Katoli&k cerkven Ust.
Danica izhaja 1., 1(1. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 cM. tiO kr.. v ti>kaini«-i sprcjemana na leto 2 gld. <i» kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej
Tečaj YVI.	V Ljubljani 20. vinotoka 1863.	lAst 30.
JIelelH"va ustanova fsliflunga) za uboge.
Ranjki France Metelko, duhoven iu profesor slovenskega jezika in slovstva, ki je 27. decembra ls60 umeri, je v svojem sporočilu 1. maja lb58 i. t. <1. skuto vse svoje premoženje, ki znaša 82 453 gol.l. 33 kr. avst. vel., namenil ustanovam iu družim milim zalogam.
Vsled 17 je rajni glavne dediče (Cniversalerben) postavil u!mgc, in sicer sirote ljubljanskega mesta iu predmestji, to je, uboge, zakonske, še ne 15 let stare otroke ljubljanskega mesta, ki jim ne morejo ue statši ne drugi žlahtniki pripomoči.
ljubljansko sreujsko predstojništvo. prav /a ptav mestni župan, o>kerbujc to zalogo z ljubljanskim škofijstvoni vred. in sicer tako. tla sc porabijo obresti ali pa tudi glavnica fkar«ital) v ta namen, da sc sirote oskerbč pri kakem obertniku, ali v drugi pristojni službi.
Ako se za take uboge otroke s časom napravi kaka pokorivuiea ( korektionshaus ) zanemarjenih otrok ali de-iavšuica, >c sme v ta namen tudi porabiti vsa istina. ako bodo otroci ondi stanovitno oskerbovani.
Izveršcvavcc oporoke (testamentsevekutor), profesor bogoslovja gosp. Janez Poklukar, je poskerbel, da seje v dveh letih zapuščina tako uravnala, da jc mestni gosposki moč bilo , po ces. kr. deželni vladi prejeti žc marca mesca letošnjega leta zalogo 40.005 gold. iu sicer za 10.500 gold. deržavnih iu za 35.505 gold. zasebnih (privatnih) obligacij, in nekaj gotovine.
Mestni župan je visoko častiteuiu škofijstvu poročil, naj uravnava to ustanovitev komisija za oskerbljcvanje revežev, obstoječa iz 5 fajmoštrov, 5 občinskih svetovavcev, in iz oskerbnikov ubozih, ki nadomestuje vse mestne dele, tedaj tudi zamore le zadeve dostojno določevati; toda morajo sc najpred napraviti pravila, vsled kterih naj se o četertlctnih sejah podeljujejo darila.
Skofijstvo jc poterdilo županov predlog, ter odločilo, uaj sc udeležuje saj tudi zastopnik škofijstva, zdaj visoko častiti gospod generalvikar in prošt Anton Kos.
Mestni župan jc pravila berž osnoval, ki so sc junija inesca poterdile. Prav tedaj sc jc tudi odločilo, naj oskerb-niki ubozih do perve seje vpišejo uboge otroke ter napravijo dotične predloge.
Oskerbniki so zadostili svoji nalogi. Seja je bila 25. sept. 1803 v mestni dvorani, in se je 27 otrok obojega spola prcskeihelo pri raznih obertuikih. ki naj bodo dobivali skozi 5. 4, 3 ali tudi dve leti po 21. 30. 30. lo in 48 gold.: kadar se [»a učiti začno, naj se jim tudi nekaj podeli za obleko.
Du-itudi se je mnogo storil«) o pervi delitvi, sc vender ne pu rabijo celoletne obresti, torej se je določilo, naj se
dozdanje obresti, ki zneso 2000 gld., za zdaj v hranilnici ualožč, ker se ravno zdaj ne potrebujejo.
Mestna go-;io~ka oznanja. kak<» seje dozdaj v tej važni reči lavnalo. ter dostavlja, da se tudi gori omenjene pravila ob svojem času razglase, iu tudi natančneje popišejo določila radodarnega blazega moža. ki se je skozi 10 let z obeiiuiškimi učenci trudil in spoznal, da je podpore treba, da se ne razu/.dajo, in jim je tudi skoro v-c svoje premoženje blagodušno podaril.	Mestni /.upau.
Xevera ne blaži.
(Iz dnevnika necega duhovna.)
(Češki spisal Vac-lav Mule; poslovenil Pc/elanov. )
(Dalje.)
..Po žeuitvi sva se preselila v veliko mesto. Vajen •m bil mestnega hruma in -c mi ni nikakor prileglo : a kmetih. Pa hotel sem se tudi ponašali s prekrasno zvezno, svojo ženo, iu zares po pravici, kajti žena mi je bila pravi angelj. Ce je bilo meni malo mar za molitev, rekel bi. že iz prirojenih nagibov gorečnejši je nudila ona Vsaki dan jc šla v cerkev. Z molitvijo je pričela in zopet z molitvijo končala dan; brez molitve >e ni lotila no!«etie reci Ce smo bili sami, ali če so bili gostje pri nas: ui sedla k mizi brez molitve. Veste da dostikrat sem jo videl, ko jc roke povzigovala, pa gledala v>a zamaknjena v nebo. tako. da sem tudi jaz nehote povzdignil oči. tilcdal sem jo časi. ko je klečala pred podobo Križanega. pa molila, bodi si zjutraj ali pa zvečer, iu videl sem, kako jc po obličji razlival se ji lili žar, sladka tolažba, neizrekljiva navdušenost. Večkrat sem zdihoval satu seboj: ..O. da bi mogel še jaz klečati iu s taboj moliti
Moja krasna iu pobožna žena me je ljubila tuk«». kakoi dete: to mi je poterdil vsak dan na novo. Prigodilo sc jc enkrat, da sem skrivaj slišal ua svoje ušesa, kako 'a angelj moli za-me. da bi se spreobernil. in za blagor moje duše. Nisem se mogel zderžati solz: tako me je ganila serčna molitev moje žene. Kadar koli jc >!a k spovedi, nikoli ni šla, <la ne bi bil vedel jaz zato; že ua njej sem poznal, kje je bila: vselej se je ventila z nekim nepopis-jjiviin spremeiijenjem na obličji. Moji domači bi j » bili kui na rokah nosili, tako so jo radi imeli; pa v>c zato. kei je b:!u tako dobra pa prijazna /. njimi: ja/ p* -'tu pri »i:r puntal krotak. M-ja o>abna o-tro-r je izginila in naučil sem se o.I uje j otcrpcžljivosti. ! )bro:c in n.ilosen n«'-*i Nevede postajal -cm ves diug. V ttic-t • me ie \ I pt.vabil viiiie-tnega življenja; — ali pii /eni mi j• zg:;:ilo v>e vt-elje in želje po h.umeiih ve-t icah ' ' » je d »:i..: sil.or v raju. - Oh. gor,c {a r:<t .. g-nje. --«» -eni -p( končal ta tj;'." ti i o/.a me , obličji a. j' za.r/! besede izgovoril ubogi doktor. Zaknl s. i« oi in p'u«
mi s takim glasom. da mi je serce hudo pretresalo. Glava jc omahovala revežu, meni pa so oči solze zalivale. Prijel sem ga za roko: rad bi mu bil upokojil nemirno dušo. „0h, gospod!** izdihne nesrečnik. „vi bi ne mislili, kaj sem storil, ne mi-lili bi, kaj se mi je prigodilo. — Cujte!"
Pomolči nekoliko, pa nadaljeva:
Terpela je ta najina sreča blczo eno leto; kar sem bil obljubil, tega sem se deržal zvesto: ne z besedo, ue djan-ko se nisem pregrcgrešil zoper vero svoje žene. Došla mi je tudi očetovska radost iu žena me zveseli s sinom. Terdnejša bi bila imela postati najina ljubezen; pa llogu se smili! to se ni zgodilo. Pervorojcnčka mi je kerstil katoliški duhoven. Meni jc bilo prav tako ali tako. ljubezen do moje žene me je sprijaznila tudi z njeno vero. Ali moj preklicani tovarš tega ui zgrešil. Kar divjal jc, ker sem dal dete kerstili katoliškemu duhovnu. Ne bi rad žalil vam ušes. zato ne hodem pravil, kaj mi je odslej vedno očital priiatel. ..Po-lednjič bode ta žena." djal jc prekanjeni gad. ..tebi celo možgane zmešala, in boš i/, uma, malikovavec. da pojdeš k -povedi iti poveš vse. kar sva do zdaj pametnega v veselili urah skupaj uganila in počela, in kar jc vredro. da .-c zapiše v zlato knjigo. Že tc vidim, kako li bode pii-?valo to. kadar -c potercijališ; že vidim, kako sc ti bode podal undek. I.c hitro daj, šc to bi rad dočakal. /e zato. da pod tvojim plajščem zlezem v nebesa. \e rekel bi dvakrat, da svojega doma ne spremeniš še v samostan. Tvoja žena je že lako na pol nuna. njej za ! u'!o'» pa -e ti šc pomeiii-iš ! Pa pu-tiva šale prijatel! l as je. da tudi ti svoji ženi oči /.mencaš!**
Tako in enako je govoril, in Bogii bodi milo. da njegov' be-ede za-me niso bile brez .-adu. .laz. nezvestež in la/.vk. -ein ga rad poslušal iu res jel misliti, kako bi s po d k"f al /riti vero. da bi si prijatela ohranil. - Du mi je /.budil to misel, on je bil tudi moj svetovavec iu pomočnik /vit« sva razpela mrežo in nastavila zadergo. da bi se va-njo vjcla nedolžna, blaga duša. Začela sva malo po ma!o. da ni mogla ničesar sumiti. Po kapljah sva |i daala zdiavila. ki bi jo bilo imelo po nuj iti h mislih iz trezvati. %|.ij tovarš je bil v taccio zdravilstvu izveden, tla malokdo tako. J17. pa sem sc ravnal čisto po njegovem -v« u Kn;igc iu podobe, ki sva jih ji podajala; tovaršije, v ktere sva jo vodila: pogovori in salc, ki sva jih počenjala: n«»'ee. ki -\a vb dona-ala : \sc je mirilo na to. da I i o l ila zapeljala. M i i«»vnrš je bil za to reč ves prekanjen l'b«»ga žena pa -e ni či-to nič nadjala. kaj da ji na-!a\lta - -voiimi br-edaini in n *v icami. ki jih je pobiral po nn-r. it; kadar mu je tacih /manjkalo, jih jc jemal spod pazi-«. Očitno in narrtvno-t ni -icer nikoli sramotil v n e. • ;i t.»l;Vo -korbnejši i: je pod-tavo spodkopaval: ob-rebovtl dob-vtie. češ. da s.» zviti potuhnjene!. lakomuiki iu /an;av! \c . ki m:im:jo in zapeljujejo neumne ljudi; sc-dave ča-e pa j - poveličeval, češ. da so ljudje razsvilljeni in /o'ia.«r ra g::: al slepoto minulih vekov. — Kakor na!a- - imu i v»e piav \•!lo.
i', / «. » , »»t «Ja»i -» -e pokazali na»lcdki. Ze sva smela pri« » n;e biusiii v-akoišnc šale. — ker ona se jim je s metala Za«• 'a j-- bolj po redko hoditi v cerkev; gorečnost /.a lloga ii on "i/ ovala. v pitek smo imeli meso. kakor v-ak dnig «!an • prej .-cm ^a ii <l«! -um » jaz take «lni. Pa zda; j- b I« v-e nedelja a'i ptaznik. ali delavnik; žena je neha1.! hoditi k pridigam, kajti bolj jo je mikalo gledišče iu diuge v 1 -elice: k ie mo^la iti v-aki me-cc k spovedi, 7>\-■'' so m nuli u.e-c!. pa ji ■> v bilo videti, da ji je to kaj mar II'« kratkem: nadial sem se. da skorej popolnoma /m 1 ♦ it».**
Al • 1« skala i.a*i e ne-reča. Zbolelo nama je dete. ino I ubl-iHek. S k o I j t, 11 skerb,o. s koliko ljubeznijo sva g 1 zdiavila. — pa v-t; n> nič purnagalo l uicil je otrok! Strašit, »t- I I /a-mc <!an. ko so ga zakopali. Nebo sc je prce.gal« nad menoj — nad mojim rajem so se stepali
temni oblaki. Kar sein terpel, se ne da dopovedati. Pa še več je terpela moja žena. Sam brez tolažbe, nisem mogel — nisem znal tolažiti nje. Skonca je djala, da je najiua nesreča Božja šiba, ker je pozabila ua vero. Zatorej se je goreče zopet obernila k Bogu. Ali moj tovarš, ko sem mu povedal, kaj počenja moja žeua, si je prizadeval, kakor je le vedel in znal, take misli ji iz glave izbiti. — l'ez nekoliko nedelj sem že zapazil, da ji je potihnila žalost , — razgubile se vse prejšnje misli in otožuosti. Zvitemu tovaršu sem bil za-to jako hvaležen, pa moja sreča je bila ob tla! Eno sem sicer dosegel: žena mi jc bila mlačne vere, — pa v serci so ji še vedno ostali ostanki nekdanje pobožnosti. ..Tudi to se bode sčasoma vse dalo." djal jc moj nevredni tovarš: ,,to bo moja skerb.** Zapazil sem pa, da tudi njena ljubezen do mene nekako pčša. Prišteval sem to bolj nesreči, ki jc tako hudo zadela naji iu vzela nama pervorojenca. Kavno tako je sodil tudi uni prekanjeni gad, ki sc mi jc bil zvito splazil v raj in mi s svojim strupom spodkopal blagor tihega domačega življenja. Ogrenil mi jc življenje, ostrega terua nasadil v moj zakon. Oh. gorje, gorje mi, ker seiu ga pustil kdaj k sebi čez prag! — Pa poterpite, da sc odahnem!"
L bogi zdravnik jc zopet prenehal za nekoliko easa. Videl sem. tla pojema po novih močeh, da bi mogel dalje govoriti. Kar sem čutil v sercu. lo se ne da povedati; — zastal mi jc jezik, sercc mi kervavclo. sumil sem groznih reči. (Dalje uasled.)
Popotni spominki.
Romanje k sv- Kervi v zgornjem Gorotann.
V časti In i spomin š t i r i s t o I e t n i e c slavne ljubljanske škofije popisuje
Jož. I.evienik.
(Dalje.)
Zavili smo se kmali tje okoli nizkega griča, zgubili globoko dolino spred oči. gledali pa vpervič ludi ,.Paste-ricni ledenik** v podobi velikega plazu. Naprej nas je peljala zdaj pot premculjivo; en čas polagoma navkreber. en čas ravno; en čas skozi smerečje. en čas zopet skozi tolste zelene doline in tratice. Pogostne lesene koče razodevale so. da nahajamo sc žc na planinskih pašnikih. Visoko gori k desni doline vidila sc jc druga orjaška stopnica nase poti. okolica „Klizabctiuega počivala** ( Elisabeten-Riihe). nad njo še veliko visokejše pa tretja ,,Franc-Jožcfova višina" (Fran/. Joscfs - llolie). Med poslednjo in med z n ožjem sprednjih Zvonikovih sosedov razprostiral sc je čez eelo širjavo doline ,,Pasterični ledenik" enako dvema eden za drugim in na«l drugim stojcčcina jezovoma, čez ktera sc strahovite reke valovi razlivajo in ti bi bili — zmerznjeni. Pa dolga pot nam je bila šc «lo tih mest. — Silno bobnenje vdarjalo nam je zopet na ušesa, bližali smo se tihi samotni dolinici, zaviti v tanuio smerečje. Stopivši v njo ogledamo kmali ko od celcga sveta odločeno samotno llrik-cijevo kapelico (Brikcius-Kapelle). Stoji 2132 čevljev na«! planoto morsko. Tukaj je bilo vsled ustnega izročila po rudokopih najdeno truplo zveličanega Brikcija. Stopivšcga v to samotno svetišče človeka nekako v serce vreze : kajti preveč je zapuščeno iu zaueinarjeuo. Tlak je razrušen; menza ua altarji poškodovana ; kipi v naj žalostnejšem stanu; le dve leseni tabli s šestnajsterimi podobami kažete poglavitne dogodbe iz življenja zveličanega Brikcija. Stare ste neki <ol leta 1036. Imela je vsaka podoba tudi svoj napis; pa nekaj so zamazani, nekaj pa jih tudi nisem vlegtiil preiskovati iu prebirati. Več šumečih vreleov izvira v okolici kapelicni. nji ravno nasproti pa vihra čez visoko pečino in med skalnatimi stenami mogočni slap ..l.eitcrfall .** kterega se zopet človek nikakor nc more nagledati. Kes čudno jc,
da skoraj vsakemu potoku tih krajev je odkazana pot čez visocih pečin stermiue. —
Dalječ tje okoli nas je peljala zdaj pot iz te dolinice, potem pa je sla naravnost kviško iu prihajala vedno bolj sterma. Kolikor višej smo šli, toliko bolj kazal se je planinski značaj. Dolina se je vidoma jela ožiti; na tla po-derte in gnjile debla so spričevale o strahovitih zimuili nevihtah; drevje stiskalo se je vedno bolj v nizke pritlikovce, dokler ni poslednjič prejenjalo. Kalna Bela divjala je k levi serdito mem nas po stermi in ozki strugi, pogosto zakrita z večnimi plazovi, pod kterimi si je izdolbla svojo ne/.a-deržljivo pot. l.edenik'4 kazal se je vedno vedno bolj natanko iu v vedno večji obširnosti; globoko doli v skalnato strugo doline potisnil je že svojih ledenih plazov sile in sile. Tu spred pred njim smo ugledali zopet od desne priliajoči novi slap, iz kterega kapljic je obsijajoče jih julcruo solnce delalo zeleno - rumeno - rudečkasto mav rico. Vidili smo pa tudi, da dosti bo še znoja in sape, predeu bomo na „Klizabctinem počivalu. Zdaj prišli smo do napo-šev ležeče pečine, ki se vzdiguje stermi strehi enako nad globokim prepadom. Prek te napoševne pečine pelje v rob vsekana pot. in akoravno zastran svoje sirjave ni ravno nevarna, vender ni dobro, zlasti takim mnogo gledati okrog selit, ki so radi omotni v glavi. Unkraj te pečine, „bose Plat te" imenovane, peljala nas je goljufna pot zopet zlo navkreber mem pečin in nad njimi ter po dosti nevarnih mestih. Bog ne daj, da bi človeku stopnje zmanjkalo, — za vselej bi bilo po njem. Veili tega skalovja prišli mu o zopet med senožeti, šli šc en čas navkreber, potem se je pot vravuila in kmali bili smo na oni sloveči tratici, do ktere so 7. septembra 185« od več ko 1(M) oseb spremljani prišli Njih veličanstvo cesarica Elizabeta, iu ktero mesto su v spomin njih nazočosti imenuje „Elizabetino počivalo." Bila je ura ravno '„'.>, ko srno dospeli le-sem. Med tem, ko nama je najin voditelj tergal cvetke ..žlahtno - belčico" ( K.ielueiss), ktere se le redko in sicer ie na naj višjih planinah nahajajo, vscdla sva se z Bavarcem nekoliko na mehko planinsko trato. Znajdli smo se zdaj ze nad pervim stcrmcein (Absturz) „Pasteričiiega ledenika," kteri skoraj navpično nagnjen sega doli v zevajoči globoki prepad skalnate doline. Drugi stermec je ml pervega nekoliko nazaj umaknjen, potem pa sc dviguje stermo, tako da priličiti se moreta oba. kakor sem že povedal, dvema zapored stojc-čema jezovoma, ali pa dvema orjaškima stopnicama. Na širjavo je vender zgornji stermec veliko bolj obširen mem daljnega, ker mu lega doline daje veliko več prostora za razpiostitev. — Pa, nisem še vse okolice popisal. Proti jugo-zapadu tam unkraj ledenika je stal med drugimi velikimi najvišje orjaški Zvonik" ves v sneženi in ledeni obleki strašno ponosno. I.e redka šibka praska na njem kaze kako skalnato liso. — Privlekle so sc sicer zdaj pa zdaj kake tanke megle ter zakrile verhuiicc za ene trenutke. al ..oče Veliki zvonik" je hotel za nas biti danes ves doma. Popihal jc z merzlo sapo svoje nebotične glave iu kmal jc bil zopet neslane odeje prost. — Prot zapadni strani prccej visoko gor vidil sc jc konec našega popotva-i.ja. ..Franc-.ložefova visočina." Pot do nje nas je imela peljati se precej dalječ tje in potem stemni nazaj sem iz stranske doline, ktera se odpira in razprostira od tod prot severni strani, in skoz ktero pelje steza čez visoke Icdcninc ..Pfandel-charte" na Solnograško. Ker jo tje čez hotel moj tovarš in ;e !»ila pot njegova še daljna (ali celo 1«» ur, ne v in vec dobro j. smo odrinini toraj kmalo naprej. Prekoračiva dcieei potok, ki žubori iz severne doline sem. začeli -uni stopati zopet navkreber. VI zdaj ni -lo rado. Cma litja, čisti zrak in bistri studence, kterega sem se bil še malo piej napil, so mi bili izpraznili želodec tako. da se'i: pro-il tovurša, naj zopet malo pocijciiio. ker lačen sem. 1 s|]šal m c jc gosp »I toliko rajše, ker je menda tudi že njega želodce zulil. Poleg neke raz dene *'aje imcii miij
tedaj malo južino, ktera se je kej prilegla. Pregovor pravi: „kdor se hoče učili moliti, naj gre ua morje;" jaz pa pravim : kdor hoče lačen bili, uaj gre na Pasleričui ledenik; tam mu bo spraznilo želodec, ko bi ne vem kaj imel v njem. Ko smo (ii južiuali, priskakljala sta že doli s K rane-Jožefove višine dva popotnika (menda edeu stotnik in drugi zdravilni doktor) s svojim vodnikom. Prišli so bili žc danes iz Solnograškega od tam, kamor je moj tovarš na večer mislil priti. Po kratkem pozdrav Ijeiiju se zopet ločimo; uni so šli k sveti Kervi, mi pa zdajci naprej proti visocini. Steza peljala nas je visoko gor prek stermega brega. po klerem se jc vkljub hude stermiue planinska živina pasla. Okrepčani naš želodce pospehaval je urne korake, in ko smo okoli ogla visoccga slemena k desni tje okreuili. bili smo kmalo — okoli lo. ure — tudi na koncu svojega popotvanja. Stali smo zdaj že nad temcljuom (planoto) ledenikovim ter ravno tam, kjer so sc nahajali 7. sept. 1^51» Njih cesarsko veličanstvo; od koder jc v ta vedni spomin „Kraiic-Jožcfova višina." Sem tedaj, K025 čevljev nad višino morja sem tc pripeljal, moj mili bra vec; al tukaj mi zmanjkuje besedi, povedali ti, kaj sc vitli na tem mesti. Čutila, ki jih vdihujc človeku pogled raz tega kraja, sc lic dajo popisati; — pridi! iu ako ti bo vreme vgodno, kakor je bilo — hvala Bogu! -- meni. sam glej! sani občuduj! sam stermi! kajti popis vsak ostane pomanjkljiv ii: nepopolen. — kaj prečudnejšega, kaj ostermljivšega >i komaj misliti zamoreš. — Da me pa vender ua tako visocino iu daljavo uc boš spremljal zastonj, opočij sc z mauoj vred na zeleni rušili, ki meršavo poganja ua ozkem skalnatem griču. Veliki zvonik li jc pred vsem kralj okolice: poznava ga sicer že nekoliko; vender šc nc popolnoma. Toraj poznej šc kaj o njem. — j Dalje nasled.)
It in i je zre!, le po nJem !
Iz ,.l.ai bachcr ice" smo /.vedili te-lc prav n »vc iti prav niične novice: 1. novica: Papeža je neki Irancosk ,,rreigcist ti." ozdravil, kakor pripoveduje neki fiancosk „žuriialist." 2. novica: V Kim hodijo katoličanje po svetinje zoper mcrzlico iu steklino; ..frcigcist ti." pa ne tako on jc prišel bolj rimske podertine in starine kakor p.i lim-ske cerkve obiskat in občudovat. novica: Papež je piic.iko-val svojega ozdravljenja od čudeža. ( Vera s papežem v r-d nas sicer uči, da prederzuo čudežev pričakovati je greli I 4. novica: Katoliški obiskovavci su pred papeža puseui, da mu ..pantofel ali copato kušujejo" in blagoslov sprejemajo t Tako jiišcjo iu govore krivoverci iu inuhovci. kakor hi na pr. kdo rekel: ..rokovico" kušuiti, namesto ..roko;" spoštljivi katoličani pravijo ..papežu nogo tkiiz ua nogi) kus-tiiti." To pa ni nič druzega kakor jutrodeželsko iii star »rimsko skazovanjc spoštovanja, ki se jo Ic šc pii nai ia»tit-Ijivši osebi na zemlji, pri rimskem papežu ohranilo.) 5 novica: Sv. Očeta ima v Kimu njegovo dvorništvo itd zapertega in v nekakem mistcriozuein strahu, kak.n budalasto neverstvo kaccga azijanskega grossmogu I a : ..frcigcist" sc jc mogel namreč hliniti. da gre ..zum pantollelku»s.* da jc prišel k papežu: komej sc doktor sklone, -muk. papež nogovico z bolne noge sname, doktor sp i/.n:i bolezen, hoče zdravilo pisati, sv. Oče pa (menda iz bojceiiosti pred svojo deržino!) nc pustijo, temuč doma naj zdiavilo napravi, češ, hota že strežništvo zopet pretautala. da se v ii»v<i r id. *a Dr. (». pripravi ,.žavbe" iu ..pod raznimi pobožnimi pretv zami v Vatikan hodi." (Kdor je zmo/.iu take belaii.e verovati, to-ti jc zares ..malin von steifem Gluiiben." I ' novica: V malo dneh so sv. Oce čversto stopali po Vatikanu. da jc v-e stcriuelo ; v.-c okrog pa je l.ilo n/dra/ci.o (iiictidi iicvosljiv.i sv. Očetu /.a zdravje'): lanco-ko zdiavilstvu se jc do neba povzd govalo: toda I kto;ju f. -o Lile od tistega dne vatlkan-kc via'a zapahu,ei.e % T.v* • laj. 'i ultram jnlatiski K *n . pla-u <..« ..lrcigei-det-kc
brotc! Ali nisi vreden, da bi te Garibaldi, Mazzini, dr. G. iu drugi „freigeisterji" v svojo raztergano nikoli ne zašito mavho spravili, — z njim pa tudi nje, ki s taeimi bosimi pravljicami svet pitajo iu znižujejo spoštovanje očeta vsega keršanstva.)
Kdor Kini iu sv. Očeta od take strani pozna, se ni čuditi, ako z ljubo „Presso" modruje: „Uie romisehe Fragc geht ibrer l.osuug »nit Kiescnschritleu entgegeii," to sc pravi: Viktor Kmanvel ima že usta nastavljene in Kim mu bo ko kuhan makaroni zdaj zdaj v zobe skočil. — Ali mi flim iu Pija l\ poznamo od druge strani, kakor una ,.frei-geisterska povest. Poznamo Pija IX, ki velikanom, pred kterimi sc svet trese, s svojim ,.Xou possumus" mogočno kljubuje: ne da bi se anal svojega dvorništva, ako bi se hotel s kterim si bodi zdravnikom posvetovati. Poznamo v njem nepremakljivo skalo, na ktero je Kristus svojo Cerkev zidal, in »i je že marsikdo nad njo glavo razbil; premaknil je pa še ne eden ni. Se več. Tudi tistim se je slabo obneslo. kteri sc njegove suknje, t. j., njegovega posestva dotaknili. Viktor Kmanvel, Garibaldi, Mazzini iu drugi pseudoliberalci iu freimavrarji niso pervi, da se jim po lepem iu častitljivem fctuiu pline cedijo.
Kil je. bode nc z ara že 1000 let, borgešar, ki so ga klicali l.amberta vojvoda Opoldanskega, Ui jc Hotel po vsaki ceni svojemu vojvodstvu prikleniti ali auektirati tudi dcdšiuo sv. Petra, po fcteri adsj „lulianissiiue" jftko neusmiljeno nos aerbi. Haj praTifc, ..»Prcnsc." (ako je bil opravil? Vemo, da v tacih uteh ti je li^odo^na nezmua, vedi torej: šel jc z dolgimi zobaii, in ne da bi si bil pridobil Tlim, je zgubil tudi Spoleto, iu ako bi nc bil imel zdravili pet, zgubil bi bil tudi kožo. —
I.. 1209 si je til tudi OTon Haksoncc v glavo vtepel, da si mora sv. Petra delež v mavho spraviti. Hekli so mu neki stari: „Oftone Jlscia utar l*oina! Oton, pusti Rim pri uiiru, nu d Mikaj «o , josalogljcj, ki ga čclodec ne more prekuhati." OtJQ jvojogU:;.'cc pa sc je le naličil. Nesrečni Oton! Kim je bil rreterd cc ajegor icl.>dcc. fjegovi ..▼asali" "9 ^nriaibergi so mu pwtregli z nekim zdravilom, po kterem nicjel Qim njegovemu gospodarju poverniti, iu pa zgubili svoje lastuo kraljestvo: iu ko bi neborc ue bil imel ntOakc koče ▼ truusviku, bilo bi mu pod milim nebom spati.
Ce tudi Fridrik II si je prisvojeval Hiin: ali si ga jo pa prisvojil? Namesti lega je nanagloma zgubil kraljestvu
in življenje.
Se veliko druzih vladarjev nesrečni konec, ki so si delež sv. Petra prisvojevali, ima zgodovina v svojem zapisniku: od časov Kouštniitiua Velikega pa do nas jc Rim vidil veliko veliko vladarjev pod svojim obzidjem, toda vselej le ko popotnike. (Stella d' Ktruria.)
Naj še pristavimo, da Garibaldi je bil še le od deleč nujo proti Rimu vzdignil, že je ošanlal,— iu zastonj so ga časniki stokrat že zdravega oklicali: Arm. 10. t. m. na-znaiiuje gla-, da Garibaldu se je v novo rana odpcrla iu jc zopet na postelji.
Offietl po Slovenskem in dopisi.
Iz l.jiihljaiic. ^Vprašanja pri poslednji duhovski poskušnji. ) F. thcologia dogmatica: 1. Probetur, Jesum Christum veruin esse lleuin? 2. Kstne malrimoniin Saera-mciitum nova* leg is ? 3. Iu quo nc\u sunt vivi homines cum mortuis? .lan. H a p t. Novak. — F. theol. morali. 1. Omeiiaiu rclatio inter peccata gravia ct lev iu respeetu culpie inleictdat. cvponatur. 2. Ali etiam pcccata dubia iu con-le-siuiic tvponenda sunt? .'I. Natura studii, in virtule cliri--tiura prtdieicmli. de^eribatur. et nlliciuui hujus studii esse univtikale, deinoiistietur. Ur. Jan. .Semen. Paraphra--•iie t >; lanetur 1 Caput VI. F.vangclii s. .loani a ver-u V. T".' J i aput II tpi-iol:r s Pauli ad Philippeiist* a
versu 1 — 18. lir. Jan. Semen. — Ex Jure ecclesiastico: 1. (Juomodo legitiinantur proles illegitimae? 2. (Juibus de-neganda est sepultura ecclesiastica ? 3. (juid impotentia phvsica, et quando costituit niatriinonii impedimentum ? Kašp. Velkaverh. — Iz paslirstva. 1. Kakošne previdnosti je duhovuimu treba pri svarjenju z oziram na osebo svarjeuca, ua greh, kteri se svari, in na način in obravnavo svarila? 2. Kako se gre duhovnimu deržati glede ua verske družbe in bratovšine? 3. Keršanski nauk z otroci. Od odpustikov. 4. Naj sc uačerta pridiga v 2 delih z iz-delauim sklepam za 20. nedeljo po biukoštih. Kek in pri-dižui zapopadek uaj se poljubno vzame iz cvang. oddelka sv. Janeza 4, 40—53. Jan. Poklukar.
Iz LJubljane. Pretočeni petek so imeli v stoljni cerkvi preč. gosp. stoljni prošt slovesno černo mašo med obilnim spremstvom za velikega dobrotnika ljubljanskega mesta, ranjeega prof. Fr. Metelko-ta, pri kteri se je v pervo slovcusko pela od ranjc. lliharja sostavljcua maša. Zraven mestnega načelstva, rokodelskih in obertnijskih mojstrov, čitavniških družuikov id. je bil mestni župan bi. g. Ambrož pripeljal tudi k maši blizo trideset ubožnih sirotin-skih lantov, ki so z Metelkovo zapuščino k raznim mojstrom oddani in bodo tako odrejeui ko pošteni rokodelci, ki se ne ve, kako revni in zgubljeni bi bili brez take dobrote po svetu lazili. Tisti, ki so dolge jezike brusili o Metelkovi suierti, ker je imel precej zaklada za uboge prihranjenega, akoravno je v življenji veliko veliko dobrega storil, naj se zdaj zgledujejo iu na persi terkajo.
Iz Ljubljane. Neutrudljivi gosp. A. l.esar, katehet na c. t. ljubljanski realki, je zaporedoma spiral Slovencem katekizem, ki *e rabi v realki iu giinuazii, zgodbe sv. katoliške cerkve, ki jih je na svitlo dala družba sv. Mu&ora, zgadb sv. piamu 1. del, in liturgike 1. del, ki je vavo<i%ar prišel ua svitlo. To se pravi delati za narod in občinski prid, kar se ue da plačati z zlatom iu rodovi. Se 2, 3 tako izdatne delavce, pa imamo kuiali za vse šole potrebnih bukev. Želeti pa je, da naj se take knjige razširijo med Slovence, iu če vse tudi niso za vsako naj nižji učilnico, naj bi si jih saj učeniki povsod oskerbeli za pripomoček pri razlaganji keršauskega nauka iu kar k temu gre. Liturgika je tudi prav pripravna za uedeljske šole,
O tej priliki naj tudi omenimo marljive družbe sv. Mohora, ktera vsako leto na svitlo da kitico ličnih bukev za uravuoolikavni poduk slovenskega ljudstva, /ravno imenovanih „zgodb" imamo pred seboj tudi „l)eteljicoživljenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov, od gosp. fajm. Ciglcrja, slovenske večemice," iu koledarček za leto 1861.
Kar je družba sv. Mohora za občinstvo sploh, to je neprestana delavnost gosp. učitelja Janežiča zlasti za šole, taki trud sc ne dsi prehvaliti; — samo to je želeti, da bi bil tolikanj goreči domorodec včasi bolj pazen v zbiranji tvariu. Kar toži neprecenljivi domorodec gospod Stulc | po dop. v popr. Dan. iz Prage), da ga „siluo skerbi, ker je le premalo žive vere pri sedanji slovauski mladini," lo skerbi veliko druzih. Torej bodi naloga vsem pisateljem, pripomoči s svojimi spisi k ver I i iu moški odreji, iti lic napeljevati mladine z mehkužnimi spisi k babeštvu, kajti „e(Teminatio" je perva stopinja v nejevero, in , gens effe-luiuata" jc nar bolj zanikarua stvar ua zemlji.
..Spominice" ss. Cirila iu Metoda, po kteri se sem ter tje že oprašujc, je že kaka tretjina natisnjene iu napolnjena bo s prav tehtnimi tvarinami, da je zanesljivo ne bo nihče bral brez velikega prida.
..t ulili kilietovavee" goriški hi je v tomiii*keiu zboru nekoliko pravic pridobil. Smel bo namreč v predalu razne leči" n čemur koli govoriti, in tudi v kmetijski oddelik bo smel jemati take spise, ki niso zgolj kmetii-ki ali obert-nijski. da le merijo ua to, da se ljudstvo poducuje. Naj
bi pač Slovenci a pisanjem in naročevanjcin (a list podpirali, da se ohrani. —
Novomeška gimnazija jc na enkrat naročila 60 izti-sov I a v o s p e v a in življenja rajneega provikarja dr. Ign. Knobieherja (Abuna Solimana). Dobro znamnje za gimnazijo in dolenske mladenče! Želeti je, da bi se ta za mnogostransko oliko pospešila knjiga med šolsko mladino močno razširila; kdor želi pridnega mladeuča s čim razveseliti, je zares to naj primerniši darilo.
Iz Slovenskih goric. + Prelep je kraj v Slovenskih goricah. Bogato je obdaril Stvarnik naše hribe, doline iu ravnine. Kader človek oberne na okrog bistro oko, se mu dozdeva, da stoji na pragu časnega raja, da gleda v srečen paradiž zemeljski. Hribci obsajeui z žlahtuo rosgo so na jesen obloženi s sladkim grozdjem in v rumenih jagodah na tersu je hranjena in zori predraga vinska sraga; njive se zibljejo ko morski valovi, polne lepih pridelkov; doliuice v zeleno odejo ogernjene dišejo iz svojih pers hladni zrak, popotnika hladijo, iu po njih se živinica s pastirjem veseli, dokler zemlja z belim snegom odeta v zimsko spanje ne za d remije. Kaduje se pridni Sloveuec, ter rahlo briše debeli znoj po licu, pozabivši na vse trude, kadar so sodi polni in iz tlačivnice lije sladki mošt v pripravljeno posodo.
Pa tudi duhovno življenje teljko lepega kmja je živo in cvetcče. Lepo se razcvita pobožuost našega ljudstva. In če tudi med njimi sem ter tje kak bodeč teru izraste v sredini pisanega cvetja pobožnosti, jc vender slovensko ljudstvo sploh pridno, voljno in polno keršanskega duha. To kaže tudi to, da za olepšanje Božjih hiš skerbe iu kadar desnica v ta namen podeli, če tudi obilno, levica za tisto ne ve. Prav tako, ljubi Slovenci! naši očelje so v teži neizmerni stavili cerkve na slemenih sivega pečevja, naša dolžnost pa je, da nje ohranimo v njih lepoti, ostarane v nov kiuč oblečemo, in da ne zapremo ušes, kadar kdo po-terka pri nas iu za olepšanje Božje veže kaj poprosi. Kdor ljubi Boga, ljubi tudi čast in lepoto njegove hišo —cerkve.
Lepa cvetlica, ki jc priča pobožucga duha, je te dui izrastla pri sv. Jurju v fclov. goricah. Postavili so zal nov altarček v čast Marije D. rožt*ikranske. G. dekan od sv. Lenarta so ga ravno ua praznik sv. rožeukrauca v pričo obilnega ljudstva v čast Božjo blagoslovili. Postavila sta ga dva mlada domačina, eden rojen pri sv. Trojici v Slov. goricah, drugi pa stanuje tamkaj. Prav lepo zaupanje sta nam za prihodnje. Delo je res lepo iu tudi ceua primerna. Dovcršila sta delo tako urno, da so farmam čude pravili: vidi sc nam, ko da bi bil iz zemlje prirastel, tak hitro jc postavljen. Vedno.so še tc ga želeli g. farmešter, iu to je bilo, ko pravijo, njih slednja želja. Povzdignili so Marijno čast, pobožnim farmanoui pa storili veselje. Bog daj, da še bi mnogo let pri novem altarju darovali Jagnje božje za nas grešnike pri sv. tnuši. Sc moram omenili, da je po prizadevanju nekega očeta dominikana unemu altarju in zravcu tudi g. farnieštru iz Kima podeljena posebna dobrota, ker novi altar jc za popolnoma odpustke preoblasten (altare pri-vilegiatum). Prav serčuo želim, naj bi Kraljica roženkran-ska pri Bogu in Sinu svojem, Odrešeniku našem, milo prosila za dobroserčuo slovensko ljudstvo, zlasti pa za imenovano faro, naj bi vsa razcvela v resnično keršansko življenje. v
lz Stajarskiga. (Konec.) Poklon ločkih šolarjev o prihodu Njih milosti, visokorodniga, prevzvišeniga kneza in škofa J u k o p a Maksimilijana o začetku šolske poskuš-nje. Govoril šolar Anton Turin.
Hvala Bogu! kar smo že dolgo želeli, smo danes doživeli. da nas obišejo Njih milost, prevzvišeni Knez in Skof, serčuo ljubljeni vikši Pastir, kterim goreča ljubezen do nas ogreva serce: zato Jim pa tudi vse serca v radosti iu ljubezni nasproti gore.
Visokorodni. neločljivi Knez! kaj Vas ic neki pripeljalo med nas, nezmozne otioke, kaj Vas je gnalo i/ le-
piga mesta na kmetiške trate Ločke fare? Ljubczeo Vašiga miliga serca, pastirska ljubezen do svojih ovčic je Vas pripeljala k nam in tudi v to učilnico našo, da bi se prepričali, kaj smo sc naučili, kako v potrebnih vednostih napredujemo, v sv. čednostih, modrosti iu pobožnosti rastemo. O da bi nas sv. Duh, patron naše ločke fare, razsvitlil, ter bi mi tako odgovarjali, da bi nas bilo Vaše ljubezui goreče serce danes in zmiraj veselo. Ako bi pa Vaši milosti mi namesto veselja le žalost uaredili, bi nas brilko bolelo; tega Bog ne zadeni!
Zatorej, prevzvišeni Knez, miljeni Ljubej šolskih otrok! Lepo prosimo, dajte nas po milosti soditi in polerpeti z našo slabostjo. Mi pa zvesto obljubimo, du Vas bomo do smerti ljubili, za Vas molili, in tako lepo živeli, da nas bote zmiraj veseli. —
O vi sv. desni angelei varili! ki sle slišalli naše obljube, prosite ljubiga Jezusa za nas, da nikolj teli obljub ne pozabimo, zvesto pa i spoluujemo do konca svojega življenja.
Iu ti mila mali Marija! prosi za našiga serčno ljubljenima Vikši - Pastirja, da zdravi, srečni iu veseli živijo, enkrat se pa s svojo čedo v nebesih veselijo; nai do sive starosti hodijo po rožnih stczicah zveste ljubezni iu serene zadovoljnosti, naj Jiiu povsod, kakor danes pri nas. slavo-klici uasproti donijo:
Govornik : Živeli! vsi učcuci: živeli! ,. živeli! „ živeli! ,. živeli! ,, živeli!
Sklep šolske posknšnje.
Govorila šolarica Nežka S1 c m e n š c k o v a.
Vse pod soliicam hitro mine iu zgiuc kakor strune glas; hitro je pretekel tudi šolske poskušuje zlati čas, ko so visokorodui, prevzvišeni Knez in Skof, kakor ljubljeni Oče med svojimi otroci bili pri nas iu so našo učilnico blagovoljno počastili. O da bi z nami zadovoljni bili in v veselim spominu imeli nas in vse ločke farmanc! Z zlatimi čerkami bi mi zapisali današnji dau v scrcc svoje in šo v sivi starosti bi sc z radostjo spominjali zlate mladosti srečnih šolskih let!
Knako naglo pretekle pa bodo srečne ure, ko Vaša Milost obiskuje ločke ovčice; kuialo bojo zvonovi zapeli milo slovo, iu milostljivi Skof se bojo k drugim ovčicam podali, ki Jih s hrepenečitn sercam pričakujejo. Daj do-brotljivi Bog, da bi povsod srečno hodili, iu po dokončauih zemeljskih potih enkrat prišli v sveto nebo!
Za ločniuo od nas pa prosimo, naj smemo Vaši Milosti ponuditi tri rajske cvetlice ua pot.
Perva cvetlica je zeleni rožmarin; ta jc smiljcni Jezus, Božji Sin; o naj Vas varuje iu v svoji milosti obrani!
Druga cvetlica jc krasna v črtni ca; ta jc Marija brezmadežna Devica; o nuj bo Vam usmiljena Ma'; !
Tretja cvetlica jc beli I i in bar; ta je sveti Jožef; o naj Vam bo zvesti tovarš! —
Od Vas, Prcmilostivi, pa uaj smemo prositi nepozah-Ijivke potočuice, ker vemo, da nas res očetovsko ljubite.
Ljubi Oče nebeški! ti pa blagoslovi milostljiviga našiga Škofa, nas in naše daii; daj, da bomo enkrat tudi mi svojiga prcčastitljiviga Višjipaslirja, kakor zdaj tukaj, obdajali v svetih nebesih.	Jož. Vir k.
Iz Stajarskiga. (Novi zvonovi pri sv. I.ucii. podružnici studciiičkc fare.) Kaj lepa slovesnost |c bila 30. avg. pri sv. I.ucii; tri nove zvonove, ki jih jc ljubljan-ki zvonar izverstno vlil, so pred slovesnim streljanjem in godbo vpričo obilno zbraniga ljudstva v zvonik vzdignili. Moram reči. da g Samasa-tu ui para; kakor pov-od. »•• je tudi tukai praviga umetnika skazal. Zvonovi, ki -e imenujejo Lucija. Alia. Marija, lepo vlnani pojo. da m* veseli. : gla-
jim pa še (odi to močno povzdiguje, da cerkev stoji na homcu Čast in poštenje Vam, v. č. fajmošter g. J. A.! pa tudi vam pošteni studenički farmani! Vas že zdavnej več tukaj ne bo, zvonovi vam bojo še hvalo peli in Božjo slavo oznanovali.
V pridigi je bilo ljudem razloženo: kako so se zvonovi začeli, zakaj beli dan, ob 7 zjutrej, opoldan, ob 7 zvečer (po nekaterih krajih) na čast sv. Florijanu iu večno luč zvoni? Tudi jc bilo omenjeno zvonjeujc ob treh po petkih, na čast hv. Kcš. Telesa o četertkih, po večni luči, zvonjenje k službi Božji, tiijančciije k ss. nedeljam in praz-nikain. mertvaško zvonjenje in plat zvona. Med slovcsuo hv. mašo .»e je med drugimi kaj ginljivo pela tudi pesem od zvonov:
Ovenčaj sc sveta Lucija lepo . In kincaj si s cvetjem radosti glavo, <»lej /cnini krasni in pcvci soglasni So k tebi prišli, ovenčani vsi!
Ti ženini vbraai zvonovi t rije
danes, nevesta.' s teboj zaroče. Da bojijo peli vpak J.in ti veseli in klicali nas v ncbe.-a na glas.
I.ut-ija jc vel'kimu zvonu ime. Pomeni očete in matere Da boJete v »iii svoj glas povzdignili. Vodili zvesto podložne v nebo.
In Ana je drugimu zvonu ime: Hu lil bo ndadenče in deklice vse ; lHi da hi ve»eli pred Jezusam peli V i pesem novo v nebesih lepo !
>larij.» -c tretji zvon bode gla>il In grešnike k sveti pokori mecil; ..O grešnik poslušaj. liospoda ne «ku>aj !~ Zvonil premih* na serce ti bo
Bel dan batu zvonovi zvonite na glas. ko zarja po nebu razliva svoj kras; Opoldan fpet vernim in v mraku večernim Zvonite gla»no : -Violi te lep<»
\ saboto večer nam trijaneite mir. Da spravi sovražnik »e. vtilme prepir; O >\cii nedelji zapojie veseli : Praznuj o kristjan tiiopodovi dan !
In kadar se vernemo v černo zemljo,
Zvonovi zvonite nam milo slovo;
In >veta Lucija in Ana. .Marija
Spremljajte zvesto dušice v iic'>«» '	J. \
Iz liorice, IG. oktob. — Njih veličanstvo cesar Franc Jožef so si našega milostivega nadškofa skrivnega svetov avta izvoliti blagovovili. — Po nekakem razpisu po nadškofu sc imajo ncsamostalnc kaplanijo ali ekspoziture nadalje vikariati imenovani, kaplanijc ali ekspoziti vikarii. lokali jc pa k u racije, lokolisti kurat i. 4. t. m. je imela naša čitavnica zbor v kterein so bili izvoljeni: Gosp. \ \Vinklcr za predsednika, g. Jeglič za denur-ničarja: za odbornike pa gospodje: F llubcr, ob enem za podpredsednika: g. Šolar, g. .luiišcvič, dr. Pogačnik, Jož. Buda! (profesor v pokoji). grof Lanthicri, dr. Tonkl i. za name-tnike: g. di. A brani. g. K črpan, iu g. .Andi. Marušie. Ker v*uka nova metla dobro pometa. se terdno nadjamo, da bo tudi novi iz zvedenih in skusciiih možakov na-novani odbor modro sc trudil za veči vspeh na-c mlade Slovencem na (ioiiškcm za domačo reč koristne tilavnicc. Bi>zj:i pomoč!
Iz 1'ra^c. r. I'e s k o j c b i I o nc k d a j s c me u iše /.a la/.sirjanje s v vere. je djal kanonik stulc; in ies. koliki* vtlieasiuili in inuniiiiih ttu\;i ima /.e Praga' Toliko, da pii sedanji t .is ohiui>i:i ne m Mejo in da -o jdi nc Kaj /.c v dio.e namene pMiabil; l'n >1 Kail>v...i n.c-liu "<» K•»i !ri pia\ ' ■Mij .ij k i i /. u n - «1, / . e 11 < a r i c v a [ Salv utor J mi
cerkev sv. Klemena, ki je sicer lepo zidana, toda precej zapušena, moiebiti le o šolskih praznikih, ker v nji imajo uavaduo gimnazijski učenci službo božjo. Ondi je Collc-giuui Clementi u um, staro jezuitovsko zidanje, kjer je skozi iu skozi češka gimnazija staromeška, veliko bogoslovsko semeniše, vseucilišua knjižnica s 130.000 knjigami zlasti iz češkega slovstva, bogoslovno iu modroslovuo učiiiše, zvezdama itd. Sicer »te še dve druge gimnazii v Pragi. Bogo-slovcev je dokaj, vendar škofija je sama na sebi prevelika, da uc morejo vsim kej, kakor nam je pripovedoval sam vodja semeuiški. — Ne deleč od narodne čitavuice je natvor-uica ali muzej, kjer je silo bogata rudninska zbirka, velika živalska, muogo izvirnih spisov (p. Kraljedvorski. Sazavo-Kmaunskojo evangelije, prestare pisane inašue bukve itd.) iu podob. Kaj uiuetua se mi je zdela rimska cerkev sv. Petra; kaka mora še le biti v resnici, sem si mislil! Zanimive so tudi marsiklere reči iz husitovskih iti protestan-tovukih vojska.
liuzuu stolue zakladnice slovi močno tudi kapucinska; torej gremo drugi dau tje v loretansko kapelo, ki je po lo-retauski „casa sama" ponarejena, iu po tem v kapucinsko blagajuico, kjer se hraui razun mnogo križev, drazih posod iu iiionštranc prelepa velika kazalnica ali monštranca s 0000 biseri, ki jih je po smerti svojega ženina v ta namen darovula grofinja Kolovratova. Namesti stekla v sredi je bruscu topaz. Pravijo, da je vredna poldrugi milimi gold. dobrega dnarja; pokaže so pa očitno le veliki petik v Božjem grobu. — Kapuciuom nasproti stoji velika CzerJnova palača, sedaj vojarna, ktera ima toliko oken, kolikor je v letu dni, vendar poiok ne morem biti ne tu, ne tam, ker jih nisem štel ne oken nc biserov! — Od kapuciuov gremo nekoliko više do benediktiuov v Strahove. Ker je bilo žc čez poldan, nismo mogli v knjigarno, ktera je neki posebno imenitna. Vidili pa smo prostorno cerkev s svetinjami sv. Noiberla, z naj večjimi orglami na Čcskcin, z grobom vojvoda Puppcnheiiua itd. Z verta samostanskega je nuj lepši razgled na Prago in njeno okolico. Od tod le malo stopinj proti zahodu se vidi zunaj mestnih vrat Bela gora, imenitna iz piotestantovskih vojska I. 1020.
Popoldne jo šinemo v gornje predmestje Karolinški dol, kjtr so I. 1S34 pričeli zidati novo cerkev v čast ss. Cirila i u Metoda. Poglavitne reči so dodelane in, kakor so želeli in obetali, da bi bila šc letos v spomin tisučnico slovanskih blagovestuikov posvečena, sc jo neki tudi spol-nilo. Brati je bilo v čeških listih, da se ima posvetiti lš. tega mesca. Po vnanji iu notranji obliki jc kej prijazna in umetno uarejena. — Nazaj grede sem vidil sem ter tje po štacuuah viseti češke časnike iu krog njih mnogo gledavcev tu iu tam, ki so si posmehovajo neko podobo razkladali. Hadovedin pristopim, kar vidim v lluiiioristickih listih v podoLi, kako »e dva liberalca objemata: eden stoji na golili tleh, ima zraven sebe psa iu daje desnico drugemu, uni pa stoji na blazini, iuia ua svoji strani mačko ter levico moli le-temu! Tudi Narodne liste bero žcuke sem tei tje po mestu. -— Zvečer gremo spet v besedo, kjer je bilo vse živo in šc bolj domače kot pervikrat, ker dobili smo ondi že več znancev. Bili »o mej drugimi nekteri gimnazijski in realki ni učitelji iu diugi češki pisatelji p. dr. Mah , sovrcduik Ricgera pri Naučucm Slovniku. prof \Vcnzig, Zikuiuud, ki je sj,jSul lepo skladnjo češkega jezika. Jczbcra vrednik Sloveiiiuov, Bilka. Krcjči itd. Bi! jc ondi poslance llezač, stari duhovnik Arnold. posebiu podpornik šolske mladine, in Vinarickv , kanonik Viselna I ski itd. Vodja staromeške gimnazije sam ima sploh navado o -ledah iu sabotah hodili v besedo ali čitavnico.
Diugo jutro sem maševal v nunski ui-ul i«l\i cerkvi ktera je. kakor .-o sploh in-ulin-ke ir. kapucinske eeikvc, bolj siia/.tiu in piijazna. I' Um grmi v Teniško < c r-kcv, kj i so iitk lu; bu- tje oi iujaii -v jo -|o/!»o. Ze.ii »e o-idi spodbudilo obliuja Ku* d.sna služba Bo/.ju U i imajo k|>0
petje in umetno glasbo. Mikalo me je slišati češko kazani ali pridigo. Kazal ali pridigoval je čestitljiv kanonik od vdeč-nosti (hvaležnosti). Ker sem ua YTelchradu moravsko iu v Pragi češko slišal pridigovati, sem spoznal, da se le malo loči moravsko narečje od češkega. Moravska se glasi nekako bolj polno ter je bliže slovenskemu, iu kakor se meni zdi, se naša slovenšina naravno veže s češkim jezikom po štajerskih in ogerskih Slovencih in Slovakih, ki se sami tudi Slovence imenujejo, in po moravskih Slovanih. Kar so zahodnji Cehi proti Slovakom, to so kraujski zlasti notranjski Slovenci skorej v enaki daljavi po jeziku. — V Teiuski cerkvi ste pri stranskem altarji podobi ss. Cirila iu Metoda, ktere je daroval cesar Ferdinand, velik dobrotnik češki deželi, ki stanuje po letu sem ter tje po svojih gradeh na Ceskem, po zimi pa večidel v cesarskem gradu na llrad-šinu.
Nekoliko niže pod Karlovim je most nu verigah in ti-koma dva mična otoka sredi Veltave. Pražanom v veselje in radovanjc, iu ne deleč od ondod prijazni Podol, kamor smo sc poslednji popoldan po vodi peljali. Ker sta sc dva tovarša že popred po železnici podala v Draždane itd., jc nuji drugi dan zjutrej odpeljal lukamatija iz Smihuvega kolodvora inctno Pilzna proti parski meji. IIrod (Fuhrt) je perva postaja parske železnice na tej strani, in skazati sem se mogel ondi s popotvanjskim listom. Ko pa nu kasi plačam z nekim frankobrodskim bankovcem vožuiuu do Rez ua ali Regensburga, mi zavali zanj tri debele tolarje. Kosmata kapa, si mislim, zdaj smo pa na terdnem, ker tukaj on-gavijo celo na železnici s terdnjaki, in res, odslej ua Parske m nisem vidil papirnatih novcev.
Iz Stajar^kega. Ho«p. Jan. Miklošič, učitelj glavno šole v Mariboru, je namenil ua svitlo dati slovensko mašo za čvetrospev in prijatle cerkvenega petja takole vabi k naročiu:
Ua se večstransko čuteni potrebi odpomore, jc podpisani kratko in lahko slovensko mašo z blagoslovom, gru-dualum iu ofertorijem za štiri glase spisal, ktera se je že po več cerkvah l.avautiuskc škofije pela in si, kakor vee časnikov piše, pohvalo cerkvenega in slovenskega sloga pridobila. Od več in veljavnih strani sc mi je že prigovarjalo. naj dam to mašo natisniti, in sicer zavolj ročnejše rabe pevske glase posebej, ki se ludi večkratno dobe, in tudi zu orgle in violon. Tisck bode menda v 2 mescih gotov. Ker moram dcice sam založiti, vabim s tim spodobno vse častite gospode duhovne iu učitelje, kterim je mar za dostojno slovensko pelje v cerkvah, naj se ua nje naročiti blagovolijo. Naročnina jc 1 gl. 50 kr., ktera sc nu pošti odrajta, kedar se komu delce izroči. V Mariboru, septembra 1803.
Janez Miklošič, učitelj glavne šole.
HfiSffied po kersunskem svetu.
Silovita demonstracija sc pripravlja za Rim v čast sv. Očetu. Veliko tisoč romarjev francoskih, belgijskih, španjskih in nemških sc pričakuje v večno mesto. Veči del so iinenitue in bogate osebe, ki veliko premorejo v človeški družbi. 60 jih jc iz starega francoskega plemstva, iu že so si zagotovili stanovanja ..alla Minerva." Vsa imenitna družba vse Evrope (razun morda iz Poljskega , ki jc zdaj z vojsko zaderževano) si jc besedo dala, se prihodnjo zimo v Rimu sniti.
Slovanski vstav (kolegija) v llimu. Po „III.'| si prizadeva kardinal Pietra napraviti v llimu slovenski vstav, na primer greškega, irskega, amerikauskega id. Pritcžuosti nektere so le v zvcršcuji tega dela. Po vsaki ceni sc trudi kardinal za to, da bi vstavil slovansko stolico ali učilo nu ondotiicm vseučilišu „8apicnza." - Pač pozna misel, ali hvala Bogu, da jc sprožena, — če tudi šc le po Italijanu iu ne po Slovcnu! Toda Rim je enkrat
za vselej prava, dobra, resnična mati vseh uarodov: ondi je ravnopravnost.
Is Masi|je naznanja „Setnaine Liturgiquc,u da odbor treh priseženih mož z veliko vestuostjo preiskuje dela in čudeže nekega duhovnega pastirja iz Ars-a (Curato d .Vrs). Veliko se je namreč pravilo poslednji čas * svetem duhovnu iz Ars-a. Scdcmletin otrok, niutust in hrom. sc jc v trenutku ozdravil. Neka hudo bolna žena, pripeljana na grob, je neprevidoma med sv. mašo ozdravela. Take reči pripovedujejo vse vero vredne pričo, ali sv. Cerkev je silo ojstra v preiskovanji in prejden kaj izreče, mora biti vse z nco-veržljivimi spričevanji poterjeno.
Halon velikan. 4. t. m. ob :> popoldne jc v Parizu pričo več kot 500.000 ljudi kviško puhal balon velikan nekega g. Nadar-ja. Ta puhou ni nesel seboj čolniča, kakoi jc sploh navada, temveč pravo kajžo z dvema nastropjema. s hrambo, obeduico ild. Ta koča je lično spletena iz protja iu ima na verhu šc planoto ali teraso za kacih 20 ljudi Ondi sta ob odhodu stala med drugimi 2 dnevniška vrednika Tema sc ue bo moglo zameriti, ako bota pisala ..aus dei fl gegriffenc" novice. Zares piše eden teh popotnikov z veliko navdušenostjo, kolike hribe calakov vsaktcrc barve iu fantastiških podob jc vidil zgorej iii spodej pod halonom, ko je solnce živo nu nje posijalo o poli osmih zvečer in so hili 1500 metrov nad zemljo. Ko so prišli nad naj višji oblake, so čutili potres ali udar, ki je za trt-nutek njih velikanski k urni k nagnil, vender so pa vsi serčni ostali iti šli so le šc više. Vsi pa so bili premočeni, dasiravno tudi kapljic, dežju ni padla; megle ki so šli skoz nje. prejden so dospeli do uue svitlubc, so bile tako deževne, da so jim bile kakor napojeuc z vodo.
Vesoljni člnvestveni stan ali Statistika. Vite/ Dickens je naj posledujiši dobo obznanil imenitno delo o vesoljni statistiki. Iz trudnega preiskovanja učenega moža se izhaja, da zemlja ima na svoji poveršini 12*3 milijonov duš, IGO plemena kavkaskega, 55« m !;< g*i etiopskega, 1 indo-amerikanskega, 1T0 maleškega. Vse tc plemena govore 3GI2 raznih jezikov iu spoznavajo 1000 razločnih verstev. Vsako leto jih umerje 333.333.3:13, to jc: 01.554 na dan, 3.700 vsako uro, GO vsako minuto. 1 vsako sekundo; vsak trenutek tedaj umerje ena človeška stvar, in tako je neprenchljiv smertni bor ua zemlji. Temu primerno število jih tudi beli dau ugleda. Srednja starost na našem planetu je 33 let. Cetcrti del prebivavstva gre v drugo življenje žc pred sedmim letom (blagor jim!); polovica pred 17. I. Izmed 10.000 ljudi doseže en sam 100 let; izmed 500 eden ifO I., izmed ion eden GO I. I.o samo osmi del prebivavstva jc zmožiti za vojaštvo. Na zemlji jc 325 milijonov kristjanov. 5 m. izraclccv, 500 m. aziian-skih vercev, 100 m. iiiohamcdauov, 200 m. nevernikov. Izmed kristjauskih vernikov je 1 TO milijonov rimskih katoličanov, 75 m. grekov, sn m. protestantov. Res. da misijonarji kotoličanstvo po vsi zemlji neprenehoma razširjan«, veliko krivovercev iu razkolnikov sc spreobrača, pa jc tudi obilno zaderžkov: torej bo treba še veliko dela. veliko veliko molitve, veliko milosti z nebes - preden bo ..en hlev in en pasti r."
O poljski reči se še zmiraj po v-ih časnikih govori, pa nihče nič ne vč; tudi diplomati sami malo. Pravijo, da francosko vradno tiskarstvo jc dobilo povelje oznanovati mir. in da poljsko vprašanje sc bo rešilo brc/, kančika kervi Med tem takim pa nnovski vojvodi prelivajo kri svojih bratov na potoke! Čudno pa jc, pravi paiiški dopisnik v „Armonii," da v tem ko sc sploh govori, da vlade sc ne bodo vojskovale za poljsko reč. se pa hoče. da naj se vojskujejo za holšteinsko reč. Naj bi bili ubogi Poljaki ..Francozi", ,.l.ahi," — kdaj bi jim bilo že pomagauo' — Med papeževim ministrom Merode-om in francoskim generalom Moutcbello-m jc bil majhen kav s, — časniki so hili trga nezmerno veseli, češ, zdaj bomo z Rimom obravnali; l<»da
---ZAZ--
toda pregovor pravi: „Ridera bcnc, chi ridera fultimo,*4 ,,le samo poslednji smejavec se lo sladko smejal." Ve se namreč za terdno. daje francoska vlada djanje Montebellovo overgla in general se bode menda zato iz Rima umaknil. Zastonj rovarsko dnevništvo trobi, da je zainerza med Rimom in Parizom. V sedanjih zamotah se Napoleon III pač ne bo z Rimom sporekal, še manj Rim zapustil. Bolj se politiški obzor inrači, bolj terdno se Napoleon III Rima der/.i! — Rusija zbira mnoge vojne proti Galicii, kakor se sliši. Bo mar nad Avstrijo planila ali sc Avstrije boji? Tudi Svedija in Danska nadalje zbirate novake. Napoleon III pa veleva naznanovati svojim dnevnikom, da nc bo vojske na spomlad!
..Mčniorial Catoli<|ue" obravnava zatajenje pogodb I. 1*13 in pravi, da Avstrija, prejden zataji une pogodbe, kakor Anglija iše, hoče vediti, koliko jo mislite Francija in Anglija zoper Rusijo podpirati ? Francija nima s to zatajbo nič zgubiti, temuč dobiti, — tudi Anglija jc varna rusov-skega napada; Avstrija pa. z dvesto miljami obrusovske meje, mora dvakrat pomisliti, prejden kamen v Rusijo verze. Ve sc, pravi ..Ari«.," da Memorial velja za organ uv-strijanske vlade.
M,e*nilii, J a belka in lesnika.
Vradnije nove ,,svobodne" Italije, vedno na lovu zoper samostane, redovnike, duhovstvo iu nedolžne katoliške časnike . nimajo časa misliti ua tatove iu potepuhe. Paglavci z 10, 12 leti in odrašeni sc s lalinstvom pečajo v Torinu. ..Aimuiiia" 30. kim. ima šest odstavkov zaporedoma tnaccga ob-ega: Ragazzi ladri in Torino. — Altri lati i i iu Torino. Nuovi ladii iu Torino. — K sempre ladri. — K scmprc furti. I." Italia tlci ladri. To bi se reklo: Sincr-kolitii tal je v Torinu; drugi tatje v Torinu; novi tatje v Torinu, pa spet tatje: iu zmiraj kraje! tatinska Italija. To so zveličani freimavrarski časi!—r('ourrier «1«; I Aude" je porok zu to - le prigodbo. Petiiipctdesetletin človek je čutil žc mcstc «lui nekako stiskanje v goltancu, silno težavo v govorjenji, iu nobene reči ni mogel jesti. Kri je v žinukljih pljuval in metal, njegov stan je bil zuiiraj hujši iu zmed muozih mu noben zdravnik ni mrgcl pomagati. Vsak trenutek so pričakovali poslednjega zdihljcja. Dušni pastir ga pridi; oskerbti iu vpiaša pričujoče, ce ni morebiti kaj uespremišljenega stoiil? Reko mu tla ne, samo neki dau o soparni vročini je ves v potu na velike požirke vodo pil iz malega studenca. Na ta odgovor duhoven sam pripravi pijačo močno slane vode in jo da iz majhne zličicc bolniku v usta. 11, pričujoči se ne morejo prečuditi, ko bolnik kar precej iu brez težave iz sebe verze 12 centimetrov dolgo pijavko, ki jo je bil takrat z votlo požeil iu se mu jc bila na gerlo znotraj obesila. (Id tistega trenutka i• i čutil nobene težave več iu precej je šel na svoje tlelo.
Svobodno tiskarstvo na l.aškcm. ,.1'nitu Italiana" piše. da v svobodni Palii .-e je preteceni mesec v s uepreterganih ducvih 2o dnevnikov pod pečat djalo; samo v mestu Xea-pe!|iiu jih je *lo 22 pod klop; število vsili, ki so obsojeni \ temnice, je 33. — ,lurko v Rimu! Maikez .luiko Tiivul-rijo Pullaviciiii je eden listih. ki bi radi Rim pozobali. Spisal e kiiji/uro. \ kleli svetuje: ..Francijo dajmo malo po--Ira-iti. pa |e Rim nas!*4 Roko stegnimo v rovarslvo: Gari-baldi naj z deržavnim pooblastenjcm nabere ,"»0.000 rado-voljccv . brotlar-tvo na) se zmno/i. na noge 3.">0.000 vojaštvu in 2»n (Miti narodnih stražnikov! Tc strašne moči, češ. se bo Napoleon III /bal. bode rajši imel močnega zaveznika, kakor pa motnega suvia/.nika: pa nam bo Kim dal.... Tako jc .liliko Kmo polnu-:al. — samo ee se ni prezgodaj oblizuil. .. \iiiitinia" namiec k temu pristavlja: Ne vemo. če sc bota Napoleon III Francija dala .luikotu o-tia-iti. tega pa siiio -i -»v c J i. !a ne .luiko ne l.olovik. ne Marko | mini-
sti i >I:tiglie!ti) ne buli storili stopinje v vecn» mesto! — 1
— „V edini svobodni Italii" vživajo svobodo le tisti, ki imajo nalogo, nedolžne triuožiti po svoji volji. 4, u. m. je pretekio že tri leta, kar je kardinal De Angelis, vikši škof iz Ferma, v Torinu zapert, da si tudi ne njemu ne drugemu ni znano, za ktero zadolženje to kazen terpi. — Njih svetost Pij l.\ so poslali mlgsp. Pila v Carigrad k sultanu po tehtnih opravilih; od ondot gre Pila v Jeruzalem pregledat kuplo nad cerkvijo Božjega groba, ktero bodo sv. Oče na svoje stroške popravili. — Strašni „lck-cijon" za renaniste in druge sovražnrke sv. križa naznanja „Steudardo Cattolico." Neki tiaribaldež je vzel v najem dobro napravljeno sobo v gostivnici. Ko se ondi vseli, vidi brilko martro na steni in začne nad njo gobezdali in kleti. S tem še ue zadovoljen, jo z zaničevanjem z zida sterga, z zobiuii terga (ta ostudni prešit*), raztolče in voginj verze. Poglejte pa strašni zgled za nezbožnega Renana in njegove učence! Cez tri dni je bil (u strahov itež najden me rte v, nezmerno napet, čeru kakor ogel, s šlerlečimi očmi kakor pogubljeui! . . . Boga še noben hudodelnik premagal ni, in Kristusa križanega še noben nevernik utajil: ne napenjaj se, ubogi grešnik, temuč ponižaj in spreoberni se, ako si sam svoj prijuiel in ne ljubiš pogubljenja. — V Glas-govu v Skocii jc angleška vladna sodnija duhovna Mac Laughlin-a obsodila za mesec dni v ječo, ker ni hotel izdati nekega katoličana, ki ga jc na spovedi prosil, da naj namesti ujega poverile krivo si prisvojene tuje denarje. Katoličanje so mu v znamnje hvaležnosti dnarje nosili, on pa jih ni hotel, ter je rekel, da je samo to storil, kar jc dolžan vsak katolišk duhoven storiti. (Kat. I.) — V novojor-škem okrogu v Ameriki so v kratkem trije pastorji prestopili v katoliško Cerkev, gg. Riedl, Snurrer in Zeller.
Svetega leta ali odpustkov zavolj looictnicc sc ljudje iz vsih krajev prav močno vdeležujejo; v nedeljo jih je bilo samo v šenklavški cerkvi okoli 1200 obhajanih. — V Drav-liah jc bil !.'». t. m. velik požar, pravijo da je II hiš in veliko druzih poslopij iu kozeleov pogorelo.
Dahorske spremembe.
V	goriški iiadškofii. Prestavljeni so naslednji čč. gg. : Fr. Kos ta iz Oblok za vikarja ua Gradišče, Ant. Močnik iz šempasa za vikarja v Obtoke; Jož. Bajic i/. Karmiua za duh. pom. in učitelja v Biljano; Pet. Četni I iz Strassolda za duh. poni. v Karmiu; Ant. Cone ion iz Vcrse za duh. pom. in učit. v Strassold; France Pit-toriti iz Viška za duh. pom. iu uč. v Skodovako; Jan. Ga II i iz Poljana v Picris.
V	ljubljanski školii. Lokalija bohiuska Bela je podeljena gosp. Jan. Kder-ju, ekspoz. v Senpetru v sla-vinski duhovuii. V Senpetcr gre za namestnika gosp. Fr. K le in e lic c z Razdertcga. Duhovnija Komenda je pode-l|cua gosp. Jož. Vovku, lajni, beloskalskemii, iu Belo-skala je 13. t. m. razpisana. Cmerla sta 13. t. m. gg.: O. .loahiui Nastran, v sauiosl. lrnčišk. v Kamniku; Ki. t. m. Jan. Itarlič. poliški lokalist;; letuje 10. t. m. razpisana.
M*ogoeori z #/jr/. dopisorarei.
Več gg.: Serčna hvala za spomin! — G. J. V-č: S tisto rečjo nc more iz stanov it. vzrokov nič biti. — t«. J. T.: Hvaležno prejeli in sc bode vverstilo. — G. Sr.: Vse dobili in prejeli; gralias! — li. pl. R. na D.: Poslani spis bi bil le za malo naših bravcev primircn. torej smo ga oddali ../.godov, društvu;*1 iiadjamo se. da bo prav lako. — lig. ,1. V. v K. in ti. v V m.: Vse dobro, in pride na ver*to.
Dobrotni darori.
Neka dobra roka 1 sreb. gold. za cerkvi, ki ji žel« gosp. Čebul zidati.
Odgovorni v tednik: Luka Jeran. — Natiskat in zaloznik: Jo/.cl lllaznik v Ljubljani.