8tev. 22.
(Poštna tek. rafta. - C. t. ran la Posta).	V	Trstu,	petek	30.	maja	1924,	Leto	H.
Izhaja vtak petek opoldne.
Naslov: Tr»t-Trie»te C&tella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111.
Izdaja: konsorcij Malega lista
Male novice
Mali koledar.
Petek, 30. maja: Ivana Dark (devica orleanska). Sobota, 31. maja: Kancijan. Nedelja, 1. junija: G racij an. Pondeljek : 2. junija:	Evgenij. Torek, 3. junija:
Pavla. Sreda, 4. junija: Kvirin. Četrtek, 5. junija: Valerija.
V Ameriko.
Ponavljamo, da se smejo prošnje za Potovanje v Združene države vlagati. Istrani, Tržačani vlagajo na nadzorstvo v Trstu (Ispettorato di Emigrazione, via Cassa di Kisparmio). Goričani in vsi, ki spadajo v Videm, pa pišejo na »Ispettorato di Emigrazione Genova«. Pismo Klora biti priporočeno. Kratki prošnji je treba/ priložiti :	rojstnico, poročni ali
samski list (oba izda župnik), domovnico, spričevalo o poštenem obnašanju, spričevalo o' vojaškem službovanju (te 3 listine izda župan), zdravniško spričevalo, ki ga izda navaden zdravnik ter Pozivnico iz Amerike, kjer jo je napravil notar. Kolkov ni treba. Srečnežev bo JDoalo. Slovenskih Primorcev bo smele čez lužo samo nekaj desetin.
Otvoritev parlamenta.
Na elan otvoritve parlamenta bere vselej kralj govor, ki ga .spiše mini-sterski predsednik. Tako tudi letos. Letošnji govor je bil silno različen od govorov v prejšnjih otvoritvah. Prej j« kralj razkladal načrt o delu, ki ga' hoče nova vlada izvršiti- Letos je bilo drugače. Že vnaprej <se je vedelo, da bo kralj hvalil vlado, hvalil njena dosedanja dejanja. Zato so zavzele letos stranke temu primerno stališče. Prej so vsi poslanci hodili k otvoritvam, letos ne. Stranke, ki vladno delovanje odobravajo, so šle k otvoritvi; k otvoritvi si šli snoparji, liberalci in od Slovanov Wilfan. Stranke, ki vlaclnc-ga dela. zlasti zadnjih volitev, ne odobravajo, niso šle k otvoritvi; to so komunisti, republikanci, bojevniki, socialisti, od Slovanov Srebrnič in Besednjak. — In res je kralj govoril tako, kakor so prerokovali. Uvodoma je dejal, da je v palamenfu zbran laški narod v svojem zakonitem zastopstvu (opozicija trdi, da je bila izvoljena večina na nezakonit način); pohvalil je ureditev vzhodne meje s priključitvijo Reke k domovini, asimilacijo novih Pokrajin. Vsi navzoči poslanci — tako Poročila — so burno ploskali kralju. Da bi bili poslančki še bolj ponižni, je prvi minister ukazal, da morajo Priti prvi dan k seji v fraku. — Otvoritvena seja je jasno razdelila poslance v dva tabora: v monarhiste, ki hočejo kralja; ti so šli k seji; drtugi tabor, ki se ni udeležil seje, noče kralja, marveč republiko. — Ta dan so se Slovani v Italiji po svojih zastopnikih razdelili v dva tabora: dva naša poslanca sta na strani republikancev eden pa Ha drugi strani.
Kje je sloga?
Dva sla se odločila, da ne kupita fraka, da ne gresta k otvoritveni seji, kjej* bi morala odobravati vladno delo, ^adnje volitvie, zatvoritev najših šol, izgon naših uradnikov, odpravo našega jezika iz vseh uradov: Srebrnič 'n Besednjak. Eden je šel svojo pot, kupil frak in je šel ploskat. Oj, ti u-hoga sloga!
Uboge banke.
Dunajski «I3ankvierein» je imel kuii tisoč milijonov čistega dobička, to 19 milijonov lir.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK
Stane i ena Itevilkt
'nk.
Eno leto S l_«
Pol lete 5 lir 1 Četrt leta 3 lire
'van Jiervatin
f ANTON STRANCAR
■	:	VV..'v	',*•	1
iiK	~
'
* Mfe;
ta
■■ ■ l ; h '■ ^
P-.#
s&Smbl.* j-
w "•	..
‘v
Preprost mož je bil, delavski sin delavskega naroda, po svojem poklicu zidar. Rojen je bil 1. 1880. v Žapužah pri 'Šturijah. Prestal je svetovno vojno in se vrnil na dom. Tu se vrši druga vojna, srdita vojna, ki ima namen iztrebiti slovenski rod in slovensko ime iz njegove tisočletne posesti. Štrancar je padel v tej vojni. Dne 30. marca, ko se je vračal z volilnega shoda, zadela ga je iz zasede svinčenka. Dcmači so ga peljali v bolnišnico v Gorico, kjer je po
dolgem trpljenju izdihnil dušo dne 20. maja.
Štrancar ni bil baraba, ki gre z bombami ubijat visoke ali nizke glave nasprotnikov :	Štrancar je bil miren in
miroljuben državljan, ki se je v mejah zakona in vesti z orožjem uma boril za pravice teptanega ljudstva. Padel je kot nedolžna žrtev peklenskega nacionalizma. Slovensko ljudstvo bo ohranilo v najlepšen spominu ime Antona Štran-carja. Na njegov grob bodo vence polagali še pozni rodovi.
M—I  .
Oton Župančič.
odlični slovenski pesnik, je dobd od francoske vlade visoko odlikovana Postal je vitez častne legije. Odlikcva nje mu je izročil slovesno franoskt konzul v Ljubljani dne 22. maja.
Robinzonova puška.
Dne 21. maja je bila v Londonu lici-tirana 200 let stara puška na kremen. Vrezano ima letnico 1701 in ime Aleksander Selkirk. Ta mož je ostal 5 let na samotnem otoku Juan Fernaridez in pisal dnevnik svojih doživljajev. Na podlagi tega dnevnika jo pisatelj Daniel Defoe zložil ono znamenito Dovest, ki nosi naslov «Rt)binson Cru soe». Povest je bila spisana 1 1719 in prevedena na vse jezike Zaradi te povesti je postala slavna tudi ona puška.
V Zagrebu so hudi na Jude.
Zagreb je znan kot glavno hrvaško mesto, pa tudi kot judovsko gnezdo. Zagrebški Judje so po vojni ostali ka-koršni so bili prej. Najraje žlobudrajo po nemško in hvalijo Avstrijo, iz hrvaške kože pa jermene strojijo. Zadnjič so študentje na vseučilišču imeli neko zborovanje, potem pa so šli v tropah po mestu kričat proti Judom. Zvečer se jih je še več nabralo in so še huje kričali. Judje pa mirno sede in štejejo obresti-
139 let star.
Naj .starejši mož na svetu je menda neki Sirec, ki je pravkar obiskal jordanskega kralja Huseina). Pravi, da je bil rojen leta 1785. in da se še spomni na Napoleona, ki je bil v letih 1798. in 1799. t Egiptu in Siriji.
Tekma t počasnosti.
V ameriškem mestecu Claptonville sta s/a sJuuišala dva, kdo bo na kolesu kasneje prevozil 100 metrov daljave, ne tla bi stopil s kolesa. Zmagovalec je rabil 70 aeikund. Za stavo je dobil nov cilinder in premaganec ga jo moral na samokolnici peljati trikrat po mestnem trgu ofcnog.
Davek na vino.
V ministerskem svetu dne 22. maja je bilo sklenjeno, da se zniža davek na vino od 20 na 15 lir pri hektolitru. Nova tarifa bo veljala od i. julija dalje. Ta ukrep je bil skrajno potreben.
Tovarna dežja.
Pravijo, da jie v Kaliforniji (Amerika) v kraju Hanford neki Karel Hat-field naredil pogodbo s farmierji, da jim v dobi suše preskrbi vsaj colo in četrt dežja. Farmerji so mu obljubili 2000 dolarjev- Za vsak nadaljni četrt cole so obljubili zopet 200 dolarjev. Mož je šel na dlelo in pripravil 2 in četrt cole dežja; dobil je 8000 dolarjev. Francoska kmetijska in vinarska društva so poslala posebnega opazovalca v Kalifornijo; ta je poslal zelo ugodna poročila. Izračunali so, da t centimeter dežja na 1 hektarju zemlje stane samo eno stotinko. Kako pa ta nova tovarna dela, tega še niso izdali. Francozi čakajo, če se bo še obneslo, pofceim bodo začeli s tako tovarno tudi na Francoskem. Kraševci pa bi. najraje videli, da pride ta reč na naš suhi Kras; kdo ve, če bo kaj ali nič-
Steklina pri mačkah, v kraju Reischau na Zg- Avstrijskem je neka mačka ogrizla dve osebi. Dognali so, cla je bila mačka stekla. Zato je izšel ukaz, pokončati vse mačke v vasi. Ukaz je bil tudi res izvršen.
Kneginja - tatica.
Pred višjimi sodiščem v Moskvi se je zagovarjala kneginja Ksenija Obolen-ska, hči bivšega župana v Petrogradu:. Obtožena je bila, da je načelovala veliki tatinski bandi in izpeljala devet velfltatvin. V njeni bandi so bili prvovrstni mednarodni tatovi. S tatvino je tudi obogatela. Pred sodiščem ni tajila. Rekla je, da na svetu vsi kradejo, vsak na svoj način, in da poštenjaku ostaja le uboštvo in glad. Obsojena je bila na 11 let težke ječe. Njeni tovariši še niso prišli t roke pravici.
Jamska železnica.
S 1. junija bo začela voziti nova železnica skozi postojnsko jamo. Proga železnice je dolga 7 in pol kilometra. Lokomotivo goni motor na bencin. Priredili so jo tako, da bencinov smrad ostane v lokomotivi, da se ne bo kvaril zrak v jami. Ta železnica je prva na svetu te vrste.
Jamska veselica v Postojni.
V prospeh običajne jamske veselice v Postojni je dovolila vlada za dan 8. junija, na binkoštno nedeljo vsem izletnikom v posebnih in rednih vlakih, z vseh železniških postaj, izredno znižanje ■40% za vožnjo v Postojnsko jamo. - Vozilo bode osem posebnih vlaikov in si bode lahko udobno ogledal v enem dnevu svetovnoznano jamo vsakdo iz Trsta, Gorice, Opatije, Reke Pulja, Vidma, Benetk im Tržiča.
Izredna novost letošnje Veselice bo veliki pevski zbor v koncertni dvorani, ki bode svoje vrste prvi v podzemeljskem svetu.
Koncert Thierry-Betetto.
Čitali smo kritiko koncerta teh dveh umetnikov v domačih listili in ker nas ni zadovoljila, navedemo nekaj pripomb.	'
Gospodu Kumarju srno hvaležni, da najin je predstavil gospo mezzosopra-nistinjo Thierry in svetovnoznanega basista v dveh koncertih : v Gorici in v Trstu.
Gospa Thierry je pela z globoko čustvenostjo in pokazala vse vrline svojega obsežnega in uglajenega glasu. Njen glas je silen; premalo pa vibrira. Gospa Thierry poje na nekaterih mestih s tako čustvenostjo, da celo vokalizacija trpi. Zato je niti od daleč ne moremo prištevati v vrsto pevcev kakršen je Betetto.
Srečni smo, da smo zamogli po 14 letih zopet enkrat slišati tega slavnega pevca v Trstu. Od tistega časa do danes je njegov glas pridobil na moči. Betetto je odšel od nas. Niti najmanjšega vtisa ne nosi od nas, da bi ga bili razumeli. Kajti kako- je mogoč-* misliti, da bi nas mogel to pevec pustiti hladne! Niti za trenutek !
Betetto ni bil zastonj operni pevec v dunajski dvorni operi, kjer sta ga Rih. Strauss in Schalk tako zelo čislala! Kako naj si tolmačimo dejstvo, da bi Nemec Schalk pisal Slovanu Betettu, naj se vendar povrne na Dunaj, ker da ga močno pogreša. Gospoda Betetta nismo vredni, kajti ne moremo ga dovolj cenili. Njegove prednosti so neprimerne. S kakšno mirnostjo, lahkoto zna. prekositi najtežje prehode, ki delajo tudi izvežbanemu pevcu težkoče ! Sijajne so njjegove legature. nijansiranje, laliki nastavek, sočnost,, prožnost.
Ime Betetto spada v vrsto onih, ki so v ponos našega naroda.
Kdo je šjor Budihna?
To je imeniten gospod, ki zna marsikaj, zlasti pa obračati plašč po vetru. Pred vojsko je bil narodni-napred-njak, do lani je bil hejslovanski vilfa-novec, letos je prepričan snopar. Na dan pogreba mučenika Štrancarja je hotel pokazati svojo oblast. Pol ure je čakal na cesti in ni vprašal po mrliškem listu. Ko pa je bil sprevod sredi poti, mu je prišel naproti. Segel je v žep po robec, se useknil, nato je ukazal: Kolt-! Mrliški listi Ko je tako izvršil svojo demonstracijo in dobil zahtevani list, je dovolil pogrebcem, da sx> nadaljevali svojo pot. Budihna ga pihne. Tudi na dan občinskih volitev bo pihal, pa od — jeze.
Življenje
Na drugeim mestu prinašamo sliko prvega narodnega mučenika goriških Slovencev. Vreden je spomina, ker je bil vzgle-den in značajen člo-vlek. Zidarski mojster Rudolf Terčelj, pri katerem je pokojni več let delal, je o njem tako-le povedal:
«Štrancar je bil izredno marljiv, sposoben in vesten delavec. Ko sem zvedel, da je umrl, se nisem mogel vzdržati solz. Po značaju je bil tih, miroljuben človek; v družbi ni mnogo govoril, kar pa je povedal, je bilo kakor pribito«.
Štrancar se je zavedal, da mora luimreti zaradi svojega prepričanja- Profesorju Terčelju, ki ga je spovedal, je dejal: «Dobro da je mene zadelo, ki eemi samec; hudo bi bilo, ko bi bil zadet, mož, ki ima otročiče».
Prosti čas je uporabljal Štrancar za izobrazbo. Bil je član katoliškega izobraževalnega društva, pristaš goriškega »Pol.
in smrt Antona
Pogrebni sprevod skozi Ajdovščino.
Štrancarja.
društva Edinost-i» in vnet bravec dobrega časopisja.
Štrancarjev pogreb je bil veličasten. Od političnih organizacij sta bili zastopani »Pol. društvo Edinost v Gorici)- in «Pol. društvo za Hrvate, in Slovence v Istri», katero je zastopal dr. Stojan Bra-jša. Dasi širša o-kolica ni doznala pravočasno za pogreb, se je vendar pogreba u-deležilo 2000 oseb. Mogočni pevski zbor šturskega izobraževalnega društva, pomnožen z ajdovskimi pev-ti. j,si zapel v Ajdovščini. v štourski cerkvi in iia šturskem grobišču žalostinke. Obla-stvo je k pogrebu poslalo poročnika s 40 orožniki (kjer jih treba ni, so brž zraven!). Trgovci so pod pritiskom javnega mnenja zaprli trgovine. Ko se je ob zaključku žalnega obreda zaslišal duhovnikov glas: ((Molimo za pokojnega Antona Štrancarja«, je 2000 ljudi pokleknilo na grobišču in molilo za njegov večni mir-
Nemško posojilo.
Amerikanci bodo baje dali Nemčiji posojila 800 milijonov zlatih mark. Velike ameriškie banke že pošiljajo svojim poslovnim prijateljem okrožnice, v katerih pozivajo k podpisovanju nemškega posojila.
Razporoka na Ogerskem.
V Budimpešti je pred sodiščem 4 tisoč procesov za ločitev zakona. Tudi mnogi Italijani hodijo sedaj tjagor delat razporoko, ker se v Reki ne more več. Iz tega se vidi. da je edino pametna postava neločljivost zakona, razporoka le pospešuje lahkomiselnost in greh.
Hudičevo delo.
Iz Mirna pri Gorici poročajo, da je neki slovenski snopar napadel svojega lastnega očeta z gorjačo. Le s pomočjo nekega soseda se je, oče rešil- Kasneje pa je zlati sinko streljal na očeta z revolverjem, pa ga k sreči ni zadel.
Resnica boli in peče.
Iz Saleža je spisal neki domačin dopis, v katerem je bičal prave krivci? poloma Kmetijske zadruge. Dopisnik se je podpisal in prevzel s tem vso odgovornost. Poslal je dopis glasilu drja Wilfana. Toda stara teta se je prestrašila resnice ter dopisa ni sprejela. Dopisnik, ne bodi len., je nesel dopis «Delu», ki ga je rade volje priobčilo. •
Slov. dekliška Marijina družba v Rojanu
je vprizorila na Vnebohod novo žaloigro dr.ja G. Gapp: «Sv. Fiiomena« v 3 deja-nijh z živo sliko ter s solo, dvo- in tro-glasnim petjem in: «štiri želje», veseloigro v 2 dejanjih. Predstava je bila namenjena v prid prvoobhajancem slov. rojanske ljudske šole. Z ravno istim namenom se ponovi veselica to nedeljo, dne 1. junija ob 6 uri pop. — Priporočamo obilno udeležbo !
Mačke in moda.
V zadnjih 3 mesecih lanskega leta so v Trstu polovili in zadavili 1380 mačk. Večina kož izgine v razne delavnice, kjer služijo —• pod različnimi imeni afrikanskih živali — za olepša-nje ženskih kožfulhov.
Narodno delovanje
gospoda poslanca.
Državnozborske volitve so se vršile v znamenju sleparstva in nasilja. Vse stranke so takoj po volitvah odposlale Mussoliniju protest. Goriška politična organizacija je smatrala za potrebno, da bi tudi Slovani protestirali. V to svrlio se je bivši poslanec g. Šček odpeljal iz Gorico v Trst k drju \Vilfanu. da bi vsi bivši poslanci poslali protestno brzojavko. Ravnatelj pisarne jc naznanil' g. Wilfanu, da ga čaka g. Šček. Ravnatelj se je vrnil ter dejal gospodu Ščeku : «G. doktor pravi, da ako hočete z njim občevati, pošljite kako drugo osebo k njemu«. I’o mnenju g. VVilfana naj bi se g. Šček spet odpeljal v Gorico, iskal kako drugo osebo, ki naj bi odpotovala v Trst, kjer bi drju Wilfanu sporočila, da je bil g. Šček pri njem ter mu izrazil željo go-riške organizacije, naj se odpošlje brzojavka, v Rim. Seveda je bilo nemogoče, da bi upoštevali talen vedenje drja VVilfana. Nato je g. Šček kot bivši poslanec sam poslal brzojavko, ki je bila že priobčena v Malem listu.
«Z Besednjakom ne grem nikamor 1»
Ko stai se Wilfan in Resednjak vrnila iz Rima od Mussolinijeve avdijence ter je «Gor. Straža« priobčila o tem poročilo, katero so tudi v «Edinosti» ponatisnili, je bil Wilfan ves iz sebe, ker je stalo v poročilu, da je VVilfan zastopal tržaško, Resednjak pa goriško in istrsko politično društvo. Ko je prispel Resednjak v nujni zadevi v Trst ter iskal in našel VVilfana v upravi «Edinosti», je VVilfan svojega kolego prav grdo napadel in dejal : «Z Vami ne pojdem nikamor več«. Resednjak pa ni Šček, ki je vse take napade pretrpel. Šel je' ven ter napisal . Slaviku primemo pismo Nato se je VVilfan milo opravičil, češ da je bil nervozen.
Imenitna zadeva.
Gospod VVilfan je smatral vprašanje, aili bo imel frak v parlamentu ali ne, za zelo imenitno. To pričajo pisma, ki
jih je dal tipkati, pa tudi dolge seje. Mi bi temu rekli izguba časa, zlasti v dobi. ko gre za obstoj Kmetijske zadruge, ko “‘gre za vinsko krizo in nešteto drugih vprašanj. Ubogi volivci ! Živela fra-karija !
Absolutno proti Narodnemu svetu.
Minole dni je naijželjo goriške organizacije dr. Resednjak šel k drju VVilfanu. Sprožil je znova vprašanje o Narodnem svetu. Dr. VVilfan je takoj prekinil Resed-njaka : «0 vsem drugem mi lahko govorite, samo o Narodnem svetu ne«.
Tako stai šla poslanca ločena v Rim. To se bo godilo vselej, dokler bo poslan-čeval VVilfan, zakaj ne Peter ne Pavel ne more prenašati absolutizma.
■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a •■■■■■■■■■■■
Zadeva Kmetijske
in vrtnarske zadruge.
Razbremenimo kmete 1
Rivši poslanec g. Virgilij Šček je poslal poslancu drju VVilfanu tole pismo . «Velecenjeni gospod poslanec ! Kot član Kmet. in vrtnarske zadruge čutim dolž nost, da Vam pišem v tej važni zadevi. Slišal sem, da so Vam kraški župani in člani predložili na sestanku željo, naj bi Vi kot predsednik politične organi zacije za tržaško ozemlje, v katerem se nahaja večina podružnic, poskrbeli za podporo zadrugi. Slišal sem nadalje, da ste pretesli argumente, ki so Vam jih župani obrazložili na sestanku, a da ste končno pomoč odklonili, češ da ni sredstev.
Zadeva je tako važna, da se absolutno ne sme prepustiti usodi. Pri meni so bili nekateri kmetje, člani zadruge, in po razgovoru ž njimi sem se še bolj utrdil v prepričanju, da je treba pomagati, da ne smemo muditi niti trenutka, marveč nujno pomagati. Jaz vem, da obstoji sklad, ki bi prav gotovo zadostoval za popolno pokritje zgube; pa tudi, ko bi tega hipno ne bilo, bi no bilo težavno ga. najti.
Po razgovoru z deputacijo sem brz naprosil Vašega kolego drja Resednja-kai, naj bi se obrnil da Vas, da bi dosegli skupen nastop v tej važni zadevi.
Kolikor sem poučen, ste Vi predlog odklonili.
Velecenjeni gospod doktor! Jaz mislim, da je vprašanje Kmetijske in vrtnarske zadruge trenutno najvažnejše vprašanje. Ne gre le za usodo mnogih družin, ki absolutno ne zmorejo zahtevanega zneska, ampak gre za več. Ako se zadruga prepusti usodi, bo zadružna misel na tržaškem ozemlju za en rod ubita. Ne pozabimo tudi, da jc zadruga v jezikovno-narodnem oziru silne važnosti, ker je največja slovenska gospodarska organizacija v koprskem okraju.
Velecenjeni gospod poslanec ! Prosim Vas, prekličite svoj prvotni sklep ter sprejmite moj predlog, da so uvede akcija v svrho popolne podpore Kmetijski in vrtnarski zadrugi. Gorica, 21. majnika 1924. Z odličnim spoštovanjem Virgilij Šček.»
Goriško pisemce.
V pondeljek smo zakopali v Gorici mlado soprogo Anico Sardoč, roj. Rra-tuž, sestro goriškega pevca Josipa Rra-tuža. Njena smrt je navdala vse Goričane z veliko žalostjo, ker je bila pokojnica pravi vzor hčerke, sestre in žene. Pogreba se je udeležilo velikansko število Goričanov. «Mladika», ki ji je pokojnica pripadala do smrti, ji je priredila na zadnji poti ganljivo slovo. Zbor Mladike, pomnožen s pevci Glasbene Matic6, je zapel v Travniški cerkvi «Nad zvezdami«, pred kapucinsko cerkvijo pa ((Rlagor mu«. Pokojnici večni mir, obema družinama pa naše globoko sožalje.
Pri tej priliki se ne moremo vzdržal* kritike pogrebnega podjetja. Sredi poti so konji odpovedali in sprevod se je vršil v neredu. Ko hi bilo to prvi pot. bi potrpeli, toda isto so je zgodilo no pogrebu soproge notarja Čibeja in drj* Kobala. Taki konji naj gredo v klavnico, ne pa na pogreb!
S posebnim odlokom z dne 17. apri'!l je sklenila vlada, da ustanovi v Goric1 vajeniško strokovno šolo, ki bo obs0' gala moški oddelek za mizarje in meh«' nike ter ženski oddelek za šivilje in vC' žari e e. šoli bo naslov ((Kraljeva obrti10 šola«.
Na moj dopis v	listu«	z dne
maja, naslovljen na vse elane bivše zadruge, so «Novice« prinesle zelo obširen odgovor. Ker pa je napad neupravičen ter krivičen, sem prisiljen, tla našt javnosti dokažem resničnost svojega dopisa. Ni mi do tega, da odgovarjam «nekemu« gospodu, ki se skriva za «Novicami», ker tega ne zasluži. Poživljam ga, da se pokaže na dan s polnim imenom, da ga bo tudi našo ljudstvo spoznalo. Ker hočem' biti kratek in na napad v «Novicali» stvarno odgovoriti, ne bom rabil lepih imen, ki so se jih gospodje okoli »Novici) tako obilno poslužili-
Nerazumljiv napad.
«Novice», naštevajo, da se jim zdi čudno, kako sem se mogel zaleteti proti njim itd. Natančno pojasnilo dobite v pismu dr. Godine!
Krivci poloma zadruge.
O tteiim pišejo gospodje dobesedno, kot je risal «Mali li$t».
Gospodje odgovorite na ta vprašanja:
a) Ali niso ugotovitve sodnega izvedenca Pertota resnične? — b) Ali ni odbor podpisal bilance, stanje 31. Nil- 1921? — c) Ali ni tudi nadzorstvo sopodpisalo, oziroma zakaj ni iste preklicalo? — d) Ali dokažete, da ni na isti bilanci podpisov celega odbora in nadzorstva? — e) Ali nismo bdi dele-gatje na občnem zboru s tisto bilanco res osleparjeni?
Kako je mogoče, da pišete o meni, da ne znam citati bilance,, ko ravno v istem dopisu prinašate od «Zadr. Zveze " vam poslano poročilo, kjer vidim: pasiva L 556.975.28 aktiva pa L 562.OtT” — Z g. Venturinijem, to moram roudariti, nimava nič skupnega, ker 's?ega niti ne poznam in me njegove iziave prav nič ne brigajo. Čudno ie le to. kako si upate njega vpletati v odgovor. Kc smo delegalje. prejeli bilance, Venturini niti naš član ni bil-odgovorite malo bolj jasno v tej točki.
Kdo je za potvorbo odgovoren.
Da bi vas člani razumeli, morali bi napisati tako kot je stalo v «Malem listu i ker na vaš rafiniran način bi marsikdo nasedel, zato bi vas opozoril, da resnici in pravičnosti na ljubo take stvari popravite. Pristajam in bom na ugotovitev sodnega izvedenca, da sta za potvorbo odgovorna odbor in nadzorstvo, ki sta podpisala bilanco 1921. Kdo so bili ti ki .-0 podpisali, lahko ] ogledate v bilanc, ako vam drago. Ako ni to resnica, dokažite.
Kako gospodje pišejo.
Tudi tu so gospodje okoli «Novic» tako lepo zavili. — Ali ne stoji v bilanci iz 1. 1921 tudi postavka, da je bil rezervni fond L 14.321.72. Ali sem jaz tedaj kriv, da bodo člani morali plačati svetle brice? - Ali dokažete, da do-tična postavka v bilanci o rezervnem fondu, ki sem jo napisal ne odgovarja resnici? — Na dan z dokazi, ker komaj čakam, da si zamorem vendar ®nkrat sestaviti popolno sliko od vas: Ali si upate še trditi da bilanca ni bila sopodpisana tudi, od gospodov, ki SP zelo blizu "Novic»?
"Slučaj kmetijske zadruge bo gotovo dobro uplival na razvoj ostalih naših zadrug». Gospodje, ali naj bo mene radi Zavrnitve tega stavka sram? Ali se niste vi lavno tu zaleteli in pokazali, da Vam za našo bivšo zadrugo ni bilo ver liko? Ali mislite, da bo propad dobro uPhval na ostale zadruge oziroma njihov razvoj? Ali mislite, da ta naša za-dpuga, ki je propadla in ne po moji krivci ne bo imela za sabo «velikih»
posledic in tudi 30-40 let ne bo mogoče organizirati zadruge, ker je naš kmet izgubil zaupanje in tudi ne bo
v tč imel denarja. Ako bi vi malo premislili, ne bi si upali kaj takega napisati in jaz podčrtam: ni me sram da sem v svojem dopisu v «Malem listu« tako trdil. Le pridite na deželo in še prav veselilo nas bode, tla bost-e svoje zmote popravili in se na lastne, oči prepričali.
Dokazi.
Dokaz, da «Novice in «Edinost» niso smele objaviti poročila o občnem zboru zadruge. Dne 24. aprila t. 1. sem preji?! pismo od predsednika likvidacijskega odbora kmet. zadnu;gei, ki med drugim, piše tudi to:
«Ediiwst» in <cNovice» niso smele na protest dr. Slanika, ničesar objaviti o občnem zboru«.
Ker hočeim biti dosleden, ne objavim več naprej, zakaj da dr. Slavik ni ho* tel dovoliti, kar bi za njega znalo imeti še kakšne posledice, ki bi ne bile ravno prijetne. Seveda ako bodo gospodje okoli «Novie» še radovedni, jim rade volje u,strežem.
Ali si še upate trditi, da mi je nekdo natveziel vse to? — Ali dokažite, da so bili napadi v čisto moji zadevi, upravičeni tudi na. tistega gospoda, ki piše «Mali list,»?
Ali si še upate trditi, da z dr. Slavi-kom niste imeli nobenih stikov?
Povejte, ali sem lagal jaz, ali laže preds. likvidacijsk. odbora, ali lažete
vi sami? — Kar na dan z izjavo!
Pisati bi imel še mnogo tebi, revni
sotrpin, ki si videl ravno v zadrugi rešitev in si ime! trdno vero vanjo in kako bi tudi ne. ker bili so takrat ljudje pri zadrugi, ki smo že v njih i-menu videli garancije- Pisal sem te vrstice za tebe, sotrpin, da se bovš znal čuvati človeka, ki pride v ovčjem obla-ilu. znotraj pa je zgrabljivi volk.
Jos. Trampuš.
Jiplovaio posojilo o Italiji.
V najnovejšern času se vedno pogo sleje čujejo vesti o velikih posojilih, ki jih baje ponujata Anglija in Italija Jugoslaviji.
Uradno zatrjujejo v Belgnadu, da se o teh posojilih ne da reei še nit- gotovega. Ta uradna trditev pa ne drži-Drži mogoče glede posojila, ki bi ga bila baje dala. Jugoslaviji velika angleška tvrdka Armstrong, glede italijanskega posojila pa je stvar po poroeilin iz Rima precej jasna in gotova.
Za posojilo Jugoslaviji so se združile tri velike italijanske banke («Banca Commereiale Italiana«, «Banca Com-merciale Triestina« in «Bfunca Adriatica« v Trstu). Tem se je na posredova nje Mussolinija pridružilo tudi večje število srednjevelikih italijanskih zavodov. Natančnejši pogoji za posojilo pa takrat še niso bili znani
Sedaj pa poročajo iz Rima, da bo po sojilo znašalo 500 milijonov lir, da bo teklo 20 let in da bodo znašale obresti po 7 odstotkov. Kot protiuslugo za to l>osojilo pa daje vlada Italijanom velike gozdne koncesije v Bosni in v Slavoniji.
Sindikat italijanskih kapitalistov dobi dalje pravico, da zgradi železniško progo, ki hi vezala osrčje Jugoslavije s Splitom. Na tej progi pa bi bilo za posleno samo italijansko osobje !
Razumljivo je, da se je gospodarskih krogov, zlasti v Zagrebu, polastilo upravičeno razburjenje, ko so zvedeli za te načrte belgrajske vlade. V Zagre bu smatrajo te koncesije naravnost kot gospodarsko veleizdajo.
Poskus s posojilom iz Italije nam ka že Pašičeve napore za volilni mandat v čisto novi luči. Pašič in Pribi&vič hočeta volivni mandat, da skleneta posojilo brez parlamenta, potem pa da vodita nove volitve z laškim denarjem!
Iz angleškega posojila pa, po vseh znakih sodeč ne bo nič- Angleži so predobri računarji in oni ,nc dajejo d emirja tja v en dan brez kontrole. Kontrole v uporabi denarja se pa Pasic, boji. Zato je belgrajskim vlastodržcem mnogo ljubši brezkontrolni laški denar.
Z ozirom na velikanske gospodarske koncesije, ki jih bo dobil italijanski kapital, je tudi razumljivo, da Italiji na kontroli denarja ni mnogo ležeče. 500 milijonov lir lahko Pašič porabi kakor hoče, Italijani bodo dobili iz jugoslovanskih gozdov svoj denar petkrat in desetkrat povrnjen !
Zato pa vsi gospodarski krogi presojajo laško posojilo kot višek korupcije in nemorale.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v nstlb lnlia zobil
j prejema za vsa zobozdiavniška in zoMelinMa epravlla
v Gorici, na travniku 20 (Molla Vittoria)
od 9*12 In od 3-3.
Ulili
nni im
to DOllia V!
Vinski davek se zniža 1. julijem od 20 na 15 lir na hektoliter. Vpitje vino rejcev so vendarle slišali v Rimu. Pa smo še vse premalo vpili. Davek naj se odpravi, ker ni opravičen v nikakem oziru, zlasti ne v novih deželah. Naše Kmetske zveze morajo — sporedno z laškimi organizacijami — tudi zanaprej dvigati svoj glas.
Idrijski rudnik. Doslej jo bil naš
rudnik pod direktnim, vodstvom vlade in sicer pod glavnim rudarskim ravna teljstvom kmetijskega ministrstva. 23. maja' je vlada odobrila odlok, po katerem se bo ustanovil avtonomni upravni odbor za idrijski rudnik. Vse podjetje bo imelo glavno ravnateljstvo in upravni odbor, ki ga bo imenovala vlada. V upravnem odboru bo sedel med drugimi tudi inž. Busachi, ki se je precej zasovražil pri rudarjih, ker je vse lej zastopal rigorozno vladno stališče ki ni bilo vedno v korist delavstvu.
Po čem je lira?
Dne 28. maja si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 27.70 L. za 100 č. kron — 66.75 L.
■is. 100 fr. frankov 122.— L. za 100 avstr, kron — 3-20 st. za 1 dolar — 22.60 L. za 1 funt — 98.35 L.
lavni zmvalni zavod v Italiji
(istltato liazionale delte Assicurazioni)
Zavarovanje na življenje je najboljše sredstvo za štedenj.e, ki se nudi o-nernu, kateri je dolžan poskrbeti za bodočnost dragih mu oseb, ker komaj je polica izpopolnjena s plačanjem prve svote premij,e, se lahko smatra že slestavljena glavnica ki se je hotela prištediti-
In v resnici ako tridesetletna oseba zavaruje družini pri Državnem Zavarovalnem Zavodu glavnico 50.000 lir, ki naj se izplača ob njeni smrti, plača letno premijo lir 992.50 in če jo zadene smrt tudi tekom prvega leta zavarovanja, četudi na račun zavarovanja ni plačala več kakor 9amo tisti prvi tisočak lir, bodo vendar koristniki police izterjali neposredno od zavoda o-menjeno glavnico 50.000 iir.
To nam pojasni, zakaj so v malo več kot enem desetletju delovanja glavnice, zavarovane pri Državnem Zavarovalnem Zavodu doasgle svolo, ki znaša čez pet milijard in pol.
K temu nadepolnemm razvoju zavarovanja je brezdvomno pripomoglo to, da imajo {»lice izdane od Državnega Zavoda značaj in moč državnih vrednostnih papirjev, ker 90 glasom zakona deležne največjega jamstva drž. zaklada.
Glavno zastopstvo v Gorici, Corso Verdi 23. (Lastna Dalacaj. Ravnati lj: Cav. Adolfo Prof. Mosca.
Računajoč na blagohotno podporo tržaškega občinstva, je odprla imenovana tovarna zalogo v TRSTU in ponuja prvovrstno pivo po sledečih cenah:
v sodih L. 260.— hi v steklenicah po 150
prosto užitnine in jamči za resno in točno postrežbo na dom.
Za naročila, pogoje, pojasnila itd. obrniti se na zalogo
v Ustil, Via Gnido Zanetti 12
Telefon 10-37
IIIIIIIIIIIIH
Zobozdravnici ambuiatorij
Zobotehnlk
H. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1. od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 —
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjlgovesnica. —
Založba Vedeža,Kleinmayerjevaital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih
vrečic. Uvoz ln Izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvordka Gaatone Dolinar, Trst — via Ugo Polonio 5.
OVČARSKI pes: lisaste dlake, visok, star 3 leta in izboren hišni čuvaj se radi neugodnih razmer takoj proda. Več se poizve pri lastniku. Cena po dogovoru.
VINCENC GRMEK Kobjeglava 29 p. Štanjel
OBLASTVENO koncesijonirani trgovski in gospodarski urad Dragotin Kerše-vani, Gorica Corso Verdi št. 21, kupuje in posreduje pri prodaji zemljišč in stavbišč, preskrbuje razne denarne kredite i. dr. v najkrajšem šasu.
HELENA GORJANC v Cermeljicah p. Prestranek, vzame takoj na pašo 100-150 ovac, dokler ne zapade sneg, torej dokler je paša mogoča. Paša je prvovrstna za ovčjerejo. Eventualno se vzame tudi večje število ovac. Plačilo po dogovoru.
Kai nam x dežele pišejo
SEŽANA.
Veliko novic je pri nas. Avian bo vendarle šel za oberšribarja, pa ne v Trst, ampak v Istro. Avian gre v soboto v pulsko pokrajino. S tem je sežanska podprefekturu odpravljena, ljudstvo pa je rešeno moro, ki ga je krčila 19 mesecev. Avian je demoraliziral pol Krasa. Vse ga zaničuje in prezira, razen nekaj janičarjev. Med te možake spadata oba Grbca iz Utovelj, podomače Fakue. Prvi Grbec, župan tomajslce občine, je bil pravi klečeplazec in skledoliznik non plus ultra, obenem pa terorist vse občine. Drugi Gerbec, oziroma Gherbitz, eks-avstrijski feldvebel c. kr. landštur-ma, sedaj vice okrajni šolski nadzornik v Sežani, bo najbrže tudi šel. Ta gospod pridiguje novo kulturo. Kamor pride, v vsaki kmečki hiši pozdravlja« bon žor-no šinjori». Ljudstvo mu pravi samo «Bon žorno».
SALEŽ.
Ni res, da sem ob prilike predaje obč. uprave v Zgoniku prejel 8000 lir, pač pa 801.57 (reci: osemstoena lira 57 stot,.). Dokaz: zapisnik, sestavljen pri predaji v Zgoniku, dne 22. septembra 1919. Ta zapisnik je občinstvu na vpogled.
Ni res, da je kdo zahteval potrditev rekurza od strani županstva, ker je nepotrebna.
V Zgoniku, 27. maja 1924.
Gruden Ivan, župan.
RI2ANA.
Neki človek je poslal iz Rozarja dopis v «Novice» in toži. da so davki visoki, gospoda da ne dela in take reči. To je vse res, mi vse to verno. Zakaj pa je tako? K«1 bogatini ukazujejo, kmet in delavec pa nimata besede pri vladi. Tisti dopisnik pa je velik rav-eek, ker ne ve. da izdajajo «Novice» slovenski bogatini, da bi ljudstvo premamili in držali na uzdi. Vi dopisnik - ■ vede ali nevede — držite s tisami, ki držijo z bogatini. Tako je in rii<; drugače.
Iz ZGONIŠKE občine.
Tukajšnja bivša podružnica kmetijske zadruge v Trstu je imela svoj sestanek dne 29. aprila t. 1. v Saležu zaradi nesrečne centrale v Trstu. Namen je bil, da vsak član pove svoje mnenje. Udeležba je bila polnoštevilna. Poudarjamo, da so bili člani zelo razburjeni, razkačeni in nasprotni radi terjatve 72 lir na vsakega uda. Istega dne se je sestavil neki dopis, ter je bil poslan na uredništvo «Edinosti» v Trst, da objavi kot razglašeno zadružno glasilo predloge in pomisleke tukajšnjih udov- A kar smo slutili, se je tudi uresničilo. V neki štev. «Edino-sti» črtamo: Opomba uredništva: V nedeljski «Edinosti» bomo zavzeli svoje stališče v stvari.... Seveda so morali pokorni uslužbenci pri »Edinosti« vprašati za mnenje one gospode*-kateri so bili v veliki meri krivi poloma Kmetijske in vrtnuirske gospodarske zadruge v Trstu, in ob enem so gospodarji zadružnega glasila ((Edinosti)). Vzemite si na znanje, da gospoda živi največ od žuljev kmetskega in delavskega ljudstva. Preslepili so nas, a ne bodo nas več! Tudi slepi spregledajo. Na vse. ono. kar nas tare: brezposelnost, veliki davki, slabi časi, nam hočete še to ogromno svoto lir na rame naložiti? Kam plovemo??
Pred dolgim časom se je slišalo govoriti, da jo štela zadruga 4800 članov. Danes se celo govori za 5000 članov. Vzemimo prvotno število <5800 članov a lir 72 skupaj lir 345G00 brez onih 21 lir, katere je že vsak.plačal. Kakor smo objavo dobili, znašajo pasiva zadruge lir 167.457. Ostaja pa od zgoraj omenjene svote še lir 178.143. — Kam pa bi spravili gospodje ta preostanek'?
Gospodje si morda mislijo, da je polovica članov r; zmožnih plačila! Kit) pa imajo dokaze, kdo zamore in kdo ne? Previdni gospodje bi lahko že prej
dobili informacije od predsednikov podružnic- Potem še le sestaviti. Pa naj bode račun že tak ali tak, tudi kar gospod likvidator piše, da kdor ne morei naenkrat, dovoli na obroke: ne plačamo; Naj krivci poloma zadruge plačajo! Ljudstvo govori, da gospod predsednik nadzorništva ni 1 in pol leto pregledava], kaj gospodje odborniki'kujejo: Ko bi večkrat nadzoroval, bi gotovo ne prišli do takega poloma v škodo našega ljudstva. Res žalostno!!! Priporočamo, vsem podružnicam, se upreti proti plačilu! Toliko vsem naznanje.
Udje podružnice Salež
CEROVO.
Pred našo cerkvijo je bilo razglašeno, da se tu ustanovi otroško zavetišče. Vabljeni smo bili stariši v ta namen k sestanku že prej, pa ker se jih je malo zglasilo, so v nedeljo po maši zopet vabili v šolo. Tam smo zvedeli od gosp. voditelja, da se ustanavlja neko »podporno društvo«, ki naj bi revnim šolarjem oskrbovalo šolske potrebščine; izvolil se Je tudi nekak odbor. Mi revni stariši ne bi imeli nič proti temu, če se ne bi za tem skrivale očitne namere naših »višjih«. Od našega srca so nam iztrgali našo 0 letno deco, zdaj nam izvabljajo še denar, ki nam ga primanjkuje za preživljanje. Nimamo pa nič proti teinu, ako hočejo bolj boga.i »prijatelji šole«, kaki vitezi ali kavali-jeri. dajati denar za to di uštvo. Mi vemo. da se je ustanovilo v imenu tiste stranke, ki nam je zaprla slovenske šole, gonila proč slovenske duhovnike in učitelje, odpravila z občin slovensko uradovanje, pometala na cesto slovenske sodnike in uradnike, za pirala in pretepavala kmete in delavce samo zato, ker niso volili za snop. V imenu te stranke se to »potrebno« društvo ustanavlja, da bi nas lovilo v mrežo kakor pajek muhe.
PLANINSKA GORA.
»Mali list« je že poročal, da se vršita na božjepotni cerkvi na Planinski gori, dva nova shoda: Velikonočni in binkoštni pondeljek Stara dva shoda na Veliki Šmaren s: službo božjo ob 10. uri in slovesen shod s spovedovanjem in dvojno službo božjo v nedeljo po Malem Šmarnu, ostaneta, kakor sta bila.
Prvi novi shod se je vršil velikonočni pondeljek z božjo službo ob 10. uri. Binkoštni pondeljek se bo pa vršil še bolj slovesno. Že na predvečer bo govor in slovesna večernica. Drugi dan, binkoštni pondeljek. bo dvojna božja služba, ob 6. in 10. aiiri. Tudi se bo spovedovalo. Pridiejo 3-4 spovedniki, da se bo lahko postreglo pobožnim romarjem'. Marija želi, da bi Njeni častilci pri taki priliki prejeli tudi sv. zakramente. Posebno vabi Marija one, ki so še na dolgu, morda ža več let-
POBEGI pri Kopru.
Dopisniku »Novic« z dne 15. t. m. naznanjam, da sem pole za davčno napoved od čistega zemljiškega dohodka sestavljal s tovarišem A. Pobega in nje' sam od 15. junija do 10. julija 1923. in ne v enem- samem dnevu, to pa na prošnjo nekaterih vaščanov ob določenih urah zvečer. S hvaležnostjo bi bila za to delo plačana, ako bi vsi prišli v enem dnevu, ker pa so kmetje prihajali, kakor jim je čas dopuščal, nama je delo vzelo še precej časa.
Ker sva kmetom s tem prihranila brez drugih stroškov zamudo časa za pot v Koper, so nama nekateri priznali precej v začetku v plačilo vsak 3 lire: kakor so nama prvi priznali, tako sva tudi drugim računala in sicer ne same za izpolnitev pole, ampak tudi za izročitev na davčno agencijo in preskrbo pravilne pobotnice.
G. dopisnika, ki mi je večkrat pred očmi, vprašam zdaj, koliko sva jaz in
Pobega za delo zasluzila in kaj sva za delo dobila? Ali nisva dovolj in še več drugim darovala? Ker se je podpisal »davkoplačevalci)), naj ga bo sram, da v 11 mesecih ni zvedel, komu in koliko sva darovala. Prosto mul jlei bilo še lansko leto, da vpraša, koliko davčnih pol sva sestavila za plačilo in koliko brezplačno vdovam in bolnim.
Dopisnik ve, da živim od svojega zaslužka kot težak; kar pišem in delam za dobro ljudstva in za gospodarska društva v Pobegih, delam vse v prostem času, to je zvečer in ob nedeljah; ali naj vrh tega še petrolej in papir plačam iz svojega?	Ivan	Bertok-
Za smeh.
Zagovornik vpraša falota : «Vi ste že bili enkrat kaiznovani. Koliko pa ste dobili takrat ?»
Tat: «Zlato uro in dvanajst srebrnih žlic.»
* *
«Na koga pa. vrešči Vaša stara že cel dan ?»
«Na zdravnika se jezi ker ji je prepovedal govoriti radi katarja.»
* * *
Slab kraj. A.:	«Cestitam	ti	k	zaroki
Odkod pa je tvoja nevesta ?»
B.: «Tam od Morave.»
A.: «Jojmene prekliči zaroko brž !»
B.: «Zakaj pa ?»
A.: »Moja žena je tudi i/, tistega kraja.»
DELAVSKI VESTNIK.
Socializacija rudnikov v Angliji od' klonjena. , Spodnja zbornica je predlog delavske stranke, naj se socializirajo vsi rudniki, odklonila z 264 glasovi proti 168. Vlada, ki s predlogom simpatizira, si ga kljub temu ni osvojila, oziroma se vedla nevtralno, teko da ostane odklonitev zanjo brez posledic. Del liberalne stranke je glasoval za predlog.
NASA POSTA.
Vse dopisnike prosimo, naj po možnosti pišejo le na eno stran papirja.
Draga. Tirjajo Vas 72 lir. Ako se ne reši zadeva drugače, bodo morali vsi člani plačati. To tudi hoče dr. Slavik in VVilfan, da naj plačajo člani. Mi pa hočemo, naj se pokrije zguba iz »Narodnega sklada«.
Štandrež. Pisali smo po informacije na razna mesta:	Odgovor dobite >
pismu.
Potrpeti. Za nekatere dopise nam je zmanjkalo prostora.
Tri vprašanja!
nuOOlf BACHE«
Dlnni za vsako zemljo in vseh rluyi	velikosti
.Merkur" kose vseh dolžin
od 12 Lir naptrej
Žveplo io Galica S£r
Piimnna vrtna, travnata In MsUlelld	cvetlična
UMETNA GNOJILA: Superfosfat, Čilski soliter, Thomaževa žlindra itd. CEMENT „PORTLAND" in vse druge kmetijske potrebščine kakor: šape okoličanske, žveplalniki, Škropilnice klajno apno, laneno seme. UNOVČUJEMO: Drva, oglje, zgodnjo zelenjavo,
med itd. itd.
Kmetijsko Trgovsko Društvo D. Bolem* & C.o
TRIESTE - Via Raffineria 4, tel. 3675
Čevljarnica roRCESSiN
Je najboljša zaloga z dobrini blagom.
Trst, via Capi*in 5 Sv. Jakobu
podružnica via TJdine S.
Poskušala veljal
Toni: No, Pepi, sli si poskusil pri Forcessinu ?
Pepi:,, Prijatelj, Bog Ti daj zdravje. Prav zadovoljen sem, jaz, žena in otroci. Kamorkoli pojdem, vselej bom priporočil Korces-8)08“.
Čevlfarntca FORCESSIN
mr*
Zobotehniini ambulatorij
TRST, Via Settefontane it. 6, I nad.
0
*
odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno * vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom Slovencem 10% S popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
EGIDIJ SCHIFFLtN, koneesijonirani zobotehnik.
Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu?
Stab. Tip. S. Spazzal, via CommercUle 8.