C. K. pošti! Nrilostiivljrno Številke jc poklati admiiiiNtraciji ..Kis<‘iil*alinci”*. Dunaj V. Zontagasso 5. štev. 22. V Trstu, v pondeljek 15. novembra 1909. Leto II. ZELEZNICAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVtmEV PROSTA VODI POTK SVOBODI ? iininiiiiiiiiiiiiiniii)iiniiiiiinrnrimrnriiiiTTniniinHiniiil!iilllllHll]lllllllll!JT Uredništvo sc nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 1570. Cpravništvo Dunaj V. Zentagasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajp. Naročnin a za celo leto 0.40 K. za pol leta 4.70 K. 1’ozamezna štev. 18 vin. RAZSODBA. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja. C. kr. deželna kot tiskovna sodnija v Trstu je po predlogu c. kr. državnega pnivdnika razsodila : 1. Vsebina članka ,,Kristovn vera v teoriji in praksi11 uvrščenega v čnsniku ,,Železničar'1 z dne 1. 11. 1909. št. 21 od besed ,,Tarnajo da“ do besed ,,rimske nestrpnosti11 ima vse objektivne znake pogreška po § 302 k. z. 2. Potrjuje se vže navedeno zapltmjenje ime' novane tiskovine, prepoveduje se razširjenje iste in ukazuje se uničenje nabranih primerkov in istih, ki imajo se nabrati, kakor hitro postane ta odlok pravomočen, vse to v smislu § 493 k. p. r. Razlogi. Z inkriminiranim členom se hoče oz. skuša Spodbadati in zapeljati čitajočo občinstvo k sovražnostim zoper duhovščino i. j. posamezni stan državljanske družbe kar baš vsebuje vse znake pogreška predvidjenega in kaznjivega po § ;!0.'! k. z. Dr. Perisič, 1. r. Br. 152/9 | je sledilo bedasti politiki naših rojenih voditeljev raznih narodov, in prišlo do zaključka, da tako ne moje več iti naprej. Sklenilo je potom svojih; zaupnikov, predložiti svojim delodajalcem, v našem slučaju železniškim upravam nižje objavljeno odprto pismo. Od odgovora na *o pismo bo tudi I odvisno, kakšne korake store delavci v bodoče. ( Hlprto pismo se glasi: Železničarji svojim uprauam. Brezkončno naraščanje draginje vseh življenskih potrebščin ne spravi meščanstva iz ravnotežja. Zastopniki meščanskih slojev imajo druge važnejše potrebe, nego je glad ljudstva. Njim je v trenotku največja skrb, najti potom jezikovnih prepirov dobropla-čanih sinekur pri vladnem koritu, zase in za svojce. Kaj jih briga, če ljudstvo propada od dne do dne bolj, samo da so sami siti. In ta položaj ni nov. Že leta 1907 so zastopniki proletarijata v državnem zboru kazali na bližujočo se nevarnost. Splošna kriza je bila že tisti čas na potu, in znamenita aneksija Bosne in Herzegovine jo je le pospešila. Toda vse zaman. Zaprta ušesa.me-' ščanska niso slišala svarljivih, pametnih besedi. Humbug in fraze so imenovali meščanski časopisi predloge, ki so bili stavljeni z namenom, da se prepreči bližajoča se nevarnost. Kriza je na višku; brezposelnost taka, kakoršne nismo imeli že desetletja in beda od dne do dne večja. In v tem resnem, te-škem času stoji organiziran avstrijski pro-letarijat z občudovanja vredno resnostijo na braniku. Izgredi se doslej niso pojavili nikjer, čeprav bi bilo povoda dovolj za to. Dokaz da so naše strokovne organizacije kos svoji teški nalogi. Prepotrebna disciplina se morda nikoli m tako sijajno pokazala, kakor ravno v teh teških časih. Ali bo pa mogoče ta uzoren red uzdržavati na vse veke? To je vprašanje, ki je napotilo osrednje zveze vseh avstrijskih strokovnih organizacij, sporazumno s strokovno komisijo na Dunaju, da poskusijo zadnji korak in pozovejo merodajne faktorje, da pot pa kateri korakajo, kar najhitreje zapuste. Delavstvo našim podjetnikom! Strokovno organizirano delavstvo v Avstriji vodi že Več let obrambno borbo proti naraščajoči draginji potom direktne samopomoči delavskega razreda. Kdor se ozira po razvoju cen v zadnjih letih in se poslužuje rezultatov uradne statistike ter mnogo-brojnih privatnih znanstvenih del, mora priznati dejstvo: iSfepretrgatio trcrra&č.-mje-cen vsega blaga, ki ga konstituirajo množice, j^ pripravilo mezdno krono delavčevo od leta do leta bolj ob vrednost. < • položaju delavskih razredov ne odločuje denarni znesek mezde, ampak svota življenskih potrebščin, ki se dajo kupiti z mezdo, množina kruha, mesa, sočivja, poraba za stanovanje, obleko in druge potrebščine, skratka realna plača. Ta realna plača je vsled naraščajoče draginje silno snižana in vsled tega je življenje delavstva hudo oškodovano. Samo podjetniki brez spoznanja in popolnoma zakritjem gospodarji morejo smatrati teške mezdne boje zadnjih let za lahkomiselne naskoke. Delavstvo brani s trudom svojo vršino življenja in vodi boj v obrambo. In celo v deželi najvišjih mezd in naj cenejši h krušnih plodov, v deželi najuspešnejših strokovnih bojev, v Zedinjenih državah Severne Amerike, je bil oficielni urad dela v \Va-shingtanu prisiljen konštatirati, da zaostaja, kupovalna moč zvišanih tedenskih plač za zdraževanjetn konsumnih sredstev. Tem hujše je pri nas, kjer narašča draginja mnogo hitrije. Z vso odločnostjo odklanjamo argumentacijo malomeščanskih in kmečkih demagogov, češ, da povzročujejo zmerno zvišane mezde v industriji - poljedelski deiavci sploh še nimajo organizacije — draginjo agrarnih produktov. Ne-le dozdevanje, ampak dokazi s številkami zavračajo to pačenje resnice. V dokaz konštatiramo le eno dejstvo: Dasi se je denarna mezda rudarjev v celoti zvišala, odpada na posamezni met riški cent izkopanega premoga danes 'manjša mezda kakor prej Samo pri produkciji premoga nam je na razpolago izdatna plačilna statistika. Sestavimo glavne podatke o produkciji premoga za zadnjih pet let, za katera so objavljeni Statistični izkazi, poprečno za celo Avstrijo po uradni statistiki: Leta 15)02 1904 1900 Množina v milionih vnetr. centov . . . 110,45 118,08 134,73 Število delavcev . . 06.582 06.507 08.115 Čisti zaslužek delavcev v milionih kron 44.908 45.874 51.355 Letno delo enega delavca v .metriških centih 1059 1785 1977 Na metrični cent premogapride plače v vinarjih .... 407 38-8 38.1 Nezavračno izhaja iz teh uradnih številk: Kljub deveturnemu delavniku, ki je prišel 1. julija 1902 v rudništvu v veljavo in kljub zvišanju plače, ki si jo je priborilo delavstvo, se ni znižal letni delavni proizvod in se ni zvišal mezdni delež od cene metričnega centa premoga. Nasprotno se je delovni rezultat zvišal od 1059 na 1 ‘.»77 metričnih centov, na metrični- cent, oupadajo.a menda pa je padla od 407 na 38* 1 vinarjev. Tako je poprečno v državi. Lahko bi bilo dokazati, da se po-kazuje ta činjenica v velikih in bogatih pre-mogokopih in v produkciji rujavega oglja še silnejše. To dejstvo dokazuje brezodporno, da je malenkostno dela vsko varstvo in zmerno zvišanje mezd v zadnjem desetletju več kakor izravnano z. naraščajočo intenziteto obrata in z večjim proizvajanjem bolje plačanih delavcev. Ona demagogičmi fraza pa pozablja ali zamolčuje, da tehnično izboljševanje prometnega načina povsod znižuje produkcijske stroške in s tem daleč nadkriljuje zvišanje mezd. V' vsem področju industrialne produkcije bi morala napredujoča uporaba strojnega obrata samaposehi zato poceniti blago ob nezadostno zvišanih mezdah. V produkciji ži vil pa nima delavsko gibanje sploh skoraj nikakšnega direktnega vpliva. Neutajivo je torej, da vodi delavstvo v svojih strokovnih organizacijah le obrambni boj, ki mu je vsiljen predvsem od agrarne oderuške politike. Inditstrialnim zvezam in predvsem obrtnikom, organiziranim v zadrugah, moramo resno očitati, da ne razumejo narave tega boja, da zamujajo svoje lastne politične in gospodarske dolžnosti. Brez eneržije in brez razumevanja gledajo na agrarne naskoke. Opustošujočih učinkov agrarnih carin, za-brane uvoza mesa, preprečenja dobrih trgovinskih pogodb skoraj da ne razumejo, kaj še, da bi odbijali take zapreke. Celo lastniku sužnjev jo pri srcu prehranjenje sužnjev, celo na tleh meščanske družbe ne bi smelo biti podjetniku vseeno, če ima njegov delavec kaj jesti in kaj. Avstrijska buržoazija, velika in mala, ne izpolnjuje niti te najprvotnejše dolžnosti svojega lastnega interesa. Brez ugovora in brez obrambe trpi, da plenijo agrarci zaporedoma množice industrialnega ljudstva. Komaj da razume buržoazija primitivno zvezo, da nima industrialni in obrtni delavec, ki je pač v pravnem razmerju s svojim podjetnikom, ne pa z agrarcem, druge točke za gospodarski napad, kakor svojega j plačnika. Ako noče izročiti svoje žene obupu in svojih otrok lakoti, mora napraviti obupno poizkus, da odvali draginjo na podjetnika. Podjetništvo ne razume, da meče agrarna pohlepnost vedno iznova baklje mezdnih bojev v delavnice. Ako prisili lakota delavce na boj za plačo, bodo podjetniki čenčali fraze malomeščanskih klepetulj o po-željivosti mase in o hudobnih hujskačih in po stari nezmiselni navadi podvojili zunanji pritisk na delavca kot konsumenta s pritiskom delodajalske organizacije na delavca kot producenta v delavnici. Ta dvojni pritisk nas mora izpodbosti na obupen odpor in | mora, če se ne odvrne, pognati najboljše delavske moči dežele v bedo ali pa v tujino. Z večino podjetnikov smo sklenili kolektivne pogodbe za več let in potruditi se hočemo navsomoč, da zavarujemo s zvestim izpolnjevanjem industrijski mir. A že sedaj je predvideti trenotek, ko nam bo zopet naloženo Sisifovo delo, odvrniti novi pritisk agrarcev na naše podjetnike. Že danes kon-štatiramo, kdo je odgovoren za to. Trajnega vznemirenja delavnic je krivo nenasitno podraževanje, katero gonijo agrarci in pa J v tem čudnem nasprotju stoječa indolenca buržoazije, kateri so najbolj malenkostne sitnosti bolj važne od vprašanja žitne carine in trgovinskih pogodb, od gospodarske zadruge milionov delavnih someščanov. Avstrija stoji na pragu prehoda od agrarne | k industrialni državi. V tem položaju je pred osemdesetimi leti angleška buržoazija začela boj proti oderuškim agrarnim carinam, ga zmagovito dokončala in s tem je položila temelj veliki bodočnosti svoje dežele. V enakem položaju se kaže naše meščanstvo popolnoma nezmožno s tem, da pošilja v parlament smešno nevedno, malenkostnemu prepiru vdano politično zastopstvo, ki je sestav- j ljeno iz negospodarskih ali za k večjemu ; cehovsko reakcionarnih politikantov. Vlada pa izdaje velike gospodarske in socialne naloge države, da služi poslušno vsakemu po-željenju, da, vsaki malenkostni jezici klerikalcev. Spričo novih oderuških napadov na j življenje množic, spričo poizkusov, pripraviti j parlament ob delavno zmožnost v trenotku, | ko je njegova dolžnost odpraviti, žitno carino, osvoboditi uvoz mesa, skleniti dobre trgovinske pogodbe in s tem odpreti vrata izvozu naših delavskih proizvodov in uvozu vsakdanjega kruha, spričo žugajočega obupa množic, kličemo kot zastopniki strokovno organiziranega delavstva Avstrije vladi in svojim podjetnikom: Ta gospodarska politiku je množicam naroda neznosna. Vsako odgovornost za njene posledice odklanjamo. Nikakor ne opustimo boja za človeka dostojno življenje delavskega razreda, za vsakdanji kru/i našiti žena in otrok. Dovoliti ne moremo, da bi oni trpili radi brezobzirne nenasitnosti agrarcev in radi slabotne, neumevajoče politike naših podjetnikov. Zato konštatiramo: K.s7-Ijujejo se nam novi boji, če »e izpolni vse podjetništvo svoje politične dolžnosti proti agrarizmu. Od industrialcev in od obrtnikov pričakujemo, da najdejo naposled toliko moči, da dvignejo tudi svoj glas v hrupa šovinistične hujskanje ter da energično izjavijo vladi in svojim zastopnikom: Potrebščine življenja so pred. vsemi drugimi skrlnni, Pričakujemo, da stopijo končno tudi oni v boj proti, agrarizmu in za trgovinske pogodbe, proti draginji in zaprosil uvoz žita in mesa. Omejitev fluktuacije u naši organizaciji. V predzadnji številki našega lista smo razpravljali o vzrokih fluktuacije v naši organizaciji in izrekli mujenje, da ta prikazen toliko časa ne izgine iz naših vrst, dokler se naših članov ne privede do tega, da bodo znali ceniti delavsko časopisje, kakor delavski tisk sploh. To dejstvo ostane neizpre-menjeno. Danes pa hočemo poiskati novih potov, po katerih bi se dala fluktuacija omejiti, ozirima znižati v kolikor mogoče nizek minimum. Da je to vprašanje aktualno, nam dokazuje dejstvo, da se z njim bavi ne samo centrala naše organicije, temveč cela vrsta podružnic in posameznih so-drugov, ki so deloma uže pričeli z javno debato o stvari. Gotovo torej smemo pričakovati, da pri prihodnjem občnem zboru »Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Austrljo» najdemo na predsedniški mizi celo vrsto predlogov, ki bodo morda jako različne vsebine, katerih vseh namen pa bo najti v tem, da se velevažuo vprašanje ugodno reši. Umestno je torai, da tudi mi zavzamemo stališče k stvari ter damo sodrugom prilike, se baviti z vpraša-šanjem oziroma pripraviti gradivo za imenovani občni zbor. Temeljno stališče organizacije, da je in da ostane v prvi vrsti bojevna, mora ostati brezpogojno nedotaknjeno. Ker nas pa skušnje uče, da človeška družba, toraj tudi železničarji, še dolgo ni na višku razvoja, da toraj idealno stališče naših organizacij ( le zadostuje zahtevam članov, zato je pač [ umestno, da skušamo naše organizacije tako spopolnjevati, da imajo že danes nekako privlačno silo za mase. Gotovo je, da železničarji vejo ceniti velike gmotne uspehe, ki so si jih priborili v teku let potom svoje organizacije in veliko, [ da tisoče in tisoče jih je, ki vejo, da bi bile j ! vse pridobitve v nevarnosti v trenotku, ko bi organizacija toliko opešala, da bi se upale : uprave poseči po izvojevanih pravicah. Vse ' to pa ne zadostuje, ker je še vedno večina železničarjev izven vsake organizacije, in ker so ravno ti indiferentje glaven vzrok nepovoljnih razmer. Redno lahko opazujemo, da početkom vsakega gibanja število članov hitro raste in takoj-po končanem boju ravno tako pada, to pa zato, ker so člani mujenja, da organizacije v trenotku več ne potrebujejo, ker so stavljene zahteve itak že realizirane. Vsi poskusi, dokazati takim ljudem škodljivost njih početja, so v največ slučajih brezuspešni in je to tudi vzrok, da uprave skoro nikoli ne izvedejo vseh že dovoljenih koncesij. Ker toraj vemo, da ljudje zdravim argumentom niso tako dristopni, kakor bi bilo v njih lastno korist, zato je pač naloga organizacije, poiskati sredstev, ki se sicer ne strinjajo s temeljnim stališčem strokovne organizacije, ki so pa sredstvo, potom katerega se po ovinkih doseže ravno tisti cilj, ki bi se ga seveda veliko preje lahko direktno doseglo. Ob strani duševne izobrazbe in priprave za rešitev proletarijata iz kapitalističnih spon, koraka vzajemna humaniteta, ki je pravzaprav na tem mestu deplacirana, ki pa vzlic svojega neumestnega stališča neposredno pospešuje to, kar bi se brez nje še veliko težje doseglo, namreč ona ima v največ slučajih tisto privlačno moč, ki dovede' brezbrižneža v vrste organizacije, kjer je še-le mogoča vzgaja v smislu proletarske osvoboditve. Vsak posameznik je gotovo že imel priliko občudovati težavno drlo agitatorja, kadar se trudi pridobiti novega člana. Brezmejna potrpežljivost, temeljita izobrazba in občudovanja vredna govorniška moč, vse to mo- i i sodelovati pri tem težavnem poslu in ku-nečni efekt je enak ničli, kadar se pojavi vprašanje: Kaj dobim in kake ugodnosti imar. : za moje vplačujoče doneske? Ce agitatar no more reči: Naša organizacija ti daje pra\ L varstvo, časopis, smrtno in bolniško podporo, potovalno podporo i t. d., i t. d. S tem odogovorom je že zapustil temeljno stališče organizacije in se p^dal na pomožno pot taiste in ta je neobhodiu> potrebna. Prav gotovo je, da agitator s samimi temeljnimi načeli ne <> >ravi v največ slučajih nič; zato je lolnoma umevno, da se strokovne organizacije v obče poslužujejo pomožnih sredstev, kakor smo že prej omenili. Dejstvo, da si danes delavstvo v kritičnih momentih vzajemno pomaga, ne izključuje resnice, da bo prejalislej družba morala prevzeti naloge, katere danes opravljajo strokovne organizacije. O-tem ni dvomiti. Da pa čimpreje pridemo do cilja, je potrebno, da pridobivamo članov potom teh, sicer družabnih nalog, in jih pridobljene poučujemo in pripravljamo za bodoče naloge. Železničarska orgarizacija ima v tem oziru popolnoma separatistično stališče in težko ji je najti 'privl^tčilne moči potom pomožnih sredstev še radi tega, ker so potrebe med posameznimi kategorijami jako različne in je toraj težko najti sredstvo, ki bi imelo za vse kategorije enako vrednost. Vpeljati potno podporo, bi bila nesmisel, ker železničar, tudi nenastavljenec, ne pride do tega, iskati si službe od kraja do kraja, kakor drugi delavci. Brezposelna podpora ravno tako ne pride v poštev, ker eventualno odpuščen delavec mora pač s tem računati, da bo moral iskati službe in kruha v kaki drugi stroki in je le v redkih slučajih v stanu, stopiti v službo kakega drugega železniškega podjetja, brez da ta podpora pri nastavljencih sploh popolnoma odpade. Ze to torej onemogoči enake beneficije za vse člane. Ravno tako je z bolniško podporo, ki bi na vsak načm enostransko vplivala med nastavljenci in nenastavljeniini uslužbenci. Kakor omenjene podpore, tako je še cela vrsta ugodnosti, ki jih vživajo razne strokovne organizacije, ki pa absolutno ne bi dosegle želje-nega uspeha pri železničarski organizaciji. Ravno razlika med posameznimi kategorijami je ona okolnost, ki otežkočuje najti sredstev, ki bi imela za vse enako privlačno silo. Edino, kar bi prišlo eventualno v poštev, bi poleg današnjih ugodnosti bila smrtna odpravnina, ki bi imela za vse člane enak pomen in ki bi edina bila v stanu znižati ako ne skoro popolnoma odpraviti fiuktuacijo. Rešila bi se stvar morda najugodnejše na sledeči način. Vpisnina naj bi se povišala od 50 vin. na 2 kroni, presegajoči znesek 1 kr. 50 vin. naj bi pa tvoril temeljni sklad smrtno od-pravniškega sklada. One osebe, ki so žc člani organizacije, naj bi vplačali 1 kr. 50 vin. kot posebno vstopnino, za ta novo uvedeni sklad. Mesečnimi naj bi se povišala na 2 kroni pa naj bi se presegajoči znesek 80 vinarjev oddal smrtno odpravniškemu skladu. S tako pridobljenimi sredstvi .bi bilo kaj lahko uvesti smrtno odpravnino, tako, da bi član v normalnih razmerah gotovo ne zanemaril svojih dolžnosti temveč bi plačaval | redno svoje doneske, v zavesti, da v nasprotnem slučaju zgubi vse pravice, toraj tudi pravico do smrtne odpravnine. Smrtno odpravnino' bi bilo vpeljati le za člane, ne pa tudi za njih žene in sicer iz enostavnega razloga, ker bi se v tem slučaju brigale žene bolj za organizacijo, nego se brigajo sedaj in bi se pokojnikovim zaostalim lahko izplačalo tem večjo svoto. Smrtna odpravnina naj bi sc razdelila v 4 razrede in sicer po letih. Po umrlem članu, ki je n. pr. pet let v organizaciji, j naj bi njegovi zaostali imeli pravico na plačilo 250 kron, po onem ki je 10 let član organizacije, 500 kron, kdor je pa 15 let član, naj bi dobil 750 kron in od 20 letnega članstva naprej 1000 kron. Seveda te šte-v Ike n!so neizpremenljive, temveč naj služijo le v priliko. Za definitivno ureditev stvari bi bilo seveda potrebno zavarovalno-tehničnili proračunov. Gotovo pa je, da je to edino sredstvo, ki bi pravičnim potom omogočilo vsem članom enakovredno ugodnost in bi imelo privlačno silo različnih podpor, ki so upeljane pri drugih strokov-lih organizacijah. S tem, da stopamo z ravnokar izraženim miljenjem pred naše sodruge, ne I mislimo, da je predlagano sredstvo tudi i edino zveličavno. Mujenja smo pa, da s j tem dajemo našim sodrugom priliko, o stvari debatirati in prepričani smo, da bo na podlagi pridobljenih izkušenj lahko mogoče stopiti pred občni zbor s takimi predlogi, ki se dado realizirati. Vsi imamo interesa na tem, da naša organizacija procvita in se med našimi tovariši širi kar najbolje. Zato pa je tudi potrebno, da iščemo in najdemo pripomočkov, ki nas bodo pri težavnem delu podpirali. Povdarjamo seveda ponovno, da s tem predlogom ne mislim« kršiti temeljnih zakonov moderne proletarske strokovne organizacije, temveč da smatramo predlagano za pomoč na potu proti skupnemu cilju osvoboditve človeške družbe iz današnjih nenaravnih razmer. ./os. Petrič. Socijalna beda in delavski boji. III. Kriminalna statistika nam kaže jasno gospodarske razmere držav in še posebno Avstrije, kjer je sestavljen še vedno kazenski zakon na podlagi onih razmer prvih let pretečenega stoletja, v katerih se je rodil. Pritisk provzroča protipritisk, in po prvem se določa tudi smer in moč drugega. Od leta 1874 pa do leta 188!) je bilo 7,087.988 oseb kazensko obsojenih in sicer v petletjih: 1874/78. 1,831.663, povprečno na leto 366.333; 1879/83. 2,408.898, ,, ,, „ 481.780; 1884/88. 2,871.261, ,, ,, ,, 574.252; 1889. 576.166. Število obsojenih je torej naraslo od leta 1.874 do 1 s H> za 8('r7 odstotkov, prebivalstvo se je pa v tem času pomnožilo za 13-5 odstotkov. Seveda, se je število kaznjivih dejanj potom novih postav vzvi-šalo — skupaj na 10 —; in na podlagi teh je bilo obsojenih leta 1889 lf>8.214 oseb. Brez teh se je število kaznjencev pomnožilo še za 3fr4 odstotkov torej za trikrat toliko, nego je naraslo število prebivalstva. Prej kakor tudi še danes se zatrjuje, da je vzrok kršenja zakonov neizobrazba ljudstva. Ne glede na to, da je v največih slučajih neizobrazba posledica revščine, ker morejo reveži svoje otroke že v zgodnji mladosti oddati v službo in v tovarne, da kaj zaslužijo in kmalu porabijo ono malo pisanja in čitanja, kar so se naučili. Statistika vendar dokazuje, da ni naša šolska izobrazba taka, ki bi jamčila, da pade število zločinov. Število analfabetov se je od leta 1880 do 1889 skrčilo od 50 na 40 odstotkov. To torej ni glavni vzrok, da narašča število obsodb, pač bi se smatralo bedo, provzročiteljem tega pojava, ker ta prodira vedno v širše kroge. Ona sili človeka posredno in neposredno, da krši zakone. Normalen človek, živeč v razmerah ki zadoščajo njegovim telesnim potrebam, navadno ni za punt, ne moti javnega miru, se varuje sprejemati daril za svoje službene posle, ne ponareja vrednostnih papirjev in denarja, tudi ne mori svojih otrok, ne krade in ne povelja, kakor tudi ne ropa in ne goljufa; tudi ne bo tako nepremišljen, da bi se javno pregrešil proti zakonu, ki prepoveduje žalitev veličanstva, kar pa večkrat narede v bedi živeči ljudje. V letih od 1831 do 1889 je bilo radi zločina, tatvine, poneverjenj m goljufije obsojenih 63 odstotkov, zaradi prestopka proti varnosti tuje lasti pa v ravno tem času le 31'6 odstotkov vseh obsojenih. S temi je torej dokazano, da je ta relativno nizka številka posledica nove postave proti postopačem od konca leta 1889 po kateri je bilo 459.702 oseb obsojenih. 75 od 100 je takih zločincev, ki so se večkrat pregrešili proti varnosti tuje lasti in dobičkaželjnosti Po tej priliki ne smemo pozabiti na neki ministerijalni odlok iz leta 1873. Vsem onim zločincem, ki so v teku prvih deset let ponovno kaznovani radi dobičkaželjnosti, se za kazen v prvi polovici kazenske dobe odtrga polovica plačila, ki so ga zaslužili v kaznilnici s svojim delom, to se pravi, ker je obsojenec najbrže iz bede postal zločinec, zato se ga mora kaznovati še posebno, pa dobi, kadar je dostal svojo kazen, še manj svojega zaslužka na roko in je torej takoj primoran krasti. Med onimi, ki so bili obsojeni radi zločina, je bilo v letih 1885 1887 1889 revnih 88‘8 89'8 90-5 z lastnim premoženjem 10-8 9'8 9-1 premožnih 0*3 0-4 0-4 Še višje je pa število revežev po odstotkih, če se vpošteva samo one, ki so bili kaznovani le zaradi tatvine; isto znaša namreč 95. Tovarniški delavci, dninarji, posli in pomočniki so oni ki prihajajo v prvi vrsti v poštev. Ta vedno ponavljajoči se pojav je posledica negotovih dohodninskih razmer: tako imamo n. pr. od leta 1880 do 1889 - 69 odstotkov radi tatvine obsojenih, ki se rekrutirajo iz vrst pomožnih delavcev. Beda, v kateri so živeli, je bila razvidna pri njih vsprejemu in se je kazala v slabih zdravstvenih razmerah. V letih od 1885 do 1889 jih .je bilo od 100 vsprejetih 73, 68, 66, 67 zdravih. Žalosten je tudi pojav, da je vedno več zločincev iz vrst mladine in žensk. Leta 1874 je bilo od 100 obsojenih 18, leta 1889 že 22 mladih, leta 1874 je bilo 333 otrok od 11. do 14. leta obsojenih; leta 1889 pa že 614 največ njih radi tatvine. Strogost, s katero se tatvina kaznuje — druga malenkostna tatvina je že zločin — je značilna in nam kaže, daje denar bog, tatvina pa bogokletstvo. Največ zločinov je posledica zločinov, ki jih je napravila družba nad zločincem, ker mu ni dala potrebnih sredstev, da se preživi. Moderna država pozna samo potrebo sama sebe vzdrževati; kako se godi posamezniku v tej državi, zato se pa ne briga. Ne čuti odgovornosti, če posameznik vsled gladu mrč. To je umevno, če vemo, da še nikoli ni kak minister ali vladar umrl vsled nezadostne hrane. Če bi so tak slučaj samo enkrat dogodil, ali da bi bila vsaj možnost dana, da se dogodi, potem bi imeli že davno zakonodajnim potom zajamčeno eksistenco. Naravnost vnebovpijoče je pa kaznovanje otrok in nesmiselno je pošiljati 14 letne otroke na visoke šole zločinov, kajti temu se že protivijo temeljni pojmi vzgoje. Pričakovati od 14-letnega otroka, ki navadno do svoje kazni ni imel zadostne vzgoje, da bi spoštoval zakon, ki jih je spoznal šele v kaznilnici, je pač nesmiselno. (Dalje prihodnjič.^ Dopisi, Južno-železniška delavnica v Ljubljani je vse preje, nego modern zavod, ki naj bi služil privatnim podjetnikom v izgled. V tej delavnici vladajo naravnost barbarične razmere in le vprašanje časa je, kdaj se bo de-delavstvu zdelo dovolj, da napravi konec kroničnemu neredu, ki tu vlada. V teku enega leta je nastopil tukaj pred par dnevi, tretji poslovodja svojo* službo. Prav radovedni smo, koliko časa bo imel potrpljenje z neslanimi burkami, ki se pojavljajo v tej delavnici. Akorden sistem, ki je seveda že vsakem poštenem podjetju odpravljen, bi bil tu naravnost dobrota, kajti priganjači so tu hujši nego pri vsakem akordu. Posebnih zaslug bi si rad pridobil inženir (?) .Jurmanu, ki smatra delavca za stroj, katerega se lahko nažene do skrajnosti. Ta mož ima pa še posebnost, da delavcu nikoli v obraz ne pove, če ni z njegovim delom zadovoljen, temveč dotičnika očrni pri kurilniškem vodji. Ta pa tudi ni toliko mož, da bi stvar preiskal, temveč nemo sluša in samovoljno postopa. Da pri takih razmerah ne more biti govora o prepotrebnem redu, si lahko vsak posameznik misli. Vsega obsojanja je pa vredno, da vsled vladajočih razmer trp6, v prvi vrsti delavci. To občutijo toliko bolj, ker so vendar vstopili v železniško službo z namenom, osigu-rati si bodočnost in potom svojih zmožnosti pridobiti službo, po kateri streme. Tako je v veljavi določba, da mora ključavničar, -ki je namenjen za službo na stroju, delati skozi dve leti v delavnici, potem pa se ima prideliti omenjeni službi. Večina ključavničarjev vstopi v železniško službo izključno le radi tega, da po preteku omenjenih dveh let, vstopijo v strojno službo, kajti drugače bi imeli pri vsakem privatnem podjetju bolje, nego na železnici. Gospod Bitter pa to določbo razlaga popolnoma po svoje in dodeli strojni službi le tiste, katere on sam izbere, brez ozira na predpise. Da je to v škodo posameznikov, ki izgubljajo na ta način mlada leta, je umljivo in da pri takih razmerah zgubi posameznik veselje do vsake službe, ni dvomiti. Da služba in podjetje v takih razmerah trpi, se lahko opaža na vseh koncih in krajih ; tega pa ne vidijo tisti, ki imajo nalogo čuvati interese družbe »nav,h bestem Wissen and (leiohsen«. Seveda je tudi delavstvo samo krivo takih razmer, ker ni solidarno in ker vedno pričakuje pomoči iz nekih višjih neznanih sfer. Na delo toraj ! Brigajte se v prvi vrsti sami za svoje razmere in kaj lahko se bo uvedel tudi v tej delavnici red, ki bo odgovarjal vašim potrebam in zahtevam. Herpelje in gosp. Handler. »Sedaj pa nalašč ne grem s Herpelj, zato ker me je Zalokami tožila. Sem bil že pripravljen iti proč, pa sem se prav radi tega premislil«. Tako modruje zadnje čase herpeljski gosp. načelnik. Ouje se pa od druge strani, da se je ravnateljstvo baje tudi že naveličalo poslušati vedne pritožbe proti njemu. Pravijo, da ga hoče ono samo od bližine opazovati in se prepričati, če je ta njihov uradnik res tak človek, kakor ga mi opisujemo ter ga v to svrho poklicati v »tinten-burg«. Seveda ne moremo glede tega pravnic gotovega reči, in se llerpeljcem za sedaj še ni treba pripravljati na sloves, dasi morejo biti uverjeni, da bodo čim prej e imeli priliko, izkazati mu zadnjikrat svojo naklonjenost«. Mi smo ga hoteli za nekaj časa pustiti v miru in mu osladiti vsaj zadnje urice življenja na lepi herpeljski postaji, kjer znajo železniški uslužbenci delati tako ukusne klobase in kamor Ljubljančani pošiljajo tako lepe rejene race. Hoteli smo mu privoščiti, da se jih naje vsaj še enkrat v miru. Todat ker nas izziva, smo prisiljeni tudi reagirati. Posebno pa še ne moremo molčati, ker nas izziva z lažmi. Menda so mu že prav vsa sredstva potekla, s katerimi bi še robantil po Herpeljah in je v tej stiski začel z lažmi. Pred nekaj časa je bil urednik našega lista, železničarski tajnik sodr. Josip Kopač vsled ovadbe g. Handlerja radi zanemarjenja pažnje pri našem glasilu, obsojen na 8 dnij zapora. Proti tej, v vsakem pogledu nezakoniti razsodbi je sodr. Kopač vložil vsklic in se je pri c. kr. deželni sodniji v Trstu dne 29. sept. t. 1. vršila razprava. Vsklična sodnija je dopustila zaslišanje prič, ki jih je prva sodnija kar a limine odklonila, in seje zaslišanje istih že odredilo. Te priče bodo seveda potrdile, da je sodr. Kopač kot urednik našega glasila pri inseri-ranja onega famoznega članka o klobasah, pečenki, o načelniku z gosli v cestnem jarku i. t. d., storil svojo dolžnost. To pa seveda gosp. Handlerja peče, ki je vriskal samega veselja po Herpeljah, da bo sodr. Kopač radi njega osem dnij zaprt. O stvari hočemo prav natančno poročati, kadar konča kazenska pravda. Ker je Handlerjevo prezgodno veselje tako skaljeno in ker si proti sodniji ne more kar nič pomagati, za to je pričel delovati z lažmi, češ da je sodr, Kopač vložil prošnjo na spremenitev kazni zapora na globo, da ima plačati njemu 300 kron stroškov i. t. d. še več sličnih debelih, s katerimi pita one, ki mu hočejo verovati. Gotovo, da ga peče tudi to, ker ga je tožila soproga tamošnjega placmojstra Zalokarja radi razžaljenja časti in ker si tudi ne more pomagati z drugimi sredstvi, nego da taji. Ko smo v jedni zadnjih številk o tem omenili, nismo hoteli pokazati gospoda Handlerja v njegovi popolni nagoti. Danes pa hočemo tudi to povedati, da javnost zvč, kaj vse je ta človek zmožen govoriti. Proti imenovanemu placmojstru Zalokarju se je v postajni pisarni glede njegove soproge izrazil, da vč o njej marsikaj grdega in da tudi ljudje na Herpeljali o njej dosti umazanih stvari vejo povedati, a da njemu, Zalokarju, ne marajo praviti. Konečno tudi dostavi: Tukaj v uradu je prejšnjemu načelniku Hdlibergerju . . . kazala. Kdo more zameriti gospej Zalokar, če je na tako nesramno obrekovanje vložila proti Handlerju kazensko ovadbo! ? . . . Njen mož je pred sodnijo že potrdil pod prisego inkriminirane besede, a ker bi gosp. Ilandler hotel utajati, da ni teh besed rekel in da ga je sodr. Zalokar le napačno razumel, mu je gospod sodnik podaljšal za nekaj časa prazno upanje na oprostitev in sklenil zaslišati neke priče, ki pa seveda o stvari ne morejo prav ničesar vedeti. Te nove dogodbice naj Herpeljci blagovolijo vzeti na znanje, da bodo vedeli zakaj se njihov postajenačelnik tako zvija. Slavno c. kr. železniško ravnateljstvo pa obžalujemo, da ima med svojimi uradniškimi vrstami tudi gosp. Handlerja. Sekcija za vzdrževanje proge Ljubljana I. državna železnica. Ta oddelek je dobil letošnje leto novega načelnika, katerega kličejo za Polijak-a. Mož v obče ni napačen in manjka mu le rutine, da postane tak, kakor bi moral biti. Mi tudi pravzaprav nimamo razloga, se z razmerami tega oddelka pečati, ker delavci sami doslej niso čutili jarma, ki ga po nepotrebnem nosijo. Tako n. pr. prav gotovo ni potrebno, da se jih že sedaj pošilja na dopust, češ da je kredit že prekoračen, dočim se je v poletnem času sprejelo v službo vse, kar je hotelo delati in se je poleg tega še robotalo čezurno. To je gotovo nered, ki ga občutijo v prvi vrsti delavci, kajti zaslužka bi jim bilo v zimskem času ravno tako treba, če ne bolj, kakor v poletnem. Tudi glede mezde ni vse tako, kakor bi moralo biti, ker ljudje že ne dobivajo tiste začetne plače, ki je za Ljubljano predpisana; glede povišanja plač pa sploh in mogoče ničesar govoriti, ker je to odvisno izključno le od volje vsegamogočnega. i Na progi, kakor na postajah ni niti toliko poskrbljeno za delavce, da bi v slučaju sla- ; bega vremena umaknili svoje revne kosti pod streho ali da bi vsaj človeku podobno lahko zaužili svojo skromno skorjico kruha, i ki jim mora nadomeščati kosilo, katero morda enkrat v tednu vidijo. Tudi člani provicij- ; skega sklada niso vsi, ki bi po pravilih imeli to pravico. To se jim pa kar meni nič tebi nič odreka, brez vsakega pametnega razloga. Za vse te, in še celo vrsto drugih socijalnih potreb, se ne brigajo v prvi vrsti delavci sami in seveda še veliko manj njih načelnik. Slednjemu sicer ničesar ne oporekamo, ker i vemo, da ima s svojo «teutsche Sache » preveč opraviti. Vsekakor bi mu pa svetovali, dar njegovo sovraštvo do Slovencev nekoliko brzda in če mu < im siidliehsten Au/tralien» ne ugaja, da se da premestiti med svoje Teutone, ki bodo morda lažje prenašali njegova izzivanja, kakor < mindenvartige Kraner*. Delavce 1>i pa pri tej priliki opozorili, da so si svojega žalostnega položaja sa> i krivi, kajti vsako tele dobi mesarja, ka.._-rega je vredno. Hlapčevska ponižnost navzgor in popolna brezbrižnost napram svojim tovarišem, ni vedno najboljše zdravilo za socijalno bedo, v kateri tičimo. Če delavci ljubljanske sekcije le nekoliko posnemali svoje tovariše drugih oddelkov, potem bi bil njih položaj gotovo drugačen kakor je. Razni Fortuni, Volanci i t. d. so pač prav dobri ljudje in s. ;otovo pošteno trudijo, če v naših vrstah snubijo za N. D. O. Ali prijatelji, to ne jstuje! Ko bi in -novani sami poznal' ^udenco N. D. O., potem bi bili gotov, rvi, ki ji obrnejo hrbet. , Zal, da je njih razvoj še precej zaostal in vi bodete imeli le škodo, če jim sledite. Volane n. pr. živi sam kakor delavec pri premogu, v najžalostnejiših razmerah, in uver-jeni bodite, da bi sam sebi gotovo najprvo pomagal, če bi si mogel. Fortuni sicer ni treba robotati, ali to ni ne njegova in ne zasluga N. D. O. pač pa se zna prejalislej njegov, danes ugoden položaj, spremeniti in takrat ga ne bo podpirala N. D. O. Možje na progi, razmišljajte svoj položaj. Poglejte le v svojo bližnjo okolico in prišli bodete do spoznanja, da se vam, godi krivica, da se vas izrablja in izkorišča še veliko bolj, nego druge železniške delavce; to pa le zaradi tega, ker ste osamljeni, ker nimate potrebno opore, ker ste izven organizacije. Vaših teženj sc ne pozna in se jih noče poznati, ker merodajna gospoda prav dobro vč, da v sedanjem položaju ne morete in ne smete računati na kakršnokoli podporo se strani zavednega proletarijata. Naša usoda je v vaših rokah in trpeli bodete le toliko časa, dokler bodete sami hoteli. Ncdranute se! Odvrzite brezbrišnost in zapoditi sleparske preroke N. D. O., kar najdalje od sebe in tudi vam bo zasijalo solnce svobode na nebu naše družbe. Kjer jih je združenih čez 50.000, bo tudi še za vas prostora. V organizacijo toraj, v lastno korist in korist vaših otrok. Eden, ki ram dobro zeli. Poučljiu izgled za bodočnost. Najpoštenejši zastopniki železničarskih interesov so, -- če bi se smelo njih lastnim trditvam verovati, — narodnjakarji različnih vrst. Seveda nas dejstva često nekaj popolnoma druzega uče, Tako imamo tudi ravno sedaj lepo piiliko opazovati, kakšen »voditelj « delavstva ne sme biti. Kdo uže ni slišal o diki železniškega uradništva, ki se v najnovejšem času na-zivlje »višji revident«, in je po božji milosti in po nemilosti železniškega ministra, uradnik c. kr. drž. žel. Pravi njepov poklic je seveda v popolnoma drugih sferah. < »menimo "naj samo vodstvo nemško-nacijonalnih železničarjev in državno poslaništvo, v kolikor pride v poštev za osebne koristi. V državnem zboru so imeli naši sodrugi poslanci priliko, gospodu Kroy-u — to je namreč »edini pravi zastopnik železničarjev« dokazati, da njegovo delovanje ne odgovarja njegovim širokim ustom, in mož je bil užaljen. Trdil je, da je žrtev svojega političnega poklica ter da je njegovo vodilno mesto v nemško-železničarski organizaciji, zanj naravnost škodlljivo. Da pa nekdanji oboževalci tega duševnega velikana spoznajo in' da se prepričajo o njegovi nesebičnosti, naj nam bo dovoljeno pokazati kaj je svoj čas pisalo njegovo lastno strankarsko glasilo, »Alldeutsches-Tagblatt« o i njem : Vzrok, da pri A. T. E. leta 1905 ni j prišlo do pasivnega odpora, je tičal v mali j uradniški pisarni ravno te železnice. Gospod asisten Kroy, anonimni izdajatelj lista »Deutscher Eisenbahner«, kateri je v tistih 1 časih govoril po shodih pod tujim imenom, .ver se je bal za svojo službico, ni hotel pasivnega odpora pri lastni železnici pač pa je hujskal na vse mogoče načine v svojem lističu uslužbence drugih železnic, na j tak odpor. Tisti čas je imel še asistent Krov nado, da mu bo železnica, kot bodočemu državnemu poslancu, poleg dijet izplačevala tudi še plačo. Ker je pa bila družba toliko politično značajna, da tega ni storila in je raje spustila dvomljivo srečo, si vzdrževati državnega poslanca, je morala priskočiti na pomoč manj značajna vlada in pomagati asistentu poslancu do druzega m sta v Solnogradu, ki je bilo spojeno pomaknenjem v višji plačilni razred. Konečno si je pa še ta ministerski favoritet dovolil smelost, da je trdil na nekem javnem shodu železničarjev, na Dunaju, da je bil on tisti, ki je provzročil in vodil pasiven odpor. Da, prav radi verujemo, da bi gospod asistent rad ohladil svojo jezico nad A. T. E. Oe bi pa sedaj nastal pasiven odpor na železnicah, potom smo prepričani, da ga gotovo ne bo na solnograški lokalni železnici, ker jč gospod »Inšpektor« milostni kruh gospoda Deschate. Zaradi tega trdimo, da nemško-nacijonalna železničarska organizacija ne bode nič uspešnega dosegla za svoje člane, dokler ima take ljudi v svojem vodstvu kakor je gospod državni poslanec Krog«. Leta 1907. je pisal »Alldeutscher Tag-blatt« te značilne besede o svojem pristašu, in imel je prav. Sedaj pa laže gospod poslanec, da bi prišel z vladno pomočjo do mastnega mesta v državni službi in da dokažemo njegov pravicoljuben značaj, naj nam bo dovoljeno ponatisniti tozadeven zaupen odlok: »Pro domo. Na željo c. kr. železniškega ministerstva je bilo v upravni seji austrijske severo-zapadne in južno-severne nemške zvezne železnice sklenjeno, nadzornika solnograške železniške družbe, gosp. državnega poslanca Otto Kroy-a, prevzeti v službo austrijske severo-zapadne železnice, kot višjega revidenta, s plačo H600 kron in stanarino ki mu pritiče. Dovoljenje zato je dal pri seji navzoči vladini zastopnik v imenu c. kr. železniškega ministerstva«. Evo vam! Sedaj menda vendar ne bo-bodete več dvomili o nesebičnosti narod-njakarskih voditeljev. Takih Kroy-ev imamo tudi po Slovenskem dovolj, ki samo čakajo, da jih nerazsodnost železničarjev pripravi na primerno mesto, iz katerega si poslej uže sami višje pomagajo. S stvarjo smo se pečali le radi tega, da naši železničarji izpoznajo, zakaj se jim narodna svojat na vsili koncih in krajih tako usiljuje. Seveda dosedanji uspehi niso posebno nadepolni; vsekakor je pa dobro, če ljudje o pravem času zvedo, da se jih hoče izrabljati izključno le v osebne egoistične namene, med tem ko se resno delo za gmotno povzdigo železničarjev mirno prepušča soc. dem. organizaciji in nje članom. Železničarji! Na Vas je, da odbijete vsak tak poskus’ s primerno brco, kakor ste to uže večkrat storili. Spoznavanje alkoholne škodljivosti narašča. Berolinski »Vonvarts«, ki se, kakor cela vrsta strankinih glasil in sodrugov, do-sedaj ni posebno ogreval za protialkoholno gibanje, je objavil v zadnjem času članek iz peresa znanega sodruga Parvus a, ki je naperjen proti alkoholu. Iz njega bi bilo posneti sledeče: »Proletarsko alkoholno vprašanje ni vprašanje posameznika, temveč vprašanje mas. Ono je kulturno vprašanje. Vprašanje je, naj /i delavske množice svoja skromna sredstva in svoj dragoceni čas zapravljajo, ali naj oboje uporabljajo v duševno izobrazbo, v korist in poduk bodoči generaciji in v pospeševanje svoje organizacije. Ali naj ne ima delavec druzega veselja, nego svojo prosto nedeljo praznovati .s pijančevanjem t ! Življenje sužnja odgovarja ulitku sužnja. Ilelot, ki se je otresel jarma, ni ušel, on se nažre in napije čezmerno. Proletarijat dela za bodočnost, zalo mora vsak posameznik gledali na lastno vzgojo. Delavec se mora v prvi vrsti duševno rešiti, če hoče, da se tudi materijelno reši. Iskati mora Sredstev, ki ga duševno povišu jejo, ne pa ponižujejo, kakor ga ponižuje alkohol. Vladajoči so alkohol vedno rabili, da vzdramijo beštijo v množicah. Za časa revolucij se je vojake upijanilo, da so hladnokrvno morili svoje brate in očete, da se je v njih uničil vsak človeški čut. Ravno alkohol je, ki je borilcem za svobodo zadal naj- težjih ran. Delavca naredi izdajalcem nad samim seboj, kakor nad njegovim razredom. Nasprotno pa propagirajo mase za časa revolucije vedno vzdržavanje od pijače. Buržoazija zabavlja čez pijano sodrgo, ne želi pa, da bi bilo delavstvo drugačno, kajti če bi ostalo delavstvo nevedno, surovo in brezmiselno, potem bi seveda imeli meščanski politiki lahko čase. Delavstvo pa hoče jasno videti, da lahko zasleduje lastne interese. Zato se mora odreči alkohola, ki omračnje njegov dah. Odpovedati se mu morajo pa tudi zaradi tega, ker rabijo svoja sredstva za druge, koristneje stvari. Rabijo jih za organizacijo, za strokovne zveze in za socijalno demokracijo. Kako lesko se odloči delavec vplačevali doneske svoji organizaciji in kako lahko izdaja veliko večje s role za alkohol ! Gotovo je, da ’vsak vinar manjka delavcu ; zauživanje alkohola mu ni v korist pač pa mu je v zgubo in provzroča hiranje na duši in na telesu. Ge bi imele delavske organizacije tiste svotc na razpolago, ki jih delavstvo izda za alkohol, bi imele velikansko moč v svojih rokah. Nimajo jih, da še več, stekajo se večinoma v državnem mošnjičku. Zauživanje alkohola, bodisi v kakršnokoli podobi, je davek. Mesto da bi delavci podpirali svoje lastne organizacije, podpirajo nasprotnika v podobi kapitalistične države, ki jih v zahvalo izkorišča in tlači ob tla, kjer le more. Borč se proti militarizmu in mu v ravno tistem trenotku mečejo sredstev v žrelo, potom zauživanja alkohola, vzlic temu, da jih nobeden v to ne sili in tudi zato nimajo ni najmanjše potrebe. Mi se ne nastopamo samo zato proti brezmernemu pijančevanju, temveč zahtevamo, da se delavstvo odpove popolnoma alkoholu, v vsaki obliki, kar bo seveda izključno le delavstvu v prid. In ta zahteva je opravičena, kajti le tisti ne bo prišel v skušnjave, ki sploh z alkoholom ne pride v doti ko, med tem ko ima takozvani »zmeren pivec« hajlepšo priliko, da porabi vse dobre nasvete, seveda zopet le sebi v škodo. Alkohol ni živilo, ki je za življenje neob-liodno potrebno. Piti alkohol je razvada, katere se človek prav lahko odvadi, če spozna njegovo škodljivost. Kakor se delavec v mestu privadi kulturnim običajem, tako se mora naučiti potom svojih organizacij, odpovedati se alkoholu, tako, da ni samo čedno oblečen, temveč, da postane misleč človek, ki pozna svoj življenski smoter in naloge svojega razreda. Gotovo je to lažje storiti, nego odreči marsičemu drugemu, n. pr. želji, kupiti si novo obleko itd. Še lažje je pa mladino odvračati od alkohola. Ge pije alkohol, potem posnema samo' odrasle in nima prav nobene potrebe, da bi vživala pivo, vino ali žganje. Če bi se delavstvo v obče odtegnilo pijači, bi to naravnost čudežno uplivalo na mladino, kajti, če bo nastopila strokovna organizacija in socijalna demokracija, na mesto gostiln, potem se bo veliko lažje pridobilo tudi ženo toli za strokovno, kakor za politično organizacijo. To je vprašanje alkohola s proletarskega stališča«. Tako mujenje upliva dobrohotno, če se vpošteva, da se je dosedaj propagirala le »zmernost«. Potrebe za uživanje alkohola ni, dobič-kanostna stvar tudi ni, no za posameznika, še manj za celokupni razred, pač pa je ravno alkohol vzrok, da ne dosežemo tako hitro tistega cilja, po katerem stremimo. Neizprosen boj toraj alkoholno, uničevalcu zdrave pameti ! »r* Železničarji! Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „Že-lezničar“. Pravizijski sklad za delavce južne železnice. Pri zadnjem gibanju 1. 1907 se je med drugim zahtevalo uvedenje provizijskega sklada za delavce južne železnice. Ob enem je organizacija predložila generalnemu ravnateljstvu tožhdevvni načrt pravil s prošnjo za uvedenje pravil provizijskega sklada v smislu tega načrta. 'Z okrožnico 385 A, veljavno od 1. oktobra 1907, je dala južno-železniška uprava zagotovilo, da uvede provizijski sklad naj-dalje do 1. januvarja 1910. Izvajevanje to zagotovilo je predložila generalna uprava južne železnice od nje izdelan načrt pravil upravnemu svetu v odo-brenje, ki ga je na svoji seji dne 21. oktobra 1907 tudi odobril. V smislu tega odobrenega načrta bodo sestavljena pravila za provizijski sklad, ki »bode uveljavljen s 1. januvarjem 1910. Kolikor nam je nemerodajnim potom znano, vsebujejo ta pravila določbe, s katerimi se nikakor ne moremo strinjati. Opozarjamo torej že danes, da bomo v slučaju uresničenja nemerodajnih vesti proti temu odločno nastopali. Stremili bomo za tem, da spoznamo vsebino pravil za provizijski sklad, o čemer Vam hočemo še natančneje poročati. Razdelitev službenih oblek pri južni železnici. Južno-železniška uprava je izdala sledečo okrožnico : Podelitev kratkih kožuhov premikačem in premikaškim delavcem. Štev. 32084/VI. 463. Vsem avstrijskim postajam južne železnice s postranskimi progami vred. Z dovoljenjem generalnega ravnatelja smo se odločili, da podelimo premikačem, ki so na sistemiziranih mestih, razim jim že dosedaj pripadajočih oblek, še kratke kožuhe, s vporabno dobo štirih let. O tem je obvestiti vse dotične uslužbence. Naročila na kožuhe imajo dotične postaje predložiti najdalje do 1. novembra t. 1. katere imajo obratni inšpektorati zbirati, pregledati in poslati ravnateljstvu. Prejemne knjižice za službeno obleko je na primernem mestu popraviti oziroma spopolniti. Pri tej priliki opozarjamo, da je pri premembah stalnega premikaškega osobja oddati obleko odhajajočega delavca vedno le njegovemu namestniku, razun če bi radi različne velikosti dotičnikov to ne bi bilo umestno. V tem slučaju je oddati dotično obleko s fakturo E 48 dunajskemu skladišču in ob enem naročiti potrebno novo obleko. Temu naročilu je priložiti bel naročilih list. O vsaki oddaji službene obleke med omenjenimi uslužbenci je vedno nam poročati. Začasno pri premikaški službi vporab- l.jeni uslužbenci ne morejo tudi sedaj zahtevati službene obleke. Dunaj, dne 10. oktobra 1900. Zn prometno ravnateljstvo : Albert, 1. r. Podražettl vozni tarifi na držav, železnicah. Uradni list za železnice in plovitbo vsebuje razglas, po katerem se povišajo osebni tarifi na državnih železnicah s 1. januarjem 1910. Ob 4 enem so uvrščeni tudi novi tarifi za blago, tako, da se s 1. januvarjem podraži voznina za osebe in za blago in sicer precej izdatno. Tukaj objavljamo svotc za podraženo vožnjo pri osebnih in mešanih vlakih • Plačati bo za 1 kilometer IIT -....reda z davkom vred, v daljini od 1. di 00 kilo- metrov 3*5 vin., od 401 do 600 kilometrov za vsaki kilometer čez 400 3 vin., čez 600 kilometrov za vsaki kilometer, 2 vin., če se pa uporablja brzovlake, je vsakem kilometru dodati še 1T2 vin. Vozne cene se bodo v bodoče do 50 kilometrov kilometersko in za večjo daljavo mirijametersko proračunale in sicer zaradi ugodnosti pri vožnjah po noči. Kakor je prav lahko iz tega posneti, se merodajni krogi trudijo na vse načine, da otežkočujejo promet kar najbolje. Da v takih razmerah ni pričakovati razvoja domače industrije, je pač vsakemu umevno, razun tistim, ki bi bili v prvi vrsti zato poklicani. Bienerth-Wrbova vlada je pač pri vsaki priliki na svojem mestu in že davno zrela, da se jo upokoji za nje obče škodljivo delovanje. D0MHČE VESTI Češka zemska jednota in progni mojster Jože Škerjanc. Predsednik in podpredsednik tržaške krumiske zadruge N. D. 0. sta zginila tz pozorišča. G. Dr. Mandič je rekel, da ne more več naprej, ker se ne mara le preveč zameriti tržaškem slovenskim trgovcem in je odložil predsedniško mesto, podpredsednik tribun Jaklič je pa domina sam demisioniral, deloma so ga pa „ vrgli včn“, na znanem ajdovskem shodu, ki je čitateljem gotovo še v spominu. G. Dr. Mandič le še začastno in samo formalno rapresentira krumirje, Jaklič pa menda pokoro dela. O N. D. O. je res že prav malo slišati; ker polagoma zginja, jej je bilo treba odpreti vratca, skozi katera se zmuzne neopažena v „češko zemsko jednoto", ki jo je pozvala, da jo reši prežalostnega konca. In v tej fazi „raz-voja" N. D. O. opažamo na pozorišču dve osebi, ki hočeta baje postati naslednikom propagatarjev slovenske krumirske družbe, •leden teh je urednik g. Vinko Škof, a drugi progni mojster Jože Škerjanc. Z gospodom Škofom se hočemo pečati posebej; za danes menimo le gosp. Škerjancu dati nasvet, kaj mu je kot „Gesimumgslumpu" storiti, da se obvaruje kake strašanske blamaže. Narodni šovinizem ga je vse svoje socialnodcmokra-tično ,,prepričanje" vrgel v koš in da ga po onem, kar mu je bilo najsvetejše po proletarski vzajemnosti. Da, mož je imel toliko zaupanja mej sodrugi, da so ga volili v svojo krepko inštutuacijo, v personalno komisijo. S prestopom v nacijonalni tabor pa je gosp. Škerjanec pozabil popolnoma na samega sebe, pozabil na spoštovanje napram samemu sebi. Pokazal je v zadnjem času, da je jednak vsem „Gesimumgslumpom“ in brez vsakega značaja. Dal se je voliti za podpredsednika v podružnici češke zemske jednote, a nima toliko ponosa, toliko časti v sebi, da bi odločil mesto v personalni komisiji, ki nam jo je podelilo soc. dem. delavstvo. O Škerjancu pač nismo nikdar mogoče postopati tako vsled tega pustili tudi pač mnenja, da odloči podeljeno mu po njegovih nasprotnikih. Toda mož vsakega sramu. mislili, da mu je podlo in smo ga v miru. Bili smo zaupljivo mesto, sedanjih najhujših se je pokazal, da je brez Kaj menda misli, da bo kot član personalne komisije res sedel v družbi svojih tovarišev izvoljenih od soc. dem. železničarjev. Kaj morda pričakuje nezaupnice od vseh onih, hi so ga izvolili ali pa čaka, da ga osmešij člani personalne komisije sami, ki bodo gotovo vsi izjavili, z „gesimumgs-lumpi" absolutno ne sodelujejo. Menimo, da ta migljaj mojstru Škerjancu zadostuje, in se odpove ravici, sedeti mej značajnimi možmi ter Uuži podlo službo pri onih, ki zatirajo koristi železničarskega proletarijata. N. 1). 0. v tržaškem .,Narodnem domu“ se ljudje med seboj kregajo. Naj pa Edinost" še stokrat napiše/da ni res. ,.Edinost" ima prav, kadai trdi, da ni res, da bi bilo med dr. M. ndičem in politiškim društvom „Edinost“ kakšno nesporazumljenjc. Mi smo p -epričani, da se Mandič celo dobro počuti v družbi svojih političnih stricov in kuraov. I Toda nesporazumljenje je med delavci in pol. društvom „Edinost“ in poslednje sili Mandiča, 3.797 |l 14.B0B.9 0-95 07-H9 13-82 Skupna proprečna svata Za november 1908. Landek 232.484 3481.52 15.682 32,100-0 1-47 10-08 21-88 Soinagrad Bisdiols- 213.812 2471.73 12.850 29,184-1 115 8-47 19-20 hoten 109.191 1165.09 7.628 11.658-7 1 -Oti 9-99 16-31 Utirgl 125.853 1134-39 8.325 16,703-ti 0'90 6-71) !3-ti2 Feldklrtti 86.473 953.62 6.569 ti.704‘8 1-10 14-01 14-51 Biudenz 58.230 866. f>6 4.846 7.703-4 1 -4!) 11-25 1H-S8 Bregenz 51.269 589.24 4.494 2.105-6 1-14 27-98 13-10 Skupaj || 877.312 10.61215 59.894 106.1957 1-80 9-90 17-71 Opomba : 1’recentnalno razmerje je razumeti tako-le: Za en reducirani kilometer pride x vin. premije; na eno službeno uro x vin. premije; na vsakih 1000 brutotonskih kilometrov x vin. premije. Treba je vpoštevati, da tu ne gre za jednostaven namen. Združiti sto in sto tehničnih mogočnosti v enem samem sistemu, ki naj velja za vse kurilnice za vse proge najrazličnejših leg in za vse različne vrste vlakov i. t. d. je pač malo težko. Takega sistema, po katerem bi večjo premijo res mogel zaslužiti le sposobnejši strojevnik, in ki se ne hi mogel interpretirati poljudno v škodo uslužbencev ter ne bi bil ob jednem tudi tako kompliciran, da se ga ne bi moglo v praksi izvesti, pa sploh ni mogoče iznajti. Zopet moram ponoviti, da premija je in ostane „švindel“ ker ona ni in ne more biti merilo za službeno sposobnost strojevnega osobja. Ozreti se pa moramo še na neko drugo zelo važno dejstvo, ki se protivi današnjemu sistemu, da se premija zaračuna individualno, to je za vsakega uslužbenca posebej. (Konec prihodnjič.) Razne stvari. Socialno zavarovanje. Dunaj, 12. nov. V odseku za socialno zavarovanje je poslanec Oernv (soc. dem.) zahteval, da začne obveznost zavarovanja že s 14., ne pa šele s 16. letom. Eldersch (soc. dem.) zahteva, da odpade starostna meja za zavarovanje, katero določa načrt s 60. letom. Muhič (soc. dem.) protestira, da ne bi veljalo zavarovanje za začasno vposlene delavce. Ta določba bi zadela poljedelske delavce in bi bila neumestna koncesija za veleposestnike. Sklenilo se je, da se ima pododsek še enkrat posvetovati o paragrafih 1 —15. Sklicati se ima anketa poljedelcev, obrtnikov in industrialcev, da se zaslišijo zaradi zavarovalne obveznosti. Nesreča na železnici. Dne 12. t. m. ob 4 zjutraj je v Kanalu povozil vlak št. 66 Fran-a Mikuš-a, postajnega delavca. Odtrgal mu je desno roko in ga tudi drugače težko poškodoval. Prepeljali so ranjenca v goriško bolnišnico. Za postajne delavce obstoji v Kanalu še 24-urna služba in sicer od 6. ure zjutraj, do drugega dne ob 6-ih zjutraj. Mikuš je bil ob času nesreče že 22 ur v službi. Zgodilo se je to med izkladanjem iz drugega vlaku, ki je ravno stal na postaji. Mikuš je hotel en komad voznega blaga odstraniti od tira, po katerem je prišel vlak št. 66 in pri tem ga je doletela nesreča. Izpred sodišča. 17. marca t. 1. je ponesrečil hlapec Jurij Mitka v Spitali ob Dravi, ko je vozil les v tovarno Leykam-Josefsthal. Blizu čuvajnice št. 147 je peljal čez železniško progo. Ko je bil z vozom na tiru, je prišel vlak št. 413 in zavozil v voz. Vlak je močno sunil v stran hlapca, ki se je pri tem težko poškodoval, tako, da je drugi dan umrl. Konji so ostali nepoškodovani. Južno-železniški čuvaj, sodr. Blaž Herzog, je bil obtožen, da ni pravočasno zaprl, zatvornice ter se ni prepričal so-li, zaprte, in da ni ta takoj naznanil predpostavljenim. Glavna obravnava se je vršila 25. oktobra t. 1. pri deželnem sodišču v Celovcu. Zagovarjal se je obtoženec, s tem, da je pravočasno zaprl zatvornice in da radi pomanjkanja časa ni mogel iti k 360 metrov oddaljenim zatvornicam, da bi se prepričal, soli res zatvorjene. Moral je med tem časom zakleniti ogibe, odnesti ključ v pisarno, zapreti dvoje zatvornic in se podati na mesto, kjer ima po predpisih čakati na vlak, odkoder se ne sme oddaljiti. Privijal je iiri zapiranju zatvornic, dokler je šlo. Da bi ne pretrgal žice. je nehal, ker je trdno menil, da so zatvornice zaprte. Ker pa vlaka le ni bilo na postajo, čeravno je že z žvižganjem naznanil svoj prihod, se je podal Herzog vlaku naproti, da bi ga spremil na postajo. Potem šele je videl nesrečo. Pri tej obravnavi je bil navzoč gosp. Othmar Blamer kot izvedenec. Zaslišanih je bilo 16 prič, med njimi gospa Schultes, ki stanuje blizu omenjenih zatvornic. Videla je, da so se zatvornice le na pol zaprle. Pet minut pozneje je že slišala prihajati vlak. Istočasno je pognal hlapec konja, da bi progo še pred vlakom prevozil. Zgodilo sc je že večkrat, da so vozniki sami otvorili zatvornice, in peljali čez progo. Več prič je izpovedalo, da zatvornice slabo funkcijonirajo in da je ravno isti dan vreme neugodno vplivalo, pri zapiranju, ker je bil meter debel sneg, žica pa neosnažena in pomrznjena. Seveda je predlagal državni pravdni k, naj še čuvaja kaznuje. Zagovornik, dr. Walter, je zavzemal stališče, da obtoženec ni kriv, ker je popolnoma opravil svojo dolžnost. Izvrstno je označil varčnostno manijo južne železnice. Sodni dvor je vpošteval zagovornikova izvajanja in oprostil sodr. Herzoga obtožbe. Proletarski hoj v Švodiji. Izvrževalni odbor socijalno-deinokratičnega strankinega predstojništva je koncem pretečenega tedna izdal oklic, na švedsko delavstvo, v katerem se poživlja k splošnemu protestu proti brezobzirnemu nasilstvu kapitalizma1 Brezobzir-neži hočejo vzeti fzprtemu delavstvu koalicijsko pravico in prepovedujejo istim, ki so delo sprejeli, podpirati bojujoče tovariše, tudi če so to njih stariši ali otroci. Kdor se I temu ne podvrže, ga i&tirajo iz hiše, kar je z ozirom na zimski čas še brutalnejše. Proti j temu nasilstvu in zasmehovanju najenostav-j nejših človeških in državljanskih pravic se bode protestiralo po vsej deželi v velikih ljudskih shodih in demonstracijah. Protestni shodi so se že vršili v Stockholmu, Goteborgu, Eskilstunu in raznih drugih krajih. Mnogoštevilen obisk in enoglasen sprejem protestnih resolucij priča, da delavsko ljudstvo obsoja pogubno in brutalno S postopanje podjetnikov. IMF" IjLst je zakasnil, radi tehtnične nezgode v tiskarni. Cenjeni naročniki naj blagovolijo to vzeti na znanje. Uredništvo.* Vršili so se sledeči shodi. Dne 4. t. m. se je vršil občni zbor krajevne skupine Trst I. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Andrej Kahnu, predsednik; Julij Krajšeh in Itucker Fran, podpredsednika; Anton Zlobec, blagajnik; Ivan Mislej, podblagajnik; Fran Skobi, I. zapisnikar; Ivan Plečko, 11. zapisnikar; Anton Depaulis in Anton Schneider preglednika: Anton Lorenzon, J ožet' Furlan, .Josip Bohinc,, Alojzij Gomzi, Fran Černivec, Matija M ožina, Josip Pečko, Andrej Ferri, Fran Makovec, Alojzij Zuzzi in Ferdinand Reven, odborniki. Izvolilo se tudi 31 zaupnikov. Sodr. Kopač je povdarjal vedno naraščajoče podraženje živil in njega vzroke. Omenjal je odprto pismo, ki se poda našim delodajalcem in katerega priobčujemo na drugem mestu. Dne 9. t. m. se je vršil v delavskem domu v Trstu jako dobro obiskan shod državnih železničarjev Trsta in okolice. Na ta shod so prišli tudi odposlanci iz Gorice in Jesenic. Za drž. žel. ravnateljstvo v Trstu je bil navzoč g. dr. Kocijančič. Na tem shodu se je enoglasno sprejela spomenica, ki jo podajo tržaški železničarji ministerstvu in v kateri so navedene zahteve osobja. Med temi je na prvem mestu zahteva za zvišanje stanarinske doklade za nastavljeno osobje, kakor tudi zahteva za podelitev 20% dninske doklade drž. žel. delavcem v Trstu in okolici, ki naj bi bila nekaka stanovanjska doklada. Za zastopstvo to spomenice, sta bila enoglasno izvoljena sodr. Ivan Zink in Fran Konič. Dne 10. t. m. se je vršil v Gorici občni zbor tamošnje krajevne skupine I. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Peter Leban, predsednik; Anton Rešič, podpredsednik; Anton Persoglia, blagajnik; Fran B r e s i n g e r, podblagajnik ; Iv. Bregant, I. zapisnikar; Josip P e tej a n, II. zapisnikar; Andrej Marinič in Avgust P e r a t h, preglednika; Vincenc Brumat, Fran Batič, Fran Ta ha j in Alojzij Kočija n č i č, odborniki. Sodr. Skobi iz Trsta je poživljal navzoče, naj delujejo na to, da bode organizacija trdna in da se v nji združijo vsi železničarji, ker le v slogi je moč in le v složnosti jim bo mogoče doseči boljših časov. Sodrug Petejan je orisal sedanji žalostni položaj v gospodarstvenem oziru in poživljal navzoče naj se oprimejo resnejega dela za razširjanje naobrazbe in zavednosti med železničarji in med delavstvom sploh. Burno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem. Ko so bile rešene tudi še ostale točke dnevnega reda, je predsednik zaključil shod ob 10. uri zvečer. Izjava. Zvedel sem, iz zanesljivih virov, da me člani podružnice Trst I. obrekujejo in trosijo o moji osebi razna sumničenja. Vsled tega postopanja odlagam mesto odbornika pri delavskem odboru, za katero sem bil predlagan od tržaških železničarjev te na konferenci v Beljaku. Trst, dne 11. novembra 1909. Fran .Jernejčič. Slovenski železničarji! Opozarjamo Vas zopetf, da ne pozabite na srnje slovensko strokovno glasilo, na „ Železničar jau. A ko hočete, da bode list tak kakoršnega želite, si ga morate najprej naročiti. Kadar ga bode za menil vsak slovenski železničar z nemškim „Eisenbahner-jem“, tedaj bodemo tudi mogli reči, da slovenski železničarji ne skrbijo le za svoj gmotni napredek, nego jim .je na srcu tudi zboljšanje njihovih kulturnih bojevnih sredstev. Kadar si, slovenski železničar naročil svoj list, tedaj ga pazno prečitgj. V njem najdeš vse, kar Te more zanimati in „Železničar“ Ti more nado-mestovati vsako drugo glasilo železnične stroke. Ni pa še zadosti, da list naročiš in ga, čitaš, nego moraš tudi sodelovati pri njem. Tudi tukaj je treba solidarnega dela in pomoči vseh članov, ako hočemo, da bode naše glasilo tudi zanimivo. Saj se zgodi vsak dan kaj važnega na železnici v tvojem delokrogu! Poročaj o tem v list, dostavi svoje mnenje, svojo sodbo. S tem sodeluješ prt listu, delaš v procvit lista in s tem si storil tudi svojo dolžnost kot član velike železničarske družine, organizacije. Ako ne storiš te svoje dolžnosti potem ne toži, da v listu ni jedne ali druge novice, ki bi marsikaterega zanimala. Sam si kriv na, tem, ker zanemarjaš svojo dolžnost kot železničar in kot Slovenec. Vzdramite se tedaj dovenski železničarji in uvažajte, da imate svoje strokovno glasilo, slovenskega el e z n i-. č a, rj a“. j I Pozor sodrugi! Železničarski koledar (Eisenbahner-kalendar) za leto 1910 je zopet izšel v založbi strokovnega lista »Eisenbahner ■>, Dunaj V. Zenta-gasse 5. Med raznimi strokovnimi in žepnimi koledarji zavzema ta letopis prvo mesto, ker daje v raznih podučnih člankih pojasnila o najvažnejših vprašanjih službenega in de- j lavskega razmerja pri avstrijskih železnicah. S tem udovoljuje praktičnim potrebam železničarjev. Posebno letos zamoremo nje- ! govo vsebino kot jako raznovrstno in obilno imenovati, katera more dobro služiti želez- ' ničarjem v mnogih ozirih. Vkljub okusnemu opremljenju zunanjosti mu je cena le 1 krono za izvod. Ljubljanski železničarji pozor! rA današnjim dnem otvorimo, ka-hor smo že v zadnjem ,,Zelezničai’-ju“ objavili, svoje ——> tajništvo-------------------- Opozarjamo ponovno člane naših organizacij, da se bodo odslej reševala administrativna dela podružnic, izključno le v tajništvu, na Resljevi cesti Št. 22, (pritličje, desno) in sicer od 9. ure zjutraj, do 8. ure zvečer. Ravno tam je tudi skupna knjižnica, katere se lahko poslužujejo člani podružnic. Knjige se bodo izdajale ob uradnih urah. Podružnici sta tudi upeij^li elementarni pouk za računstvo in nemščino, ter strojni pouk. Poučuje se tako-le: V sako sredo od '/a — ‘/a 5)- ure zvečer računstvo, „ „ „ strojni pouk. Vsak petek od */2 8. — '/a ure zvečer nemščina. Za člane, ki streme po višjih službenih mestih, ki pa nimajo potrebne podlage, je ta pouk neprecenljive vrednosti in posluževali naj bi se ga prav pridno. Da se uprava čimpreje uredi, prosimo člane, da oddado nemudoma svoje članske knjižice v tajništvu, kajti le tisti, ki ima svoje stvari v redu in ki to tudi lahko dokaže, ima v pravilih zajamčene pravice. Društveni sestanki član.v obeh podružnic so odslej vsak torek ob 7. uri zvečer v društvenem (privatnem) lokalu na Resljevi cesti štev. 22, (salon). Naznanilo. Železničarjem Ljubljane in okolice naznanjamo tem potom, da je Pogrebno društvo železniških in državnih uslužbencev =V LJUBLJANI =----------------------- otvorilo svojo lastno pisarno na Reljevi cesti št. 22, pritličje, desno, ter se bo uredovalo vsuki (lan od 9 ure zjutraj pa do 2 ure popoldan. Društvo ima svojo lastno opravo in je dokazalo v Času svojega tiiletnega obstanka, da je potrebno, ker je že številnim tovarišem priskočilo na pomoč v težkih urah. Vabimo tora j vse one železničarje, ki še niso člani našega društva, da se vpišejo in včlanijo društvu. | ODBOR. Aviso V Spodnji Šiški stanujoči železničarji, ki so člani „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico“, priredc v nedeljo, dne 5. decembra 1.1. ob 7. url zw«r v gostilniških prostorih gospe Favoi, poleg državnega kolodvora Miklavžev večer za otroke članov Oni. ki žele, da se njih otroke potom Miklavža obdaruje, so prošeni, da stvari, ki so jih zanje namenili, oddado sodr. Josipu Udovču, predsedniku podružnice ,,Spodnja Šiška“. Opozarjamo, da morajo biti zavitki primerno znanovami z imenom dotič-nika, da ne nastanejo kake pomote. V interesu družabnega zbliževanja, je to prireditev le pozdravljati in prosimo sodruge, da se je udeleže v kar največjem številu. Gosti dobro došli. Upravitelji. Kavarna UNIONE-Trst Ulica Caserma in ulica Torre liianca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —in časnikov v vseh jezikih. —.....— Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Draputin Priora v Kopru. Žepni Koledar v —== zci delcivce sploh in prometne uslužbence -— za navadno leto 1910. Cena v platno vezanemu izvodu je 80 vin., —= po pošti 10 vin. več. — Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej drugače se izvrši naročilo po povzetju. Naročila in denar je poslati Upravi „RDECEGA PRAPORA14 = V LJUBLJA1VI. =----