]%® ]%f I » L SLEKOVEC NAZOR)EV| IZOLA CENA 70 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6biiu IZOLA ■ ISOLA (MEF) Kulturi se nikjer ne godi prav posebej dobro in izolska ni nobena izjema. Kljub temu pa je v Izoli neverjetno veliko ljudi, ki se kakorkoli srečujejo s kulturo: kot ustvarjalci, poustvarjalci, organizatorji ali zgolj njeni porabniki. Da je temu tako ni kriva niti kulturna politika, niti ugodni pogoji za kulturno življenje, pač pa zgolj srečno naključje, da je iz časov proletarskega volontarizma tudi na področju kulture ostalo kar nekaj preživelih. Zal spiska tistih, ki delajo na kulturnem področju, ni, kar je tudi razumljivo, saj je kultura nekaj težko merljivega. Ali je kulturnik nekdo, ki teden dni poje v pevskem zboru? Ali je prenehal biti kulturnik tisti, ki je zbor zapustil pred tednom dni? Na pamet pa bi lahko rekli, da se s kulturo, tako in drugače, srečuje najmanj desetina prebivalcev naše občine, kar nas je še do nedavnega uvrščalo med občine z najbolj razvito amatersko kulturno dejavnostjo. Časi se seveda spreminjajo, amaterizem je pobrala potrošniška kuga in danes postajamo tudi mi občina poklicne kulture. Tečaje kitare, klavirja, plesa, baleta, gledališke igre itd. morajo učenci seveda plačati, gledališko kulturo ohranjajo gostovanja poklicnih gledališč, pevski zbori in godbe živijo od pogrebov, ni več brezplačnih predstav niti za dojenčke. In prav v tem se skriva največja nevarnost za izolsko kulturo. V našem mestu in občini preprosto nismo dovolj bogati za dobro poklicno kulturo, hkrati smo prerevni tudi za amatersko. In tako se nam dogaja, da si lahko J privoščimo vsega šest gledaliških gos- j tovanj na leto, amaterska gledališka skupina pa ne dobi denarja niti za kostume, kaj šele za sceno in ostalo. Ko ni denarja je pač treba zategniti pas in tako smo ga zategnili na dveh koncih: pri profijih in pri amaterjih. Kdo bo torej poganjal kulturniško kolo naprej? Bo to Zveza kulturnih organizacij na katero je dejansko padla odgovornost za kulturno življenje občine, bodo to bodoči organizatorji kulture v Kulturnem centru ali profesionalni trgovci enodnevne kulture s hotelskih teras? Organiziranost v obliki kulturnega centra je sicer zanimiva, toda brez kulturne politike, s katero se bomo dogovorili, komu bomo zares pomagali in kaj bomo zares razvijali, bo javnih financ zagotovo premalo. Žal sedanja politika bolj spominja na krmljenje lačnih ptičev mladičev kot na načrtno ravnanje skrbnih staršev. Toda za drugačno obliko, skrbništva ie potreben tudi dogovor tistih, ki jim kruli v želodcu. Nanj pa bomo morali zagotovo še dolgo čakati. Politika je za site, za lačne je revolucija. PTT's NOT DEAD je Vaša rubrika spoštovani bralci, v njej objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in še kaj v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini, državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi v mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne honoriramo. Reakcija 0 nezakonitostih pa bo sodiite spregovoriti. enkrat moralo Frane Goi|evKek Tn sodišče Je že spregovorilo, stranko črtalo iz repiatra. spomnite se le, da Je Vašo A.P. (naslov v uredništvu) ŽIVALSKA ZGODBA O KULTURI (MF) Zagotovo bo marsikdo pomislil, da "živalske" zadeve pač nimajo nobene zveze s kulturo, pa ni tako. Ko gre za odnos do živali, še posebej do domačih živali, ki naj bi bile človekov najboljši prijatelj, potem lahko govorimo o kulturi. Gre seveda za kulturo življenja v najširšem pomenu besede. Pes je zagotovo žival vredna spoštovanja: vdan, razumevajoč, prijateljski, ubogljiv pa tudi samosvoj in predvsem zelo čustven. Zelo dobro ve koga ima rad in koga ne, ter to seveda tudi pokaže. Psa volčjaka, ki ju je imel lastnik za varno ograjo sta motila enega od sosedov do te mere, da je poklical policaje, ki pa seveda niso ugotovili nič drugega kot to, da je gospodar poskrbel za psa tako kot to določa občinski odlok. Ampak psa sta soseda motila še naprej in začel je zbirati podpise drugih sosedov, da bi dokazal svoj prav. Ker v tem ni bil ravno uspešen se je zdelo, da je zgodba o psičkah končana. Pa še zdaleč ni bilo tako. Sredi januarja (24.1.) je sredi noči ena od psičk cvileč odšla s tega sveta. Umrla je v neznosnih bolečinah, policisti so prišli prepozno, da bi ji skrajšali trpljenje. Lastnik je poginulo psičko odnesel na veterinarsko postajo, vendar ni zahteval patološke analize, ki bi dokazala vzrok smrti. Teden dni kasneje sta lastnika ob vrnitvi domov našla v zadnjih izdihljajih tudi drugo psičko in tudi njeno življenje se je končalo v strašnih mukah. Tokrat je bilo potrpljenja dovolj, žalost je bila prevelika in na Veterinarski postaji sta zaprosila za patološki pregled na Veterinarsko sodnem inštitutu v Ljubljani. Hkrati sta lastnika celotno zadevo predala Obalnemu Društvu proti mučenju živali in navedla, koga sumita kot povzročitelja nasilne smrti njunih dveh psičk. +Društvo je primer vzelo v obravnavo, v primeru, da bo protizakonito dejanje dokazano pa je storilec lahko kaznovan z visoko denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev. Zgodba je tako zašla v pravniške mline in njen izid je težko napovedovati. Ostaja pa spoznanje, da očitno so ljudje, ki jim ni do življenja drugih (pa čeprav je to "le žival”), da niso pripravljeni izbirati sredstev za doseganje svojih ciljev, predvsem pa, da niso pripravljeni deliti tega sveta z drugimi, ampak bi ga imeli le zase. Človek je družabno bitje, vendar, kot kaže, za vse to le ne velja. CHALLENGER 1986 (OH) 28.Januarja je minilo natanko deset let od največje katastrofe v zgodovini vesoljskih poletov s človeško posadko. Vesoljsko plovilo CHALLENGER (Izzivalec) je le nekaj sekund po vzletu s Cape r»naveral» Ole c ri I rtìri i r à I n 'im in Canaverala eksplodiralo in ■ilo sedem ljudi: poveljnik vesoljci Ron McNair, (potomka sloyenskih ""e. pretreslo svet. Dick Scobee, Elisson Oniz priseljencev) i Pred izstreli raziskave N Administrati THIOKOL razpravljala lahko ogrožalo delovpn priporočilu proizvajalca,! NASA delovala Samosvoji da preneha s svojo skeptičnostjo. Nekaj sekund po izstrelitvi i je proizvajalčevo mnenje. Za gldvnega ki obdolžili Georgea Hardyja, ki je bil pri delovanje pogonskih motorjev. Zagova da bi NASA kljub uradnemu vztrajanj; načrtovanem času. Ni jasno, zakaMie Zadeva je zavrla vesoljska raziskovanja! katastrofe pa so ostali nekaznovani, zaslonov lahko le nemočno spremljal vrhunskih primerkov svoje vrste. Danes po desetih letih je mogoče domnevat nihče prizadeval preprečiti sicer predvidljive nesreče. ca Christa McÀi gencija za vesoljske ■nautics and Space raketoplana MORTON da bi hladno vreme ogonskih motorjev. KJiub čas poleta prestavijo, je roizvajalca je nekako prisili a, tastrofa potrd la ca so preiskova ci Sl odgovpr« Sii* ko mudi let. Sa si ni srrmMjeMio trgovin izvirni slovenski suv®air tajsk' ■ infierito wm C3K5, •foto orlandoj ZKO ali ZAVOD ->.ox (MD) Reorganizacija kulturnih inštitucij v Sloveniji je že dolgoletna želja kulturnih ministrstev pa tudi kulturnikov samih. V iskanju boljših variant je kultura po različnih občinah organizirana na zelo različne načine. V Izoli za kulturno dejavnost še vedno skrbi predvsem ZKO, ki pa jo čakajo v kratkem nekatere pomembne spremembe. O tem jadranka Orlando. - Slišati je, da boste postali državni uslužbenci? - Res je. Z letošnjim letom bo država nas tri, strokovne delavke, prevzela na svoje financiranje, vendar se tega ne veselimo bolj kot bi bilo treba. Prepričane smo namreč, da bodo po državnih kriterijih ocenili, da nas je za tako majhno občino preveč in bodo katero poslali nazaj v naročje občini. - Koliko vas je vseh skupaj? - Zdaj nas je pet oziroma 3 + 1 + 1 /2 + 1 /2. Lani je to, skupaj z vso dejavnostjo, občino veljalo nekaj več kot 13 milijonov tolarjev in če bi letos dobili vsaj malenkost več od tega bi lahko ponudili Izolanom še več kulture. - Pravite ponudili. Gre torej predvsem za uvoženo kulturo. - Nikakor ne vendar je dejstvo, da so gostovanja še kako potrebna, saj imamo vse predstave razprodane do zadnjega sedeža, kar dokazuje, da jih občinstvo potrebuje. Seveda pa so gostovanja draga. Za gledališko predstavo je treba odšteti do 500.000 tolarjev. Z vstopnino tega seveda ne moremo pokriti. - Pa vendar nekaj dobička le ustvarjate sami. - Seveda. Lani smo ga celo potrojili saj smo sami ustvarili kar 9 milijonov tolarjev dohodka, predvsem na račun vstopnin. - Precej je tudi naročenih predstav. - Naše šole bi jih rade imele še več, vendar finančno tega ne zmorejo. Upamo, da bomo z občino dosegli dogovor o regresiranju predstav za šolarje. - Kaj pa koncerti? - Z g. Jugovo iz Glasbene šole že nekaj časa sanjava o koncertih v dvorani. Upam da bova letos uspeli. - Če bo dvorana še primerna. - Skoraj 5 let ni nihče vložil vanjo niti tolarja. Mi z lastnimi sredstvi popravljamo kar se popravit da kupujemo nujne pripomočke vendar smo prav zdaj čisto na koncu z reflektorji. - Kaj pa reorganizacija? - Mi smo za zavod v okviru katerega bi še naprej ostal tudi ZKO, vendar dogovora o tem še ni. FILMA NI VEČ (VSAJ PRI NAS) Koni Stainbacher je več kot znano ime izolske kulture, saj skoraj ni praznika kulture, kjer ga tako ali drugače ne bi porabili da povekakšno modro. Koni ima namreč dovolj let in je dovolj svetovljana, da zna oceniti vrednost stvari. Z njim se je seveda najlažje pogovarjati o filmu, saj mu je posvetil celo življenje: kot pedagog, mentor, ustvarjalec, kritik, organizator in seveda gledalec. Kaj trenutno počneš? Sem sredi dela za četrto nadaljevanje igrano-animirane serije Briši-piši. O čem govori ta epizoda? Tako kot vse prejšnje ima tudi ta nekakšen vzgojni naboj. V prejšnjih smo pripovedovali o alkoholu, kajenju in varovanju narave, ta pa o spopadu igrač. Gre za "vojno" med vzgojnimi in takoimenovanimi "vojaškimi" igračami. Precej dogajanja smo postavili v Mehano in upamo da nam bo kaj malega pomagal za dokončanje nadaljevanke. Kdaj bomo videli filme tudi na televiziji? Dobil sem obvestilo, da bodo prve tri nadaljevanke zavrteli med zimskimi počitnicami (konec februarja). Kaj pa se dogaja s filmskim ustvarjanjem na obali? Dejansko nič. Pred leti je še nekaj malega poskušal Benčič, delal je Marc zdaj pa res ni nikogar več, če ne štejem Janeta Kavčiča ki je v Izoli in z Izolani posnel televizijski film. Kaj pa nekdanje Filmsko gledališče, katerega soavtor si bil? Vse kar še imamo je Art program v Portorožu kjer se po predstavah pogovorimo o tem kaj smo pravzaprav videli. Bi kaj narisal ob kulturnem prazniku? Bi! ^AU NITU NEKJE KINi DA,ZGORAJ..I0DAZA ENAKO CEN0SIL4HK0PRIV0ŠČITE 2*2deci,ustreute Kakšen Pl KAD0,PA BOSTE IMELI FIlM kartu j V KULTURNEM DOMU BO KULTURNIŠKA OSMICA Tako kot lani ob istem dnevu bo tudi na letošnji predvečer kulturnega praznika odprla vrata kulturniška osmica v predverju in mali dvorani kulturnega doma v Izoli. In čeprav tovrstne ustanove slovijo predvsem po tistem, kar je imel tudi naš France zelo rad, bo večer minil predvsem v znamenju pesmi, gledališke besede, plesa in še česa. Od 18. ure naprej se bo na osrednjem gledališkem odru zvrstilo le nekaj manj kot 100 najmlajših kulturnikov. Nastopili bodo člani gledališke šole, šole za kitaro, plesne šole, učenci obeh osnovnih šol in najmlajši malošolniki iz izolskega vrtca ter seveda tudi člani Kulturnega društva Korte. Program bo pester in zanimiv, mladi pa bodo prikazali vsaj delček tistega, kar so se naučili na tečajih in v delavnicah tesnih prostorov Kulturnega doma. Ob 20. uri pa bo sledil program namenjen starejšim mladoletnikom in tistim, ki to, hote eli nehote, niso več. In kaj se bo tam dogajalo? Kitaristi Staneta Bakana bodo zaigrali nekaj zelo znanih, g. Evetovič pa bo pokazal, kako se igra flamenco. Gledališka šola bo nastopila z odličnim jesihovim tekstom TRIKO, tako da bo kaj videti in slišati, posebno presenečenje pa bo Nina Molin, skoraj domačinka iz Ukrajine, ki bo na klavir zaigrala nekaj romanc. Seveda ne bo šlo brez neobvezne glasbe skupine, ki ji zaenkrat še ne vemo imena, povezovalec in gostitelj pa bo Me/j ki bo nekaj malega zaigral, nekaj povedal, nekaj prebral in nekaj popil. Ampak to šele na koncu, ko bomo skupaj nazdravili Francetu in naši kulturi. In bolj ko bomo nazdravljali, lepši bo spomin nanj in lepša se nam bo zdela naša kulturna stvarnost. Pridite tudi vi. Obljubimo, da se ne bo treba držati nič kaj resno, saj bodo takrat naši svetniki na seji občinskega sveta, pa tudi sicer je bil France kar veseljaški mož. VSTOP jE (SEVEDA) PROST._________________________________________ ZKO Izola razpisuje intenzivni tečaj izdelovanja mask. Tečaj bo trajal od srede 21.2. do petka 23. 2. v popoldanskih in večernih urah, vodila pa ga bo INGRID KNEZ. Prijave sprejemajo na ZKO Izola (61-513) do srede 21. februarja. Bilo in minilo !!! Sobotni (03.02.96) mega koncert Senne M. v ankaranskem By Nightu je dokazal, da gre za vodilnega producenta in pevca iz sosednje Hrvaške. Pravijo mu "OČE DISKO GLASBE" in kar je res je res. Privržencev Senne M. se je zbralo kar nekaj, čeprav manj kot so organizatorji pričakovali. Vse se je _začelo ob 1.00 zjutraj z videom nje- odrom smo ostali odprtih ust. Bravo Senna M. in bravo Marko Ipavec, ki je organiziral gostovanje tega hrvaškega pevca. S Senno M. sem za Mandrač pripravil krajši pogovor. Koliko časa si znan kot Senna M.? Kot Senna M. me drugi poznajo tretje leto. Ali si pred tem sodeloval v kateri drugi skupini? Vedno sem nastopal sam. Razlika je bila le ta, da sem prej deloval pod imenom Senad oa Bosne. Zakaj si se odločil za drugačen stil glasbe? Ker sem moral spremeniti svoj imidz. 'a? Katera pesem se je najbolje prodajala? Vse so približno enako, sedaj pa je tn TUC TUC. trenutno najbolj prodajan komad Ali si že gostoval v Sloveniji in kako so te sprejeli? V Sloveniji sem že gostoval in sprejeli so me veliko, veliko boljše kot doma. Ali te povsod enako sprejmejo? Nikoli nobenega ne sprejemajo povsod enako. Tudi mene ne. Ali si pričakoval takšen uspeh? Ne, nisem pričakoval!! DA NE NE VEM Prav presenečeni smo nad zelo dobrim odmevom na našo akcijo, saj smo že do ponedeljka dobili v redakcijo nekaj deset izpolnjenih anketnih vprašalnikov, izidov pa zaenkrat še ne bomo objavljali, saj želimo imeti najmanj 100 anketirancev, da bi bili rezultati kolikor toliko verodostojni. V tej in vseh ostalih številkah tako objavljamo anketno glasovnico in ne pozabite: v četrtek 15. Februarja bomo med tiste, ki ste nam poslali izpolnjeno anketo že izžrebali zelo lepo nagrado našega sponzorja. Posebej nas veseli, da so se v akcijo vključili tudi prijatelji iz Radia Morje, ki prav tako sprejemajo odgovore na zastavljena vprašanja. Če želite sodelovati v nagradnem žrebanju se boste pač morali predstaviti, če želite ostati anonimni pa tudi prav, le da potem z nagrado ne bo nič. Če torej želite sodelovati v akciji, potem bo dovolj, da izpolnite anketni vprašalnik in ga pošljete na naš naslov: MANDRAČ, Veliki trg 1, Izola. Prvo žrebanje bo že 1 3. februarja. DA NE NE VEM (naredite križec v okvirček za katerega glasujete) DA NE NE VEM 1. Ali ste zadovoljni z Izolo, takšna kot je? 2. Ali menite, da občinska uprava dobro dela? 3. Ali se vam zdi, da lahko odločate o Izoli? 4. Ali bi pristali na združitev Izole z drugo občino? 5. Ali podpirate projekte v povezavi z gradnjo marine? 6. Ali se počutite varne? 7. Ali boste šli na volitve? Dodatno (na vprašanje ni treba odgovoriti, če ne želite): Naštejte tri osebe ki bi jih volili na naslednjih volitvah □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Naštejte tri osebe, ki jim ne bi zaupali javnih funkcij Moje ime in priimek: Naslov: V nIZREŽI Delaš tudi kot producent. Seveda delam, saj imam tudi svoj studio! Katero delo ti je ljubše: delo z drugimi ali lastni lelam tudi za druge, a moje najljubše delo je delati zase! Še vprašanje o vzdušju v By Night-u? Najboljše doslej. Res sem brez besed. »et ek MKS 0S3J Aljoša Sumenjak-pripravmk « mr '** .fc*-.« J.( -—u — •<>.—z«. «(— ».. . *•-1-"'r -— ■*■"**** č.ikki i rve perniške zbirek Jluotrierte magazin fur óamenànd l)cren .... ..... .n. «.i < - vt—,»* ■ ML-.. je Frapcetov esnik se je zelo KS mislijo»n ,To je plakat xa fijrp kf sj.ga m mendaf j^^al Več^dialo^ov, že na pamet B^raada bi sin rad bil ezilnn mu^pokazal kaj si ftnm pesni i>;- *%•*# fnfcivA'.\<':A * <’• :••• kìuSSv'W:/. tf/'AV- r^'sViVcVVAvVvV,' > :•••.>.< \Y7* wAAvv'« >>{*•■ >/> •: v.và »VA» > ■:' ‘iv *mVi> f«w ’■'• vVVV.Vn-.'--•.’•/*/■• •• : "V ' ■ > :'■•..->> ■• v: •vvxW^.i <■>.> > • ••. •: ,V' lV'V 'V; f,.•/,< : •’ *Vr^’V ^ ' ^J ,V< ' > lp#tÉ r v ’ i W».* i f.< >>>:•>.' vVc’/i: >&®v;v-v ‘Mmà ‘&V-VA'