. parola, moto, 109. griček, 110. osebni zaimek, 112. naslov pesniške zbirke pesnika Nazor-ja, 114. kocina, 116. začetek tekme, 118. ameriški atlet, metalec krogle, večkrat rekorder, 120. trojanski svečenik, ki je svaril rojake pred zvijačnimi Grki (znamenita antična skulptura), 122. nazivi, 124. največje finsko jezero, 126. živalska krma, 127. ženska, ki povezuje ta pripravlja skupino ljudi za kako akcijo, 128. slovenski narodni heroj, ki je padel 29. 10. 1941. v junaškem boju z Nemci v Mumcah pri Šentjanžu. NAVPIČNO: 1. mesto ob Krki z bogato kulturno tradicijo, 2. naša sosednja država, 3. otok v zadrskem otočju, 4. častitljiv starec, 5. reka v Angliji, 6. kratica za »Obveščevalni center« med NOB, 7. kraj blizu Novega mesta s lesno industrijo, 8. veliko pristanišče v izgradnji ob ustju Neretve, 9. čedna, zala, 10.- Ime italijanske filmske igralke Mirande, 11. različna soglasnika, 12. prid, 13. izobrazba, 14. električni posrednik, 15. ločilni veznik, 16. tekstilna tovarna v Novem mestu, 21. domače živali, 22. sloj, 24. tatvina, 25. dan v tednu,- 27. ljubkovalno trne za priljubljeno pijačo, 28. bodičasto vejevje, 29. špansko moško ime, 31. mestni nasad, 32. žensko ime, 33. zidanice, 35. začetnici slovenskega pisatelja, ki Je opisoval Notranjsko, 36. znamenita rimska stavba v Pulju, 37. največji grški otok, 39. tunel, 40. najbolj razširjena rastlina, 41. glas ob blisku, 42. uporaba, 43. žensko ime, 44. Izraz naklonjenosti, 45. ploskovna mera, 47, vodja pan-durjev za časa Marije Terezije, 49. lakota, 50. reka v bajeslovnem grškem podzemlju, 52. oblika pomožnega glagola, 53. žrtvenik, 55. osebni zaimek, 56. Izloček žlez v ustih, 57. spanje, počitek, 58. ravna streha pri hiši, 60. vojaški gojenci, 61. vodja angleške vojaške delegacije pri Glavnem štabu Slovenije med NOB, 63. umetna vodna pot, 66. letovišče na francoski rivieri, 68. prenočujem, 70. tropsko drevo s temnim lesom, 71. malo neumen, 73. letopis, 75. odredba, zadano delo, 77. pamet, 78. središče Bele krajine, skoraj ves čas vojne osvobojeno, 79. predpis o ravnanju, norma, 80. ljudski izraz za mornarja, 82. sozvočje glasov, 84. beležnica, 86. belokranjsko mestece, ki je dalo že leta 1941 svojo partizansko skupino (večinoma padla na Gornjih Lazah), 88. okusen morski rak, 90. kamenina, ki ima ime po hribu pri Beogradu, 92. sestav, ustroj, 94. največja kopenska žival, 96. svojat, 98. italijan- ska oblika Imena Adam, 100. udje kakega društva, 102. medmet, 104. egipčansko božanstvo, 106. angloamerička ploskovna mera, 108. slovensko ima za mero pod 106. navpično, 110, izrastki drevesa, 111. Perzija, 113. prvi, četrti ta tretji samoglasnik abecede, 115. vzdevek rimskega cesarja Marcija, 117. glas trobente, 119. stara beseda za davščino, 121. različna soglasnika, 123. začetnici največjega slovenskega epskega pesnika, 125. števnik. giuiinuiiuiiiiiiiiiini!«^ Spor zaradi »kamelje" dlake 28. oktobra ponoči se je 20 fontov iz Žužemberka in okolice steplo na ohcetl. ker se niso mogli sporazumeti, kdo bi pravzaprav smel -glihatl« za -kamelo«, ki so jo prodali za Skal vina... - Lep ljudski običaj se je v Bogdanll vasi sprevrgel v množičen pretep, v katerem je bilo sedem poškodoval Pri Francetu Kastelcu v Bogdanjl vasi so Imeli tega dne ohcet. Zvesti stari navadi, so se domači fantje s fanti H okoliških vasi dogovorili, da bodo malo povogla-rili. Pri nevesti so dobili škaf vina ta ga odnesli k Francu Hočevarju. Komaj je bil škaf izpraznjen — to Je bilo okrog desetih zvečer — so se žejni druščini pridružili še fantje iz Žužemberka. Ker je vina tako hitro zmanjkalo, so našli rešitev: vsakdo Je prispeval 100 dinarjev ta predse so postavili nov škaf vina. a Beseda o tem, beseda o onem, pa se Je nekdo spomnil: • »Kaj, ko bi šli malo v maškare?« % Dogovorili so se. • »Gnali bomo kamelo!« s Janez Slogar ta Jože Rus sta precej odšla v Žužemberk, da bi dobila opremo za »kamelo«. C Medtem so ostali marljivo srkali Iz škafa. Ko sta bila Slogar in Rus se v Žužemberku, je Gorenčič šepnil fantom is Dešeče vasi ta Smlhela, da bi šli v maškare brez Zužemberčanov. Ko je Gorenčičeva skupina že prodala »kamelo« na Ka-stelčevi svatbi, se je z žu-žemberskimi fanti pojavil Vlado Skrbe ta zahteval pojasnilo, zakaj so »kamelo« gnali ta prodali brez njih. Domačin Kastelic_ ki je takoj uganil, da se nekaj kuha. Je Skrbetu vljudno ponudil kozarec vina. Ta pa se za vt no ni zmenil; udaril je gostitelja po roki, mu lzbll kozarec ta zagrozil: »Nocoj boste še vsi tepenil« Navzoči so vedeli, komu to »sliši«, zato so se mahoma razdelili v dva tabora: Gorenčičev ta Skrbe-tov. Nekaj hipov zatem so De-šečani, Klečečanl ta Smihel-čanl nedaleč od Kastelčeve hiše že pozivah na pretep. Korajžni kot le kaj so kričali »aufbiks!« ta začeli metati kamenje ta polena na Zužem-berčane. Med »aufbiksanjem« so se dogovorili, da jih bodo, toda Zužemberčanl so že naredili obroč ta s koli obdelali vsakogar, ki Jim je prišel v klešče. Tako Je Feliks Horvat s polenom dvakrat močno mahnil po Antonu Kastelcu, ta pa mu je vrnil s kamnom ta ga zbil na tla. Vodjo žužemberskega napada Skrbe ta so potem obkolili Gorenčič, Majer, Kastelic in Vidmar. Gorenčič ga Je udaril s kolom; ko je bil Skrbe na tleh, pa so si ga privoščili še ostali. Skupaj Je v tej bitki s »hladnim« orožjem sodelovalo . 20 pretepačev, med katerimi Je bilo 7 poškodovanih. • Žalosten dogodek, toda še bolj žalostna resnica, da se ljudje še vedno prepirajo in tepejo za »kameljo« dlako. OB ZAKLJUČKU LETOŠNJIH JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER Šolski telesni vzgoji več pomoči Na dan republike bomo zaključili letošnjo akcijo Jugoslovanskih pionirskih iger, ki je bila letos namenjena telesni vzgoji naše mladine. 0 Po vseh odredih se pionirji pripravljajo na zaključne prireditve, posebno za tekmovanje »Kaj veš o telesni kulturi«. Pri tem tekmovanju bo potrebno opisati nekatere najbolj znane domače športnike, poznati pravila raznih iger, opisati igrišča in športne naprave. Pionirji bodo morali tudi pokazati, kaj vedo o tekmovanju za šolsko športno značko. To smo letos prvič uvedli po naših šolah. Veliko število pionirjev je že doseglo predpisane rezultate za bronasti znak, nekateri najboljši pa tudi že za srebrni znak. Vsem učencem, ki so dosegli predpisane norme za srebrni znak, bo okrajni odbor JPI podelil brezplačno značko. Na zaključnih prireditvah bodo najboljši odredi nagrajeni. Za nagrade bodo prejeli razna športna orodja. % Okrajni odbor JPI je že moral določiti štiri najboljše odrede,* ki bodo prišli v poštev za republiške in zvezne nagrade; prepričani smo, da bodo tudi nekateri med njimi prejeli najvišja priznanja. Dvajsetim našim najboljšim odredom bo okrajni odbor JPI razdelil lepe nagrade, ko bo pregledal vsa zaključna poročila. 0 Najdragocenejša nagrada bo kipec »Kurirja Jovice«, ki ga bodo prejeli najboljši odredi, ki so zanj tekmovali. Za ta kipec se bo tekmovanje nadaljevalo, tako da ne bo prenehala vsa aktivnost pionirjev za telesno vzgojo, za katero so v letošnjem letu pokazali toliko zanimanja in veselja. Gotovo smo v letošnji akciji dosegli napredek v telesni vzgoji. Uspelo nam je, da v šolah dela 32 šolskih športnih društev s številnimi sekcijami. Pionirji so zgradili več šolskih igrišč, opravili nešteto izletov, tekmovanj, nastopov, tečajev in raznih drugih akcij. Veliko število šol je uvedlo kartone zdravstvenega stanja učencev in telesne zmogljivosti. Zaenkrat še nimamo zbranih vseh podatkov, trdimo pa lahko, da je bilo opravljeno veliko delo, s katerim moramo v bodoče nadaljevati. ' Bilo je res precej administracije, vendar je ob taki akciji neizbežna. V glavnem je bilo vse opravljeno z majhnimi sredstvi, vendar bo potrebno čimprej dobiti več sredstev, da bomo lahko rešili vrsto perečih problemov, ki jih je pokazala ravno letošnja akcija. O Čeprav smo skušali letos uresničiti načrt, po katerem naj bi vsaka šola dobila svoje igrišče, nam to za enkrat ni uspelo. Se Vedno gradimo nove šole brez telovadnice (primer: nova šolska stavba v Šentjerneju in v Trebnjem)! Na nekaterih šolah tudi ne morejo dati sredstev za nabavo najnujnejšega, kar potrebujejo za pouk telesne vzgoje. Razne meritve, ki so bile opravljene po šolah, so pokazale, da ima šolska mladina neprimerno držo in tudi druge napake, zato telesna sposobnost ni tolikšna, kot bi želeli. 0 Po eni strani ugotavljamo velik napredek v letošnji akciji, po drugi strani pa, da v višjih razredih osnovne šole v Starem trgu na primer nimajo pouka telesne vzgoje! Od 27 popolnih osnovnih šol v občini Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj je na 14 šolah pouk telesne vzgoje skrčen na eno ali dve uri na teden. Pouk je skrčen zaradi pomanjkanja učnih moči, več šolskih izmen in težkih pogojev za delo, ker ni igrišč ali zaprtih prostorov za pouk ob slabem vremenu. To stanje bo potrebno nujno odpraviti. Veliko smo pričakovali od skladov za telesno kulturo, ki smo jih lani ustanovili skoraj pri vseh občinskih ljudskih odborih, vendar se je zbralo premalo sredstev. Zavedati se moramo, da se bodo vsa vložena sredstva za telesno kulturo bogato obrestovala v zdravi in sposobni mladini! JOŽE GLONAR Proslave v delovnih kolektivih in šotah V počastitev dneva republike osrednje proslave v novomeški občini ne bo. Proslave bodo v posameznih šolah in podjetjih, kjer bodo slav- nostne seje delavskih svetov. Prireditve manjšega obsega pa bodo v vseh večjih občinskih središčih. V Novem mestu je v počastitev 29. novembra pripravljenih več prireditev. Tako bo družabni večer v Domu JLA in nastop Invalidskega pevskega zbora. Sem bi lahko prišteli tudi obisk srbskih književnikov, ki je bil v soboto zvečer. Drevi proslava v Vidmu-Krškem Občinski odbor SZDL prireja v sodelovanju s »Svobodo« iz Vidma - Krškega proslavo v počastitev dneva republike. Proslava bo v dvorani Svobode, pričela pa se bo ob 19. uri. Sodelovali bodo tudi oktet iz Sevnice, tenorist Mitja Grcgorač in pianist 'Andrej Jarc. Tudi Pika je poskusila preskočiti »kozo« — in je kar šlo, čeprav je stalo okoli toliko radovednih sošolk in sošolcev— Boštanjčani imajo vodovod! Jutri bo v prostorih »Partizana« v Boštanju svečana otvoritev vodovoda. Vodovod, ki je brez napeljave hišnih instalacij veljal nad 8,5 milijona dinarjev, je lep prispevek Bo-štanjčanov ob dnevu republike. Razen ObLO Sevnica in podjetij so za gradnjo znatno prispevali prebival-cL Na ta način bo dobilo pitno vodo okrog 76 gospodinjstev. Več bomo o otvoritveni svečanosti poročali prihodnjič. Akcija za Dom telesne kulture v Novem mestu! Tik pred zaključkom številke smo prejeli daljše poročilo o poteku akcije občinske Zveze za telesno kulturo za Dom telesne kultu-r v Novem mestu. Pretekli petek se je namreč v Novem mestu mudila posebna komisija in si ogledala zemljišča, na katerih bi lahko zgradili tak dom. Podrobneje bomo o tej akciji pisali v naslednji številki. 1 KMETIJSKO GOZDARSKI PREDELOVALNI KOMBINAT NOVO MESTO z upravo in gozdnimi obrati: NOVO MESTO, STRAŽA, POLJANE, CRMOSNJICE, ČRNOMELJ ter kmetijskimi obrati: NOVO MESTO, TRSKA GORA, ŠENTJERNEJ, POLJAN E-SOTESKA, CRMOSNJICE ter obrati: GRADBENI OBRAT, MESARIJA, MLEKARNA TER KOMERCIALNI SEKTOR ČESTITAJO ZA PRAZNIK . REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠEGA OKRAJA, ZLASTI PA KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM, ŽELEC JIM NOVIH USPEHOV PRI DELU! živilski v kombinat „ZIT0 -Ljubljana dolenjsko področje NOVO MESTO ČESTITA ZA 29. NOVEMBER VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, KAKOR TUDI DELOVNIM KOLEKTIVOM GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ! Za dan republike čestitamo vsem bralcem Dolenjskega lista in jim želimo še mnogo delovnih uspehov! KOLEKTIV IN ORGANI UPRAVLJANJA Podjetja za PTT promet - Novo mesto i m v I INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO OB ZGODOVINSKI OBLETNICI USTANOVITVE NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE PRISRČNO ČESTITAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM PO VSEJ FLRJ KAKOR TUDI POSAMEZNIM OBČANOM Z ZELJO, DA BI SE SE NADALJE TRUDILI ZA VSESTRANSKI NAPREDEK NA VSEH PODROČJIH! Utrjujmo in razvijajmo samoupravljanje delovnega ljudstva v osnovnih celicah družbene ureditve, v komunah in v najrazličnejših oblikah družbenega samoupravljanja s pomočjo organov, v katerih sodelujejo zainteresirani državljani in organizacije. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VIDEM-KRŠKO OBČINSKI ODBOR SZDL * OBČINSKI KOMITE ZKS -tf- OBČINSKI ODBOR ZB * OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN VSE OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU POŠILJAMO ZA 29. NOVEMBER PRISRČNE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI! trgovsko podjetje KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE VOŠČI ZA 29. NOVEMBER — OBLETNICO USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE, VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SPODNJEGA POSAVJA! Z OBRATI CERKLJE, BREZICE, ČATEŽ, MOKRICE IN GLOBOKO, . Z VRTNARIJO V ČATEŽU TER S TRGOVINO Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM, S KLAVNICO IN MESNICAMI „SLOGA" sevnica __:_i ZA 29. NOVEMBER ČESTITA KOLEKTIV KMETIJSKEGA GOZDARSKEGA PODJETJA BREŽICE S svojimi obrati: kmetijskim obratom: BREZICE, gozdnimi obrati: BREZICE, KOSTANJEVICA, SEVNICA, MOKRONOG, PLANINA in gradbenim obratom BREZICE. Izvajamo vsa gozdno gojitvena dela, izkoriščanje gozdov, gozdno gradbena dela ter opravljamo pripravo tal za osnovanje plantaž hitro rastočega drevja. Prodajamo na drobno in debelo vse vrste artiklov gozdne ln kmetijske proizvodnje. BCINSKI LJUDSKI ODBOR Sevnica • OBČINSKI ODBOR SZDI • OBČINSKI ODBOR ZB • OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI SINDIKALNI SVET Pozdravljamo vse delavce, kmete, ljudsko inteligenco, mladino in vse druge delovne ljudi v naši občini In jim želimo novih uspehov na gospodarskem, kulturnem in političnem področju! ZA NAŠ NAJVEČJI DRŽAVNI PRAZNIK ČESTITA IN POZDRAVLJA ZADRUŽNO KMETIJSKO PODJETJE »MATIJA GUBEC« LESKOVECPRI KRŠKEM ISKRENE ČESTITKE POŠILJAMO ZA DAN REPUBLIKE VSEMU PREBIVALSTVU BELE KRAJINE, POSEBNO PA PREBIVALCEM SEMIĆA! »ISKRA«, KRANJ, TOVARNA KONDENZATORJEV V SEMIČU NAŠI PROIZVODI SO SI UTRLI POT 2E NA MNOGA TRŽIŠČA V VSEJ DRŽAVI! SVOJIM STRANKAM IN POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE IN SE TUDI VNAPREJ PRIPOROČAMO! KONFEKCIJA »LISCA« SEVNICA OTROKE, 2ENO IN BABICO BOSTE NAJBOLJ RAZVESELILI Z OKUSNO ČOKOLADO »IMFERIAL!« DOBITE JO V VSEH ŠPECERIJSKIH TRGOVINAH! Vsem delovnim ljudem novomeškega okraja in vsem delovnim kolektivom čestitamo za praznik republike! MPERIAL tovarna čokolade in peciva videm-krško VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZLASTI PA KMETOVALCEM NA PODROČJU ZADRUGE POŠILJAMO TOPLE POZDRAVE S PRISRČNIMI VOŠČILI! Kmetijska zadruga TRŽIŠČE -ŠENTJANŽ p. Krmelj KONFEKCIJA PAPIRJA VIDEM-KRŠKO OB 29. NOVEMBRU, DNEVU REPUBLIKE, ZNOVA POUDARJAMO: VSE SILE ZA NENEHEN RAZVOJ PROIZVAJALNIH SIL! TO JE POT DO VIŠJE ŽIVLJENJSKE RAVNI! VSEM TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM IZ KRŠKE OBČINE IN V OKRAJU PRISRČNE ČESTITKE! STANOVANJSKA SKUPNOST V SEVNICI s svojimi servisi: avtoličarskim, frizerskim, pralnico in krpalnico, obratom družbene prehrane in ostalimi komunalnimi dejavnostmi se priporoča cenjenim strankam tudi v bodoče in jim čestita za 29. november! DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE OBUTVE NOVO MESTO POZDRAVLJA ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSE KOLEKTIVE V OKRAJU, KAKOR TUDI VSE OBČANE IN JIM ŽELI NOVIH USPEHOV! USTVARJAJMO OBILJE DOBRIN ZA LEPŠE IN BOLJŠE ŽIVLJENJE NAŠIH LJUDI! TO JE NADALJEVANJE LETA 1941 ZAČETE VSELJUDSKE REVOLUCIJE! OB SLAVNI OBLETNICI USTANOVITVE FLRJ VOŠČIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM! VODNA SKUPNOST DOLENJSKE Novo mesto 29. NOVEMBER 1962 POZDRAVLJAMO Z NEŠTETIMI NOVIMI USPEHI! DOSEGLI SMO JIH VZLIC TEŽAVAM, NA KATERE SMO NALETELI NA TEJ POTI, KER SMO BILI TRDNO ZDRUŽENI V VSEH NAŠIH NAPORIH ZA ZGRADITEV NOVEGA, SREČNEJŠEGA ŽIVLJENJA V SOCIALISTIČNI DOMOVINI! VSEM DELAVCEM IN DELAVKAM, KAKOR TUDI STROKOVNJAKOM VSEH STROK, ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE! NOVO MESTO Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu s podružnicami v Brežicah, Črnomlju, Vidmu-Krškem in izpostavo v Sevnici POZDRAVLJA ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSE ZAVAROVANCE, KMETIJSKE ZAVAROVANCE, UPOKOJENCE, INVALIDE IN SVOJCE TER JIM ČESTITA! DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »ELEKTRO« - Novo mesto ČESTITA VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA 29. NOVEMBER! VSEM SVOJIM STRANKAM SE SE NADALJE PRIPOROČAMO IN JIM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE! Mesnica, Brestanica TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO ,RESA' VIDEM-KRŠKO S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VIDEM - KRŠKO, LESKOVEC, RAKA, STARI GRAD IN ZDOLE POZDRAVLJA VSE POTROŠNIKE, KI KUPUJEJO V NAVEDENIH PRODAJALNAH, TER VSE DELOVNO LJUDSTVO SPODNJEGA POSAVJA, 2ELEC OB 29. NOVEMBRU NOVIH USPEHOV NA VSEH PODROČJIH! PREBIVALSTVU NA SVOJEM OBMOČJU, POSEBNO PA KMETOVALCEM, KI Z NAMI SODELUJEJO, ISKRENE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER! KMETIJSKA ZADRUGA BRESTANICA Izidor Mole: Novo mesto VSAKEMU PO NJEGOVIH SPOSOBNOSTIH, VSAKEMU PO NJEGOVEM DELU — ZA TO SE BORIMO VSA POVOJNA LETA IN S TEM NADALJUJEMO BITKO ZA SOCIALIZEM, ZAČETO Z REVOLUCIJO! VSEM OBČANOM PRISRČNO ČESTITAMO ZA NAS NAJVEČJI PRAZNIK — OBLETNICO USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Am NOVO MESTO Občinski odbor SZDL # Občinski komite ZKS # Občinski odbor ZB # Občinski komite LMS # Občinski sindikalni svet in vse ostale množične In družbene organizacije! KOMUNALNA UPRAVA VIDEH-KRSKO POŠILJA TOPLE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA NADALJNJE DELOVNE USPEHE VSEM KOLEKTIVOM KRŠKE OBČINE, KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM V OKRAJU! Naj živi 29. november! združeni kolektiv trgovskega podjetja .PRESKRBA* Senovo IN BIVŠEGA PODJETJA .PROMET' Videm- Krško S POSLOVALNICAMI V SENOVEM, BRESTANICI, KRŠKEM, BREŽICAH, SEVNICI, KOSTANJEVICI IN OSTALIMI, ČESTITAJO CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAN REPUBLIKE, TER SE PRIPOROČA! Prizadevajmo si še vnaprej za čim prejšnjo socializacijo vasi in za večje hektarske- donose! Vsem kmetovalcem, kakor tudi strokovnjakom, ki delajo v kmetijstvu, iskrene čestitke! Kmetijska zadruga VIDEM-KRŠKO POZDRAV VSEM DELAVCEM, KMETOM, LJUDSKI INTELIGENCI, MLADINI IN OBOROŽENIM SILAM FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE! — VELIKE ZMAGE DELAVSKEGA RAZREDA NASE DOMOVINE VZBUJAJO UPRAVIČENO OBČUDOVANJE PO VSEM SVETU, NAS PA ZADOLŽUJEJO, DA VZTRAJAMO NA TEJ POTI IN SE BORIMO ZA NOVE USPEHE V PROIZVODNJI, GOSPODARSTVU, KULTURI, PROSVETI, ZDRAVSTVU IN NA VSEH DRUGIH PODROČJIH! DELOVNIM LJUDEM NAŠEGA OKRAJA PRISRČNE ČESTITKE ZA 89. NOVEMBER! PRISRČNO POZDRAVLJA RUDARJE PO VSEJ DOMOVINI IN JIM ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE! Rudnik rjavega i premoga Senovo OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI KOMITE LMS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI ODBOR ZB OKRAJNI SINDIKALNI SVET IN VSE OSTALE ORGANIZACIJE! VSA NAROČILA OPRAVLJAMO SOLIDNO IN PO KONKURENČNIH CENAH! SVOJIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO IN JIM VOŠČIMO ZA 29. NOVEMBER, PRAZNIK REPUBLIKE! SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE VIDEM-KRŠKO NOVO MESTO OB 29. NOVEMBRU ZNOVA POUDARJAMO: VSE SILE ZA NENEHEN RAZVOJ PROIZVAJALNIH SIL! LE TO JE POT DO VIŠJE ŽIVLJENJSKE RAVNI! LEP POZDRAV Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI VSEM DELOVNIM LJUDEM! Tovarna pohištva, Brežice KLAVNICA in MESARIJA v Črnomlju priporoča nakup svežega mesa in mesnih izdelkov v svojih prodajalnah ln čestita strankam za 29. november! Pletiifstvo »DOLENJKA"-Mirna peč POTROŠNIKOM PO VSEJ DOMOVINI, POSEBNO PA PREBIVALSTVU NOVOMEŠKEGA OKRAJA, PRISRČNO ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE! ZAHTEVAJTE V TRGOVINAH IZDELKE »DOLENJKA«! NASI IZDELKI SO CENENI, ODLIČNE KVALITETE, V MODNIH BARVAH IN VZORCIH! GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA NA DOLENJSKEM CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VOŠČIMO ZA 29. NOVEMBER IN JIM ŽELIMO SE MNOGO USPEHOV! VSE DELOVNE KOLEKTIVE V BELI KRAJINI, ZLASTI V ČRNOMLJU, KAKOR TUDI POSAMEZNE OBČANE POZDRAVLJAMO IN JIM ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER! kolektiv Splošnega kovinskega podjetja KOVINAR V ČRNOMLJU POZDRAVLJA SVOJE STRANKE IN DELOVNE LJUDI V BELI KRAJINI TER JIM ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE! belokranjsko gradbeno podjetje v črnomlju PRIZADEVAJMO SI SE NADALJE ZA VEČJO STORILNOST IN S TEM ZA VIŠJO ŽIVLJENJSKO RAVEN! NAJ ŽIVI 29. NOVEMBER! Prehranska industrija »BELSAD« — Črnomelj POZDRAVLJAMO 29. NOVEMBER, OBLETNICO USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE, PRAZNIK VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV! KOMUNALNA UPRAVA ČRNOMELJ Opekarna Kanižarica- Črnomelj ČESTITA SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM ZNANCEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE, HKRATI PA SE JIM SE NADALJE PRIPOROČA! VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE POŠILJAMO TOVARISKE POZDRAVE S ČESTITKAMI ZA 29. NOVEMBER! © RUDNIK LIGNITA, GLINE IN KREMENOVIH PESKOV GLOBOKO Nenehno krepimo samoupravljanje neposrednih proizvajalcev in spodbujajmo ustvarjalnost širokih ljudskih množic! Naj živi slavna obletnica ustanovitve FLRJ! Belokranjska železolivarna in strojna tovarna ,BELT' ČRNOMELJ NAJ SE KREPI IN RAZVIJA ENOTNOST NAŠIH DELOVNIH LJUDI V SKUPNIH NAPORIH ZA ZGRADITEV SOCIALIZMA. ZA MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE VSEH NARODOV SVETA! Občinski ljudski odbor BREZICE • OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR ZB • OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI SINDIKALNI SVET VSE OBČANE PRISRČNO POZDRAVLJAMO IN JIM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE Z ZELJO, DA BI SE SE DALJE TRUDILI ZA VSESTRANSKI NAPREDEK KOMUNE! Splošno trgovsko podjetje „P0TR0ŠNIK" ČRNOMELJ S POSLOVALNICAMI: ČRNOMELJ, SEMIČ, VINICA, SINJI VRH, DRAGATUS, CRMOSNJICE, ROŽNI DOL, GRIBLJE IN ŠTREKIJEVEC vošči svojim strankam za DAN REPUBLIKE in se priporoča tudi za v prihodnje! Uslvarjajmo obilje dobrin za lepše in boljše življenje naših ljudi! To je nadaljevanje leta 1941 začete vseljudske revolucije! Ob obletnici ustanovitve FLRJ pozdravljamo prebivalstvo Bele krajine in mu čestitamo! LIČ LITOŽELEZNA INDUSTRIJA ČRNOMELJ VSEM KMETOVALCEM, KI Z ZADRUGO SODELUJEJO, IN TUDI VSEM OSTALIM DELOVNIM LJUDEM VOŠČIMO ZA 29. NOVEMBER Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI! KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE .Železnina'- Novo mesto POŠILJA ZA DAN REPUBLIKE ISKRENE POZDRAVE VSEM CENJENIM STRANKAM IN' DELOVNEMU LJUDSTVU DOLENJSKE TER PRIPOROČA NAKUP V SVOJIH PRODAJALNAH! DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA OB ZGODOVINSKI OBLETNICI USTANOVITVE NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN USTANOVAH! SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO VSEM RUDARJEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE TER OBČANOM ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER! HKRATI PRIPOROČAMO NAS KVALITETNI RJAVI PREMOGI SPREJMEMO VEČJE ŠTEVILO JAMSKIH DELAVCEV! RUDNIK KANIŽARICA POZDRAVLJAMO DAN REPUBLIKE IN ČESTITAMO SVOJIM GOSTOM! ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK POZDRAVLJA VSE KMETOVALCE V SUHI KRAJINI, POSLOVNE PRIJATELJE IN ZNANCE TER JIM ČESTITA ZA 29. NOVEMBER! SVOJIM STRANKAM BE PRIPOROČA IN JIM ČESTITA KOMUNALNO PODJETJE »REMONT« SENOVO AVTOPROMET TUZEMSKA ŠPEDICIJA .GORJANCI' ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU NOVOMEŠKEGA OKRAJA OB OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE IN PRIPOROČA SVOJE USLUGE! NOVO MESTO STRAŽA OBRTNO PODJETJE ,JUTRANJKA' SEVNICA ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER TRGOVSKIM PODJETJEM NUDIMO OTROŠKO KONFEKCIJO, ŠPORTNE HLAČKE IN KOPALKE VSEH VRST V IZREDNO SOLIDNI IZDELAVI IN CENI! PREBIVALSTVU OBČINE TREBNJE, KAKOR TUDI DELOVNIM KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN USTANOVAH VOŠČIMO ZA DAN REPUBLIKE Z ZELJO, DA BI SE SE VNAPREJ TRUDILI ZA ČIM PREJŠNJO IZGRADNJO SOCIALIZMA! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR • OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI ODBOR SŽDL • OBČINSKI ODBOR ZB in zvvr • OBČINSKI SINDIKALNI SVET TREBNJE SOLIDNO IN CENENO BOSTE POSTRE2ENI V gostišču »MOKRICE« p. Jesenice na Dolenjskem CENJENIM GOSTOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM POŠILJAMO PRISRČNE ČESTITKE! PRIPOROČA SE MIZARSKO PODJETJE DOBOVA Df ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM FLRJ ZA PRAZNIK — 29. NOVEMBER! GOSTINSKO PODJETJE ŽUŽEMBERK Z OBRATOMA ŽUŽEMBERK IN DVOR TER MESARIJA - ŽUŽEMBERK POZDRAVLJATA SVOJE STRANKE TN JIM ŽELITA PRIJETNO PRAZNOVANJE 29. NOVEMBRA! VSEM DRŽAVLJANOM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE PRISRČNO ČESTITAMO ZA NAŠ NAJVEČJI' PRAZNIK — 29. NOVEMBER J2 - PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ DOBOVA Kmetijska zadruga ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER ČESTITA VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL, KAKOR TUDI KOLEKTIVOM P E T R 0 L POSLOVALNICA BREŽICE S SKLADIŠČEM IN SERVISOM BREŽICE IN ČATEŽ VSEM NAPREDNIM KMETOVALCEM NA OBMOČJU ZADRUGE, TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM, KI DELAJO V KMETIJSTVU, IN VSEM OSTALIM ISKRENO VOŠČIMO ZA 29. NOVEMBER, OBLETNICO USTANOVITVE FLRJ, IN JIM ŽELIMO NOVTH USPEHOV PRI DELU! „ZASAVJE" SEVNICA ,DANA' DESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ MIRNA NA DOLENJSKEM ZA DAN REPUBLIKE POŠILJAMO ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI! Splošna obrtna kovinarska zadruga Videm-Krško VSE V STROKO SPADAJOČE USLUGE OPRAVIMO HITRO, SOLIDNO IN PO KONKURENČNIH CENAH! — POSLOVNIM PRIJATELJEM TER DELOVNIM LJUDEM DOBOVE IN OKOLICE, KAKOR TUDI OSTALIM PRISRČNO ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! Obrtno kovinarsko podjetje DOBOVA Z ZELJO, DA BI SE ŠE NADALJE TRUDILI ZA NAPREDEK DOMAČE OBČINE NA VSEH PODROČJIH, VOŠČIMO VSEM PREBIVALCEM NOVOMEŠKEGA OKRAJA ZLASTI PA LJUDEM IZ SPOD. POSAVJA! „JUGOTANIN" SEVNICA POŠILJA OB SLAVNI D \',ETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE BORBENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V DRŽAVI IN POZDRAVLJA PREBIVALSTVO SEVNIŠKE OBČINE! SVOJE STRANKE — INVESTITORJE, KAKOR TUDI PREBIVALSTVO ŽUŽEMBERKA IN VSEGA NOVOMEŠKEGA OKRAJA POZDRAVLJAMO ZA DAN REPUBLIKE! Zidarsko podjetje »REMONT« Žužemberk PRIZADEVAJMO SI TUDI VNAPREJ ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN DVIG NAŠE POKRAJINE! DELAJMO ZA ČIM PREJŠNJO IZGRADNJO SOCIALIZMA! NAJ ŽIVI SLAVNA OBLETNICA USTANOVITVE FLRJ! GRADBENO PODJETJE »SAVA« VIDEM - KRŠKO OBRTNO GRADBENO PODJETJE »R E M 0 N T« STRAŽA VOŠČI ZA 29. NOVEMBER IN POZDRAVLJA SVOJE POSLOVNE ZNANCE! 11 KOLEKTIV KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA NA VELIKO IN DROBNO KRKA" 7? Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI ČESTITA SVOJIM STRANKAM IN PREBIVALSTVU NOVOMEŠKEGA OKRAJA ZA DAN REPUBLIKE DELOVNIM LJUDEM IZ ŠENTJERNEJA IN OKOLICE KAKOR TUDI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA 29. NOVEMBER MIZARSKO PODJETJE »PODGORJE« - Šentjernej VSEM TOVARIŠEM IN TOVARISICAM, ZAPOSLENIM V KMETIJSTVU KAKOR TUDI POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM POŠILJAMO ZA DAN REPUBLIKE NAJLEPŠE POZDRAVE IN ČESTITKE Splošne bolnišnice Brežice VOSCI ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO ZDRUŽENO TRGOVSKO PODJETJE TREBNJE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI IN AVTO PREVOZOM ČESTITA CENJENIM STRANKAM IS SE JIM TOPLO PRIPOROČA V NAŠIH POSLOVALNICAH DOBITE VSE, KAR POTREBUJETE V GOSPODINJSTVU, PO SOLIDNIH CENAH! NENEHNO KREPIMO SAMOUPRAVLJANJE NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV IN SPODBUJAJMO USTVARJALNOST ŠIROKIH LJUDSKm MNOŽIC! OB ZGODOVINSKEM DNEVU — 29. NOVEMBRU — POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE KOLEKTIVE V OKRAJU IN JIM ŽELIMO PRI NADALJNJEM DELU NA GOSPODARSKEM, KULTURNEM IN ZDRAVSTVENEM TER TUDI NA POLITIČNEM PODROČJU KAR NAJVEČ USPEHOV OBRAT K R K A NOVO MESTO Voščimo ob dnevu ustanovitve FLRJ — 29. novembru — vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu ln se priporočamo VSEM SVOJIM GOSTOM SE PRIPOROČA ZA OBISK TUDI V PRIHODNJE IN JIM ČESTITA ZA 29. NOVEMBER KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA DOLENJSKE TOPLICE POZDRAVLJAMO PRAZNIK REPUBLIKE IN ČESTITAMO VSEM SVOJIM STRANKAM MIZARSKA DELAVNICA KROJAŠKO PODJETJE PEKARNA TREBNJE CD >c/3 as ni KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA »GRADBENIK« IN • PROJEKTIVNI BIRO BREŽICE ČESTITATA VSEM INVESTITORJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU NOVOMEŠKEGA OKRAJA VLAGAJ MO TUDI VNAPREJ VSE NASE SILE IN SPOSOBNOSTI ZA NAPREDEK PODJETJA IN KOMUNE! PREBIVALSTVU TREBNJEGA IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBUBLIKE KOVINSKO PODJETJE TREBNJE Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« Mirna na Dolenjskem Vse kolektive, kmete, uslužbence in ostalo prebivalstvo Mirenske doline ter vse naše domovine prisrčno pozdravljamo in Jim čestitamo za 29. november V POSLOVALNICAH PODJETJA LJUDSKA POTROŠNJA BOSTE DOBRO POSTREZENI S KVALITETNIM BLAGOM PO KONKURENČNIH CENAH. 0 SVOJIM STRANKAM IN PREBIVALCEM SPOD. POSAVJA POŠILJAMO ZA 29. NOVEMBER PRISRČNE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI BREŽICE KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ ■ svojimi ekonomskimi enotami: KMETIJSKIM POSESTVOM, GOZDARSTVOM IN KMETIJSKO PROIZVODNJO i okoliši: ADLESICI, ČRNOMELJ, DRAGATUS, SEMIČ, STARI TRG IN VINICA ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, ZLASTI PA ČLANOM ZADRUGE, KI SODELUJEJO V KMETIJSKI IN GOZDNI PROIZVODNJI Drevesnica Gradac: zeleni bor V TEM TEDNU VAS ZANIMA Breda, 28. nov.: Jakob Četrtek, 29. nov.: Dan republike Petek, 30. nov.: Andrej Sobota, 1. dec: Marijan Nedelja, 2. dec.: Blanka Ponedeljek, 3. dec.: Franc Torek, 4. dec.: Barbara Breda, 5. dec.: Stojan BOLJ.šo štirivrstno diatonično harmoniko (3-krat uglašeno, nemško glasečo). prodam. Cena po dogovoru. Štefan Arzenšek, Krtina 1, p. Velika Loka. STAVBNO PARCELO prodam v Crmošnjicah nasproti Murnove stavbe. Jože Bartolj, Gor. Težka voda 14, Stopiče. OD SEVNICE do Tržišča sem izgubil del blatnika motornega kolesa z registrsko tablico NM 11—528. Najditelja prosim, naj me obvesti na naslov: Alojz Go-renc, Hrušice, p. Šentjanž, ali pa najbližjo postajo LM. DENARNICO z vsemi dokumenti sem izgubil 21. novembra 1962 od zapornic v Bršlinu do »Keramike«. Najditelja prosim, naj jo odda na postaji LM ali na moj naslov. ŽENSKO USNJENO ROKAVICO, rjavo, skoraj novo, sem Izgubila v četrtek, 22. novembra, od Sole do blokov Nad milni v Novem mestu. Najditelj naj Jo proti nagradi odda v upravi lista. VEČJO KOLIČINO dobre slame kupim. Prodam ženski šivalni stroj »Singer«. Krastar, Novo mesto, Bršlin 17. PREKLICI Janez Celic iz Gor. Sušic S, p. Dršna sela, preklicujem, kar sem govoril o Jožetu Kralju ln njegovi Jeni iz Verduna 1, p. Uršna sela. Milan Scnica iz Gor. Straže 45 preklicujem, kar sem govoril o Miri Glavan iz Dol. Straže, ln se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Brestanica: 29. ln 30. nov. italijanski barvni lilm »Vojna ln mir«, I. del, 1. ln 2. dec. italijanski barvni film »Vojna in mir«, n. del, 5. In 6. dec. francosko-itall-janski film »Cmi Orfeja. Brežice: 28. ln 29. nov. jugoslovanski film »Medaljon s tremi srci«, 30. nov. italijansko-francoski film »Beatrice Cencl«. Črnomelj: 30 nov. ln 2. dec. francoski film »Voditelj Igre«, 4. in S. dec. francoski film »Prehod čez Ren«. Kostanjevica: 29. nov. ameriški film »Beg v verigah«, 2. dec. ameriški barvni film »Gola Maja«. Metlika: 1. ln 2. dec. ameriški film »Bernardine«, 5. dec. ameriški film »Človek, ki je delal dež«. Novo mesto — Dom JLA: 30. nov. do 2. dec. jugoslovanski film •Saša«. Senovo: 28. In 29. nov. »Ni imena na naboju«, 1. ln 2. dec. »Skupno stanovanje«, 5. in 6. dec. ameriški film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. Sevnica: 28. nov. češko-bolgarskl film »Labakan«. . Šentjernej:!, in 2. dec. sovjetski film »Vohun«. Trebnje: 29. nov. češki film »Vrnjeni v življenje«, 1. ln 2. dec. ameriški barvni film »Cesta za Ta-kson«, 5. dec. Jugoslovanski barvni film »Zvezda potuje na jug«. Semič: 2. dec. ameriški film »Vozovi na zahod«. MATIČNI URAD SEVNICA V oktobru nI bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Boris Bonifer, šofer, in Marija Kosec, šivilja, oba lz Ljubljane; Bruno Plausteiner, mesar, in Ivana Božič, uslužbenka, oba iz Sevnice; Milan Njego-' van, šofer iz Cabra, ln Matilda Mastnak, bolničarka iz Ledine; Er-nest Span, delavec lz Sevnice, in Marija Mirt, poljedelka lz Canja; Stanislav Eojak, elektromonter iz Trnovca, in Ingeborga Wernig, bla-gajničarka iz Kidričevega; Martin Slapšak, poljski delavec lz Kom-polja, in Marjana Pevec, poljedelka s zigarskega vrha; Ivo Kajič, kurjač, ln Ana Jazbec, gospodinja, oba iz Sevnice; Martin Brekan, mesar ti Avstralije, in Alojzija Hočevar, krojačica lz Sevnice. Umrli so: Jožefa Justlnek, oskrbo vanka lz Impoljce, 63 let; Frančiška Jazbec, gospodinja lz Za-bukovja, 72 let; Avgust Svetlin, mizar lz Sevnice, 50 let; Marija Kranjc, gospodinja iz Sevnice, 76 let; Franc Zupane, mizar lz Sevnice, 73 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 19. do 24. novembra je bilo rojenih 11 dečkov ln 13 deklic. Poročili so se: Jože Udovč, strojni ključavničar, in Jožefa Može, uslužbenka, oba iz Stopič; Franc Sušteršič, tapetnik iz Birčne vasi, in Ana Peterle, delavka lz Mokronoga; Franc Kostelc, čevljarski pomočnik, in Marija Drenik, delavka, oba z Dol. Težke vode; Stanislav Gregorič, delavec iz IrČe vasi, in Marija Judež, delavka z Zajčjega vrha; Franc Pavlic, sin posestnika iz črmošnjlc, ln Marija Juršič, delavka lz Dolža; Peter Kuzmič, polejedelec, in Marija Draginc, gospodinja, oba z Dol; Franc Ver-stovške, šofer iz Ljubljane, ln Valerija Stapar, uslužbenka z Laz. Umrl je Martin Grubar, sin delavca lz Vratnega, star 4 mesece. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Matilda Franko lz Gor. Vrhpolja — dečka, Amalija Metelko lz Čudnega sela — deklico, Angela Zugelj iz Zllj — dečka, Ana Brulc lz Gor. Krono-vega —- deklico, Marija Ambrožič lz Zerjavina — dečka, Danica Zupan iz Sentruperta — dečka, Cveta Slrajnar lz Cviblja — dečka, Jožefa Weiss lz Črnomlja — deklico, Marija Vidmar iz Vavpče vasi — deklico, Amalija Jakofčič lz Kra-slnca — deklico, Ivanka Cede lz Šentjerneja — dečka, Karollna Plut s Krvavijega vrha — dve deklici, Marija Gal iz Ločne — dečka, Ana J are iz Dolenje vasi — deklico, Mara Suljak iz Mržljakov — deklico, Milena Clbej lz Podtur-na — deklico, Katarina Zallk is Kočevja — deklico, Terezija Ko-vačič iz Dol. Mokrega polja — deklico, Jožefa Zagorjan iz iagorice — dečka, Milena Galič lz Malen-ske vasi — dečka, Katarina Stankovi« iz Drašičev — dečka, Marija Krašovec iz Podgore — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Milena Rozman iz Anovca — deklico, Ivica De Costa iz Brežic — deklico, Helena Urh lz Orešja — deklico, Mira Ko-vačič z Bizeljskega — deklico, Jožefa Umek lz Zdol — dečka, Anica Brodnik iz Straže — dečka, Roza-lija Pečarič iz Sremiča — dečka, Ivanka Pribovšek lz Zg. Obreza — deklico, Tončka Krapež iz Orehov-ca — deklico, Ivanka Pintarič lz Prigorja — dečka, Marica Stanišek lz Oplaznika — dečka, Žejna Džu-rašlč iz Brežic — deklico, Albina Erban iz Pule — deklico, Anica Podgoršek iz Podgorja — dečka. KRONI TEHNIČNO KULTURO MLADIM! Vsako leto prireja Zvezni odbor društev prijateljev mladine Jugoslovanske pionirske igre, ki so posvečene določenim nalogam pionirjev do 15 let starosti. Tako je bila ena prvih iger posvečena tehnični vzgoji, zatem zadružništvu, nato je bila zgodovinska »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Zdaj končujemo leto telesne kulture in stopamo v novo akcijo — »Tehnično kulturo mladim!«. Začela se bo na dan republike ln končala istega dne prihodnje leto. Ta akcija bo vključevala v okviru JPI temo »Zakaj se lzpreminja moj kraj in občina«. Pionirji bodo preko šole, tehničnih krožkov in ostalega dela v pionirskem odredu spoznavali ln proučevali industrijsko proizvodnjo, komunalno dejavnost, družbene službe, transportna sredstva Ud. Spoznali se bodo z znan-stveno-tchničniml delavci in i vsem, kar vpliva na spremembo kraja in občine. Jasno je, da se bodo vključili v to akcijo tudi Ljudska tehnika, DIT, mladinska organizacija, pedagoška služba, gospodarska zbornica ln sindikati, ki bodo pomagali izvesti program. Posebej bodo razpisali razne tečaje, prireditve, tekmovanja za traktoriste, fotoamaterje, modelarje, za člane AMD preko prometne vzgoje, JLA in za mladino. Posebnost letošnje akcije Je v tem, da zajema tudi mladino od 15. do -25. leta. Ta bo ■ sodelovanjem mladinske organizacije v podjetjih in v šolah druge stopnje, na vasi in drugod ustanavljala klube znanosti in tehnike. Preko njih bo mladina spoznala tehnično kulturo ln posamezne veje, U jih zanima. Organiziranih bo več predavanj, občinskih in krajevnih prireditev, manifestacij ln okrajnih nastopov, zato bo geslo te akcije tudi pri nas na Dolenjskem: VSEJ MLADINI VIŠJO TEHNIČNO RAVEN! Občinski akcijski odbori naj ■ sodelovanjem vseh organizacij, ki so vključene v akcijo, pripravijo delovni načrt, ki bo ustrezal njihovi moči, kadra in tehnični ravni. Ta akcija bo hkrati poživila zanimanje za tehnično dejavnost in razkrila javnosti težave v dosedanjem delu, obenem pa nakazala poti Ca dosego višje tehnične ravni mladine. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ana Kuhar, gospodinja iz Slovenske vasi, je padla po stopnicah ln si poškodovala glavo; Peter Zeleznlk, sin uslužbenca iz Slovenske vasi, se je polil z vročim čajem ln si opekel obraz in desno roko; Slavica Turk, hčerka delavca z Dolža, je padla s klopi in si poškodovala levo roko; Silvo Pire, sin delavca iz Tržišča, je padel in se udaril na kamen; Jože Lužar, kmet lz Brezja, je padel po stopnicah ln si poškodoval levo nogo'. mmmmmmmmmmcmmm mmnmmmmmmmm.....ui 111 n wm . \ ZA DAN REPUBLIKE PRODAJAMO VSE MOPEDE »COLIBRI« — TOMOS Z VELIKIM POPUSTOM! SVOJIM ODJEMALCEM. SE PRIPOROČAMO IN JIM ČESTITAMO! CELJE POSLOVALNICA' BRESTANICA OBJAVE — RAZPISI RAZPIS ŠTIPENDIJ 0L0 LJUDJE BOŽJI, ne vsi naenkrat! Na pošti imam Se dovolj Dolenjskih listov za vse tiste, ki doslej še niso dobivali domačega tednika na svoj naslov! — Podpišite mi naročilnico, pa boste že prihodnji teden začeli prejemati najbolj razširjen tednik v našem okraju na vaš domači naslov! Pozdravlja vas vaš pismonoša. mummmmmmaM Komisija za štipendije pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto razpisuje v smislu temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, štev. 32/1955) naslednje štipendije: 3 za študij na univerzi — pravna fakulteta, 1 za študij na višji šoli za socialne delavce v Ljubljani, 1 za študij na univerzi — ekonomska fakulteta. Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prosilci novomeškega okraja. Prosilci naj vlože prošnje, kol-kovane z 250 din državne takse, ln naslednje priloge: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala, 2. potrdilo o Imovinskem stanju, 3. potrdilo o vpisu v šolo in 4. potrdilo, da prejema otroški dodatek oziroma ga ne prejema. Rok za vlaganje prošenj je do 15. decembra 1962. Komisija za štipendije, OLO Novo mesto Razpis delovnega mesta Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov ObLO Brežice razpisuje MESTO POSLOVODJE za samostojno obrtno delavnico Splošno livarstvo« v Dobovi. Pogoji: visoko kvalificiran delavec livarske stroke z najmanj pet let prakse na vodilnem mestu te obrtne dejavnosti. Prijave, kol-kovane z 250 din upravne takse, dostavite komisiji do 15. decembra 1962. Razpis delovnih mest pri Vojni pošti v Cerkljah Komisija za uslužbenske zadeve pri Vojni pošti 3363, Cerklje ob Krki, sprejme v službo: 1. KNJIŽNIČARJA 2. KINOOPERATERJA. Pogoji: pod 1.: končana srednja šola z opravljenim strokovnim izpitom za knjižničarja ali bibliotekarskega manipulanta; pod 2.: kvalificiran kinooperater. Plača po Zakonu -o javnih uslužbencih z dodatkom na službo v JLA. Prošnje, kolkovane s 50 din državne takse, naj kandidati dostavijo Vojni pošti 3363 Cerklje ob Krki, do konca leta 1962. OBVESTILO ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE Oddelek za notranje zadeve občinskega ljudskega odbora Novo mesto b vešča vse lastnike motornih vozil na območju občine, da bodo podaljševali prometna dovoljenja za leto 1963 po naslednjem razporedu: 10. decembra za lastnike motornih vozil od črke A—C, 11. decembra od D—I, 12, decembra od J—K, 13. decembra od L—O, 14. decembra od P—S, 17. decembra od S—U, 18. decembra od V—Z, 19. decembra pa za vse upravičene zamudnike. Prometna dovoljenja bomo podaljševali v pisarni oddelka za notranje zadeve pri ObLO Novo mesto vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 18. ure. Potrebne tiskovine in informacije dobite v sprejemni pisarni občinskega ljudskega odbora VREME OD 29. XI. DO 9. XII. 1962 Padavine ln ohladitev pričakujemo okrog 30. novembra In okrog 5. decembra. V ostalem suho vreme. Dr. V. M. Koncert Igorja Ozima v Novem mestu Koncertna poslovalnica v Novem mestu organizira gostovanje svetovnoznaiie-ga violinista Igorja Ozima ob spremljavi prof. Marjana Lipovška. Koncert bo v Novem mestu 3. decembra ob 15.30 za mladino, ob 20. uri pa za odrasle. Vabimo prebivalstvo, da si za ta edinstveni glasbeni užitek nabavi vstopnic« v novomeški glasbeni šoli! SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, (.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30 ln 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. 8.40 Lepo j« v naši domovini biti mlad — 9.05 Zabavne melodije jugoslovanskih skladateljev —• 11.30 Pol ure v poskočnem ritmu — 12.05 Nove skladbice domačih vižarjev — 13.15 Obvestila ln zabavna glasba — 13.30 Naši operni prvaki — 14.10 Pogled z Ljubljanskega gradu — 14.30 Delovni kolektivi — delovnim ljudem — 15.15 Orkester RTV Ljubljana z norim sporedom — 16.40 Dve Choplnovl polonezl — 17.05 Naši zabavni ansambli ln vokalni solisti pred mikrofonom ln pred publiko (magnetofonski posnetek javne oddaje) — 18.00 Radijska Igra: Mirko Božič: »Pravičnik« — 19.05 Zvočne razglednice za praznik 29. november — 20. Koncert Akademskega pevskega zbora leta 1941 v okupirani Ljubljani — 21.15 Novi posnetki naših zabavnih .ansamblov. PETEK, 30. NOVEMBRA: 8.25 Se vedno v prazničnem vzdušju — 9.05 Radovan Gobec: Svobodna zemlja — 10.20 Dopoldne ob zabavni glasbi — 11.25 Naš praznični kalejdoskop —- 12.05 Igrajo pihalne godbe — 12.45 S triom, kvintetom ln pevci ansambla bratov Petri« lz Maribora — 13.30 Se po-slednjič: pozdravi ln čestitke za dan republike — 15.15 Zvoki za prijetno popoldne — 15.45 Kaj nam Je novega pripravil kvintet bratov Avsenlk — 16.45 Kvintet Jožeta Kamplča — 17.05 Glasba lz Tanjinega hrama — 18.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naši nagrajenci s tekmovanja mladih jugoslovanskih umetnikov v Beogradu — 21.16 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 1. DECEMBRA: 8.06 Poštarček v mladinski glasbeni oddaji — 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza: inž. Jože Furlan: Pridelovanje luzerne — 12.30 Koncertne drobtlne — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 18.15 Veliki zabavni orkestri — 17.05 Gremo v kino — 18.10 Plesni ansambli RTV LJubljana — 18.45 Okno v svet — 20.00 Novo v studiu 14 — 21.00 Za konec tedna — ples. NEDELJA, 2. DECEMBRA: 8.00 Mladinska radijska igra: »Strašne stvari« — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, I. del — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, n. del — 15.30 Chopin kot neznanec — 16.00 Humoreska tega tedna: Izreden primer — 17.15 Radijska igra: Poseben poklic — 18 JO Športna nedelja — 20.00 Izberite svojo melodijo! — 22.15 Zabavni ansambli RTV LJubljana. PONEDELJEK, 3. DECEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Dve sceni lz 2. dej. opere »Ero i onega sveta« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti: Inž. Dušan Stepančič: Pomen hitrih kemičnih analiz zemlje za potrebe harmoničnega gnojenja — 12.30 Zabavna glasba na tekočem traku. 13.30 Igramo ln pojemo za vas — 14.05 Pojo romunski operni pevci — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Obdobje slovenskega samospeva — 18.10 Naš plesni karnet — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb — 22.15 Naš nočni kalejdoskop. TOREK, 4. DECEMBRA: 9.35 t Nekaj poskočne glasbe ob delu — 10.15 Koncert za klavir ln orkester — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza: inž. Mirko Peternel: Pomen živinorejske proizvodnje za domači trg ln Izvoz — 12.30 Vaši ljubljenci pojo — 13.30 Med rapsodijami — 14.35 Pod lipo ... — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.15 Radijska Igra: Slovo od Sundhelma — 21.15 Štirje preludiji Sergeja Rahmaninova. SREDA, 5. DECEMBRA: 8.05 Orkestralna paleta plesnih ritmov — 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb — S.25 Zabavni kalejdoskop — 19.15 Makedonske narodne pesmi — 10.55 Vsak dan nova popevka — 13.05 Kmetijski nasveti: inž. Stanko Korenjak: Mlečnost krav na nekaterih posestvih — 12.30 Melodije lz oper N. R. Korsakova, Dvofaka, Moniuszka in Smetane — 1330 Zveneče kaskade — 15.15 Pevec Frank Sinatra in orkester Bil-ly Vaughn — 17.05 Mozart v Parizu — 18.10 Prisluhnimo dvema kvintetoma — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Pisan spored popevk ln zabavnih melodij. ČETRTEK. 6. DECEMBRA: 8.20 Segava klaviatura — 9.25 Iz Ca-vallerie ln Glumačev — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza: Inž. Marija Skledar: Rakičan — vzgojni poskusni ln propagandni center poljedelstva v Prekmurju — 12.30 Melodije za staro ln mlado — 14.05 Radi bi vas zabavali — 15.15 »Igračke za madame« in nekaj druge romunske glasbe — 17.05 Glasbena križanka št. IV — 18.10 Prvi večerni ples — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 20.45 Zasanjana trobenta — 21.00 Večer umetniške besede — 22.15 Za ljubitelje ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV NOVO MESTO s svojimi obrati: krojaštvom, šiviljskim obratom, radio delavnico, kleparstvom in mizarstvom čestita cenjenim strankam za dan republike in se priporoča za nadaljnje zaupanje in naročila! DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Vldem-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošiiik, Inž. Davorin Groe, inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Slmlč, prof. 3"one Trdm, Janez Vitkovič-ln Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Rfa Bačer, MlloS Jakopec. Drago Kastellc ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din, polletna 450 din; plačljiva je vnaprej.-Za inozemstvo 180« cHn - Tekoči račun pri podružn'ci NB v Novem mestu: 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA in UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg I — Poštni predal 33 -- Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje »DELO- v LiubUanl.